V NAŠI DRŽAVI. Narodna skupščina je sprejela 5. t. m. s 150 proti 39 glasom novi trgovski zakonik. Finančni odbor je doslej razpravljal skoro o vseh proračunih posameznih ministrstev in jih odobril. Vrnitev hrvaških emigrantov (beguneev). Pred nedavnim se je vrnil iz inozemstva v Zagreb Radičev sin Vladko. Za Vladkom se je koncem januarja pripeljal iz Dunaja ter se vrnil preko Maribora v Zagreb inžener Avguštin Košutič, bivši minister, poslanec in zet rajnega Radiča. Košutič je bival v emigraciji: v Ameriki, na Angleškem in nazadnje na Dunaju. Košutič bo prevzel posle podpredsednika HSS in bo namestnik predsednika dr. Mačka. Turški zunanji minister se je na povratku s eestanka z italijanskim zunanjim ministrom v Milanu ustavil v Belgradu, kjer je našemu šefu vlade in zunanjerau ministru dr. Stojadinoviču poročal o poteku milanskih razgovorov. Jugoslovanski fašizem. Glavni voditelj in organizator fašistov v naši državi je dr. Ljotič. Tudi v Sloveniji se nabirajo pristaši za ta pokret. Zanimivo je to, odkod dobiva ta pokret denarno podporo. O tej stvari je na seji finančnega odbora narodne skupščine 30. januarja govoril poslanec Života Milanovič, član narodnega seljaškega kluba, ter rekel med drugim: »Treba je obrniti pozornost drugemu pokretu, ki ga podcenjujemo, ki pa živi, se širi in gre iz enega kraja države v drug kraj, in kar je najglavnejše, ta pokret financira neka tuja država. To je pokret g. Ljotiča. Dokazano in znano je, d_. daje Nemčija pare za ta pokret. Znano nam je, da je ^eki revizor izvršil pregled njegove zveze v Smederevu ter je izjavil: »Našel sem vknjiženo 500U, 10.000 in ne znam toliko in toliko tisoč mark kot pomoč neke tuje -Iržave.« KMETIJSKA DRUŽBA VZPOSTAVLJENA. Ko je JNS bila na vladi, se je udejstvo vala z razpuščanjem prosvetnih organizacij in razdiranjem gospodarskih in stanovskih. Tudi Kmetijska družba je postala njena žrtev. Na občnem zboru dne 8. junija 1932 so jo kmetijci »reformirali« tako. da bi jo večno ohranili v svoji ob- lasti. Sedaj pa je uprava pclicije v Ljubljani po izvršeni revizdji cdredila, da so sklepi tega občnega zbora, sklepi o spremembi pravil in vsi sklepi društva Kmetijska družba, ki so sledili temu občnemu zboru, neveljavni. S to odiočbo se vpostavlja društvo Kmetijska družba v ono Btauje, v katerem je bilo pred vsemi temi sklepi, ki so proti pravilom, torej v stanje pred občnim zborom 8. junija 1932. Naloga predsednika društva Kmetijska družba je zdaj, da skliče glavni odbor, ki je posloval do tega občnega zbora. Glavni odbor mora ugotoviti članstvo ter posebno ugotoviti, kateri člani so po § 7 točka 2, upravičeni voliti in biti voljeni na podružničnih občnih zborih. Ko bo članstvo tako ugotovljeno, se skličejo podružnični občni zbori, da izvolijo delegate za družbin občni zbor, ki se naj potem čim prej skliče. Ker je društvo Kmetij6ka družba od 8. junija 1932 delovalo proti pravilom, od 29. decembra 1932 pa, ko se je ta dan na izrednem občnem zboru proti pravilom sklenil razid prejšnjega društva in izročitev premoženja novoustanovljeni zadrugi »Kmetijska družba«, sploh ni moglo delovati, se Kmetijska družba vrne v stanje pred 8. jun. 1932. Sedaj se zopet začne delovanje od tega dneva naprej. S tem dnevom tudi oživijo vse članske pravice, če tudi člani v tej dobi niso plačevali članskih prispevkov. Pri ugotavljanju članstva bo glavni odbor moral vzeti za osnovo svoje sklepe z dne 29. I. 1932 in z dne 12. V. 1932 ter priznati za redne člane vse tiste, ki so se dne 31. raarca 1932 prijavili kot redni člani ter so do 20. maja 1932 plačali članarino, če so nam č vsi pogoji § 5 pravil izpolnjeni. Proti tej odločbi uprave policije je dovoljena pritožba na bansko upravo dravske banovine. V DRUGIH DRŽAVAH. Sestanek med italijanskim in turškim zunanjim ministrom. V Milanu v zgornji Italiji sta se sestala v minulem tednu turški in italijanski zunanji minister. Na tem sestanku je šlo predvsem za to, da pristane tudi Turčija na ohranitev sedajnega reda ter stanja na Sredozemskem morju, kakor sta ga sklenili Italija in Angleška. Dalje je Italiji mnogo na tem, da prizna Turčija zasedbo Abesinije po Italijanih in sklene z Italijo trgovinsko pogodbo. Glavni cilj razgovorov obeh državnikov je pa bila vzpostavitev sodelovaaja med Turčijo in Italijo in s tem bi pričela čisto nova politika Balkanske zveze, h kateri pripada Turčija. Kaj delajo francoski vladni levičarji in vodja francoskih komunistov? Blumova levičarska vlada si je stavila za glavno točko programa: zvišanje plač in znižanje cen. Dozdaj je dosegla ravno nasprotno! Dne 4. februarja so poskočile v Parizu cene moki in kruhu, ker se je baje podražilo žito. Ta povišek cen je hud udarec za vladne levičarje. — Francoski komunistični voditelj Thorez se mudi v Barceloni na španskem. Udeležil se je sestanka katalonskih trockistov. Thoreza je poslala v rdečo Barcelono Moskva. Stalin ee boii, da se mu ne bi izneverili zaradi fcadnjegfi. procesa in usmrtitve trockistov katalonski komunisti. Strah Angležev pred sahtevo Nemcev po vrnitvl kolonlj v osrednii Afriki. — Vprašanje vrnitve kolonij Nemcem v Afriki, katere so zgubili po prevratu. sili vedno bolj v ospredje in zelo vznemirja Angleže, ki so proglasili pretežno večino nemških afriških kolonij za svojo last. Vočigled nemški zahtevi po vrnitvi kolonij je pripravljena Anglija na najhujši odrx>r in bo to nemško težnjo odločno odbila. Angleška vlada pripravlja celo zakon, s katerim bo angleška srednja Afri- ... -^ ^o j.oa.i-ajine Kenya, Uganda in Roa^Hsl, proglašena za samostojen dominijon, kar bi te kraje še bolj trdno povezaio z angleškim imperijera in bi nastala tako močna ustavna zapreka proti vsaki odcepitvi, da bi se Nemčija niti ne upala več vztrajati pri svojih zahtevah, če bi hotela računati na kakšno prijateljstvo z Anglijo. Blok raalih demokratskifa držav snuje švedski kralj Gustav. Švedski kralj snuje zvezo teh-le držav: Danske, Švedske, Norveške, Holandije, Belgije in Finske. Te države bi naj supno nastopale pri Zvezi narodov v Ženevi in bi naj varovale strogo nepristranost napram vsem razburljivim in za mir nevarnim dogodkom v Evropi. Novo vlado na Japonskem je sestavil general Hajaši. V vladi so generali, admirali in zastopniki velekapitala. Hajašijeva vlada se ne bo ozirala na parlament in z njo se začenja na Japonskem doba vojaške diktature. STRELJANJA BOLJŠEVIŠKIH KOLO- VODIJ V RUSUI ft^ DOLGO NE BO KONEC. Poročali smo, da je bilo v drugem moskovskem procesu 13 bivših židovskih in boljševiških mogotcev zaradi trockizma, veleizdaje in povzročanja številnih nesreč na železnicah in v rudnikih obsojenih na smrt in ustreljenih. Ustreljene so pokopali na kraju, kateri je javnosti prikrit. Pri tem drugem procesu sta glavna židovska krivca Radek in Sokolnikov na Stalinov pritisk bila obsojena samo na 10 let. Stalin še rabi ta dva žida, ki sta bila pri drugem procesu najbolj ovaduško zgovorna, za tretji moskovski proces, ki je že v teku. Tokrat bodo glavni obtoženci Buharin, Rykov, bivši predsednik zveze sovjetskih komisarje.- in morda med drugimi tudi še žid Litvinov, sedaj sovjetski zunanji minister. Pričakujejo, da bo pri tej obravnavl Radek brezobzirno izpovedal vse, kar ve o protistalinovem gibanju o vseh novih obtožencih. Najbrž bo ob tej priliki tudi Radeku prisojena krogla, ker bo soobtožen radi nepopolne izpovedi pri drugi obravnavi. Nadaljna poročila pravijo, da so bile aretirane vse žene v drugem procesu postreljenih trockistov in so jih odpremili proti severu, kjer bodo za vedno zginile. Samo Sokolnikova žena je še na svojem stanovanju v Moskvi. Do sedaj so prepeljali v Moskvo 100 mladih inženerjev, ki so obtoženi zarotniškega sodelovanja s Trockijem. Tajna policija je z vso vnemo na delu p"o kemičnih in po tovarnah za orožje, po vojaških delavnicah ali arzenalih, kjer čisti na vodilnih mestih in med delavstvom. V Moskvi se vršijo priprave za proces proti 34 Nemcem, ki so sovjetski državljani in so se njih predniki pred 100 leti preselili v Rusijo kot kolonisti. Glavni obtoženec te skupine je inžener Steiner, ki je nastopal v zadnjem procesu kot priča proti Radeku in tovarišem. Te Nemce dolžijo, da so bili povzročitelji raznih nesreč v sovjetski industriji in imajo na vesti tajna nasilna >janja, ki so bila izvršena v sporazumu s Trockijem. Hud spor ima Stalin z vojnim komisarjem Vorošllovim, ki je zadnji Leninov general. Vorošilov je zagrozil Stalinu z vstajo armade, ako takoj ne preneha vohunstvo tajne polir^je v armadi. Stalin hoče za vsako ceno iztrebiti trockiste iz vojske in bi naj zamenjal Vorošilova poveljnik sibirske armade maršil Bliicher. Aretacije v armadi trajajo dalje, nezadovoljnost in nevarnost za upor se širita po vseh rdečih vojaških postojankah. Stalin je zahteval po sovjetskem poslaniku v Mehiki, da tamošnja vlada izroči sovjetom Trockega, ali pa mu vsaj omeji svobodo, da se ne bo mogel vmešavati v politiko sedajne Rusije. Trocki namreč živi v Mehiki, Mehika je edina država na svetu, ki je še dala temu židu po tolikih blodnjah zavetišče. Dne 5. februarja je bila v svet iznešena vest, da se je Vorošilov z armado uprl in naskočil s četami Kreml v Moskvi, kjer prebiva Stalin, in da je prišlo do uporov po celi Rusiji. Te vesti so se kmalu izkazale kot izmišlejne. Pač pa je pustil Stalin prepeljati še žive aretirance iz drugega procesa v Sibirijo, kjer bodo morali delati v rudnikih kakor drugi delavci, pa seve pod zelo strogim nadzorstvom.