VESTNIK
LETO II.	KOPER — 12. APRILA 1957	ŠTEV. 14
Objave občinskih ijudskih odborov
Občina Izola
110	Odlok o kategorizaciji stanovanj, stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin na sklade in skladih
Občina Pivka
111	Odločba o ustanovitvi Kmetijsko-gospodar-ske šole v Pivki
Občina Postojna
112	Odločba o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol
Občina Koper
113	Odločba o ustanovitvi obrtne delavnice za izdelovanje sadnih sokov, sirupov in močnih pijač
Sporočilo Trgovinske zbornice Nadomestilo plače med prekinitvijo dela Poskusna proizvodnja
Izvolitve in imenovanja — Občina Postojna Reklamni in reprezentančni stroški Register finančno samostojnih zavodov Register gospodarskih in zadružnih organizacij
Objave občinskih ljudskih odborov
OBČINA IZOLA no
Na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Izola, 16., 19., 45., 45 a., 69. in 93. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ št. 29/54) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) ter na podlagi 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 58/55) je Občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 12. februarja 1957 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi najemnin za stanovanjske in poslovne prostore na območju ObLO Izola in o razdelitvi najemnin na posamezne sklade
Odlok o določitvi najemnin za stanovanjske in poslovne prostore na območju ObLO Izola in o razdelitvi najemnin na posamezne sklade se spremeni in dopolni, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
O KATEGORIZACIJI STANOVANJ, STANOVANJSKI TARIFI, RAZDELITVI NAJEMNIN NA SKLADE IN SKLADIH
1.	člen
Stanovanja na območju občine Izola se po kakovosti razvrstijo v naslednje kategorije:
I.	kategorija — stanovanja od 90 točk navzgor,
II.	kategorija	—	stanovanja	od	78	do	89	točk,
III.	kategorija	—	stanovanja	od	66	do	77	točk,
IV.	kategorija	—	stanovanja	od	54	do	65	točk,
V.	kategorija	—	stanovanja	od	42	do	53	točk,
VI.	kategorija	—	stanovanja	od	31	do	41	točk
in VII. kategorija — stanovanja do 30 točk.
2.	člen
i
Stanovanja se razvrstijo v kategorije s točkovanjem posameznih prvin, ki so obsežene v 32 postavkah razpredelnice 3. člena tega odloka.
3.	člen
RAZPREDELNICA ZA TOČKOVANJE STANOVANJ
Zap.	TCr trtJVTAKrrtCriT TTT CTT Trn^IfTTTTT			OCENA		
št.				točka	
1. Lega hiše: zazidalni ustroj, obsončenje, razgledi			neugodna 1	srednja 2	dobra 3
2. Vplivi okolice: veter, smrad, ropot			močni	srednji 1.5	brez 3
3. Razvid (orijentacija) stanov, prostorov			neugoden 1	srednji 2	dober 4
4. Dostop do stanovanja in ureditev vhodnega okolja			neugoden 0,5	srednji 1	ugoden 1,5
5. Dovoz do kleti, drvarnice in dvorišča			z vozom nedostopen	teže dostopen 0,5	dober 1
6. Uporabnost dvorišča, vrta ali parka			ne	deloma	v celoti
7. Odtoki (kanalizacija)			brez	pomanjkl. 1	dobri 1,5
8. Starost stavbe oziroma stanovanja		do 1800 0	1800—1914 1	1915—1940 4	po 1940 5
9. Vpliv nadstropij	nad 111. nadstr.	111. 1	11. 1.5	1. 2	priti. 2,5
10. Lega — položaj stanovanja		prizemno stanov, 1	podstrešno stanov. L5	navadno stanov. 4	1. nadstr. 8
11. Zasnova stanovanja			nepraktična 1	zadovoljiva 4	sodobna 7
12. Razmerje površin sob in kuhinje do pritiklin		površina 1:1	površina 2:1 1	površina 3:1 3	površina 4:1 5
13. Kvadratura prostorov, za katere se ne plačuj# najemnina	brez takih pritiklin	do 5 m-1	5—10 m= 2	10—13 m' 3	15—20 m' 4
Stran 86
URADNI VESTNIK
Štev. 14 — 12. aprila 1967
OCENA
Zap	OPIS VREDNOSTI. KI SE TOČKUJE	---—----
14. Dnevna razsvetljava		brez oken	pomanj- kljiva 1	dobra 3
IS. Višina prostorov	do 2,55 1	2,55—2.99 3	2,80—3,20 2	preko 0.5
16. Oskrba z vodo	brez vode	kapnica —	9,5	vodovod zunaj stanovanja 1		vodovod 3
17. Kopalnica	brez kopalnice	kad ln peč ali prha 9	kad. peč in umivalnik 10	bogato opremljena in kompletna kopalnica 14
19. Stranišče	brez stranišča	suho stran. za več stanovalcev 1	suho stran, v stanovanju 2	W. C. v stanovanju 4
13. Električna napeljava	brez	pomanj- kljiva 1	zadovoljiva 2	sodobna 3
39. Plin			ne	da 2
21. Ogrevanje prostorov		brez peči	možnost ogrevanja 1	centralna kurjava 3
23. Toplotna osamitev (izolacija)		mrzlo stanovanje	delno pomanjkljivo 2	zadovoljivo 4
23. Sestava (konstrukcija) stropa		neustrez. strop 1	lesni strop 2	masiven strop 4
24. Obvarovanje (izolacija) proti vlagi		vlažno stanovanje 1	mestoma vlažno 2	suho stanovanje 4
25. Kakovost ometa, pleskarski izdelek		slaba in zanemarjena	normalna 2	zelo solidna 3
26. Kakovost tal v sobah in kuhinji	Kamen, be ton, opeka	- mehki les, teraco plošče 2	deščična tla 3	linolej ali pa ksilolit park. plošče 4
27. Kakovost tlakov v pritiklinah		opeka, beton 9,5	teraco tlaki, ksilolit, beton plošče 1,5	naravni kamen, keramika .linolej 2
29. Obloge sten stranskih prostorov in kuhinje		brez	oljnati pesek lesene obloge, 1	(lamberije) keramične plošče, naravni kamen 2	
29. Kakovost mizarskih izdelkov	slaba l	pomanj- kljiva 2	zadovoljiva 4	dobra 6
30. Okenski zasloni	brez	platno 1	polknice 2	lesene rebrače rolete 4
3t-	- Stanovanjem, ki so v lesenih zgradbah z značajem barak ali v zgradbah, ki 32. Odbitki	gg odbije to točk. Ce je delilna stena med stanovanji tanjša od 25 cm, se odbijejo 3 točke.			so presegle dobo trajanja,	
4.	člen
Najemnina za posamezno stanovanje se izračuna tako, da se pomnoži število prm stanovanjske površine s številom točk in s količnikom, ki znaša;
a)	za stanovanja 1. in II. kategorije 0,35
b)	za stanovanja III., IV. in V. kategorije 0,31
c)	za stanovanja VI. in VII. kategorije 0,26.
5.	člen
Pri izračunavanju najemnine po prejšnjem členu se ne upošteva površina posamezne sobe nad 30 prm ter površina zaprtih hodnikov in predsob nad 20 prm.
6.	člen
Za uporabo zelenjadnih vrtov pri hišah v površini nad 300 prm plačujejo uživalci stanovanj posebni letni prispevek od 2 do 6 dinarjev za prm površine, ki ga določi s pogodbo hišni lastnik oziroma hišni svet. Prispevek se obravnava enako kot stanovanjska najemnina in se razdeli na sklade pa istih naCaBh.
7.	člen
Zasebni lastnik oziroma oskrbnik hiše, ki v njej ne stanuje, ima pravico do 10 "/* od celotne mesečne najemnine, ne glede na to, ali je bila hiša vključena v stanovanjsko skupnost ali ne.
Ce zasebni lastnik hiše nima drugih sredstev za preživljanje, mu svet stanovanjske skupnosti na predlog sveta za zdravstvo in soc. varstvo lahko določi višji odstotek, ki pa ne sme v nobenem primeru presegati 50 */* od skupne najemnine.
8.	člen
Stanovanjska najemnina se razdeli v naslednje sklade:
1.	50 v amortizacijski sklad,
2.	30'/* v sklad za hišno upravo,
3.	20 "/* v sklad za vzdrževanje hiše.
9.	člen
Svet stanovanjske skupnosti lahko na prošnjo hišnega sveta določi, da ae del amortizacijskega 3klada uptrabi za vzdrževanje hiče in manjša p*-pravRa.
Štev. 14 — 12. aprila 1957
URADNI VESTNIK
Stran 87
10.	člen
Najemnina za poslovne prostore v hišah, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružnih in družbenih organizacij ter v zasebnih hišah, v katerih lastnik ne stanuje, ne glede na to, ali je hiša vključena v stanovanjsko skupnost ali ne, se razdeli po 8. členu tega odloka.
11.	člen
Zasebni lastnik hiše, v kateri so poslovni prostori in sam v njej stanuje, pa se razdeli na sklade po 8. členu tega odloka.
12.	člen
Najemnine, določene po tem odloku, se plačujejo od 1. januarja 1957 dalje.
13.	člen
Zasebni lastniki hiš oziroma oskrbniki in hišni sveti morajo po tem odloku do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec pobrati mesečno najemnino in jo odvesti najpozneje do 10. v mesecu v sklade, navedene v 8. členu tega odloka.
14.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev:
a)	kdor ne določi najemnine v skladu s 4. in 6. členom tega odloka,
b)	kdor ne odvaja prispevkov v sklade po 11. in 13. členu tega odloka.
15.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 01/1-686/1.
Izola, 12. februarja 1957.
Predsednik Srečko Vičič, 1. r.
m	OBČINA PIVKA
Na podlagi 22. člena in 22. točke 24. člena Statuta občine Pivka (Uradni vestnik okraja Koper Št. 38/56) in 2. člena Uredbe o kmetijsko gospodarskih šolah (Uradni list LRS št. 17/51) je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 7. marca 1957 sprejel
ODLOČBO
O USTANOVITVI KMETIJSKO-GOSPODARSKE SOLE
V PIVKI
L
Ustanovi se Kmetijsko-gospodarska šola v Pivki kot proračunski zavod Občinskega ljudskega odbora Pivka
2.
Kmetijsko-gospodarska šola je v prostorih osnovne šole v Pivki.
3.
Finančna sredstva za ustanovitev in vzdrževanje šole se zagotovijo v proračunu občine Pivka. V občinski proračun se stekajo vsa sredstva, ki jih za vzdrževanje šole prispevajo kmetijske zadruge, gospodarske in druge organizacije.
4.
Šolanje v Kmetijsko-gospodarski šoli traja dve leti in je brezplačno.
5.
Za zadeve in naloge šole je pristojen Svet za šolstvo, prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Pivka.
6.
Ta odločba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. decembra 1956.
St. 01/1-508/1.
Pivka, 7. marca 1957.
Predsednik:
Milan Zakrajšek, 1. r.
112	OBČINA POSTOJNA
Na podlagi 2. člena Uredbe o kmetijskih gospodarskih šolah (Uradni list LRS št. 17-87/51) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni Hat LRS št. 26-130/55) in na podiagi
22. točke 24. člena Statuta občine Postojna je Občinski ljudski odbor Postojna na seji dne 27. februarja 1957 izdal
ODLOČBO
O USTANOVITVI KMETIJSKIH GOSPODARSKIH ŠOL V OBČINI POSTOJNA
1.
Da dobi kmečka mladina širšo splošno in strokovno izobrazbo, se ustanovijo kmetijsko-gospodarske šole v Prestranku, Velikem Ubeljskem, Studenem in Planini. Sedeži šol so v poslopjih osnovnih šol, ki so v teh krajih.
2.
Šolske okoliše določi svet za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Postojna.
3.
Kmetijske gospodarske šole v Prestranku, Velikem Ubeljskem, Studenem in Planini so proračunski zavodi. Sredstva za njihovo vzdrževanje se zagotovijo v občinskem proračunu. V občinski proračun se stekajo vsa sredstva, ki jih za vzdrževanje šol prispevajo gospodarske in druge organizacije.
4
Šolanje v kmetijskih gospodarskih šolah traja dve leti in je brezplačno.
5.
Pouk na kmetijskih gospodarskih šolah se vrši po predpisanem učnem načrtu in traja od 2. novembra do 30. junija.
6.
Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od l. decembra 1956.
št. 02/6-161/8.
Postojna, 27. februarja 1957.
Predsednik:
Jože Baša, 1. r.
ii3	OBČINA KOPER
Na podlagi 24. člena Statuta občine Koper, 4. in 18. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) ter 29. člena uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetij (Uradni list FLRJ št. 5/54) je Občinski ljudski odbor Koper na predlog sveta za gospodarstvo na svoji seji dne 25. februarja 1957 izdal
ODLOČBO
O USTANOVITVI MANJŠE OBRTNE DELAVNICE ZA IZDELOVANJE SADNIH SOKOV, SIRUPOV IN MOČNIH
PIJAČ
L
Ustanovi se obrtna delavnica živilske stroke pod firmo "Obrtna delavnica Ex Corrado* s sedežem v Kopru.
2.
Predmet poslovanja delavnice je izdelovanje sadnih sokov, sirupov in močnih pijač.
3.
Osnovna sredstva delavnice tvorijo inventar in stroji bivšega podjetja Corrado.
4
Stalna obratna sredstva obrtne delavnice znašajo dinarjev 200.000,—, ki jih bo ta delavnica dobila kot kredit pri Komunalni banki v Kopru, za katerega bo izdal jamstvo Občinski ljudski odbor Koper po predhodnem jamstvu, ki ga da kolektiv delavnice.
5.
Obrtna delavnica se izroči delavcem, ki jo prevzamejo tako, da podpišejo pravila, ki jih predpiše občinski ljudski odbor.
6.
Poslovodjo obrtne delavnice izvolijo izmed sebe delavci, ki prevzamejo delavnico.
7.
Obrtna delavnica se vpiše v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru. Priglasitev mora prijaviti poslovodja obrtne delavnice v 15 dneh po podpisu pravil.
St. 01//1-670/1.
Koper, 25. februarja 1957.
Predsednik:
Mirko Jeltrčič, 1. r.
Stran 86
URADNI VESTNIK
Štev. 14 — 12. aprila 1957
STANOVANJSKE PRISPEVEK PR! IZPLAČILU HONORARJEV
V 4. številki Uradnega vestnika smo objavili izvleček iz pojasnila Državnega sekretariata za finance št. 15569 z dne 13. septembra 1956. Temu pojasnilu smo dodali naše tolmačenje, da velja pojasnilo tudi za prispevek za socialno zavarovanje. V zvezi s tem tolmačenjem objavljamo tolmačenje Državnega sekretariata za finance št. 8957/56, ki je objavljeno v 1. številki mesečnika "Finansije« za leto 1957.
*Po določbah 2. odst. 44. člena uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja se ne štejejo kot honorarji stalnih in priložnostnih sodelavcev po točki 2d tega člena in ne pridejo v osnovo za obračun prispevka za socialno zavarovanje izplačila za samostojno delo priložnostnim sodelavcem na podlagi posebnih delovršnih pogodb in ne na podlagi delovne pogodbe. Med honorarje po delovršnih pogodbah spadajo honorarji za književna, znanstvena in druga strokovna dela.
Da bi lahko honorarno delo obravnavali kot honorar po dc-lpvršni pogodbi po spredaj navedenih predpisih, to delo ne sme imeti značaja delovnega razmerja z njegovimi specifičnimi lastnostmi (določen delovni čas, določena plača, delo po navodilih in pod nadzorstom delodajalca), temveč mora biti dogovorjeno na podlagi posebnih pogodb (ne pa delovne pogodbe) za izvršitev določenega strokovnega posla v svojem imenu in na svojo odgovornost, toda na račun naroči-telja.
Kolikor pogodbe, sklenjene z zdravniki za opravljanje zdrav-
Nadomestilo plače
MED PREKINITVIJO DELA
V zvezi z izvajanjem Odloka o nadomestilu plače med prekinitvijo dela (Ur. 1. FLRJ št. 14/55 in 6/56) in določb 8. točke 1. odstavka 16. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. 1. FRLJ št. 10/56) je dal zvezni Državni sekretariat za finance naslednje pojasnilo (št. 15304 z dne 12/12-1956):
"Nadomestilo plače za prekinitev dela, ki je nastala zaradi elementarnih nezgod, sc prizna v lastno ceno samo za dan, v katerem je prišlo do prekinitve dela, ne pa tudi za naslednje dneve, če je prekinitev trajala več kot en dan. Ne more sc smatrati, da je delo pričeto, če so delavci prihajali na delo po nalogu podjetja, delati pa sploh niso začeli.*
niških pregledov zavarovanih oseb, z veterinarji za pregled zavarovane živine in z inženirji za pregled posameznih zavarovanih objektov, za ocenitev škode in za izdelavo elaborata za investicijske objekte, izpolnjujejo navedene pogoje in kolikor so nadomestila določena za posamezne storitve, ne pa v stalnih mesečnih zneskih, ne pridejo taka nadomestila po navedenih predpisih v osnovo za obračun prispevka za socialno zavarovanje.
Poskusna proizvodnja
Po odloku o poskusni proizvodnji gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 38 55) je mišljena za poskusno proizvodnjo dejavnost podjetja ali posameznih obratov med preskušanjem ndvih proizvajalnih naprav in proizvodnje s temi napravami do začetka redne proizvodnje.
Za poskusno proizvodnjo se ne štejejo priprave za proizvodnjo, dokler se izdelki v resnici ne začno izdelovati. Nasprotno pa podjetje ali obrat v redni proizvodnji ne preide v poskusno obratovanje, če začne s pripravami in delom za nov postopek ali nove izdelke z obstoječimi napravami.
Obrat je glede poskusne proizvodnje celota. V poskusni proizvodnji je le tedaj, če ves obrat začenja na novo. Za poskusno proizvodnjo se ne morejo šteti posamezne operacije oziroma dejavnosti obrata. Obrat more biti torej samo enkrat v poskusni proizvodnji. Gospodarska organizacija uvaja nove proizvode tudi pozneje, ne pa samo ob začetku obratovanja. Ce bi se priznala poskusna proizvodnja ob vsakem novem proizvodu, bi bila podjetja skoraj vedno v poskusni proizvodnji.
Za poskusno proizvodnjo štejemo tudi začetno proizvodnjo, kadar gre za popolno rekonstrukcijo obrata in za osnovno spremembo tehnološkega procesa. V takih primerih se priznava poskusna doba samo obratu, v katerem je napravljena sprememba, ne pa celemu podjetju.
Med poskusno proizvodnjo obračunava gospodarska organizacija amortizacijo po predpisih, ki veljajo za obračunavanje v redni proizvodnji, toda največ do 50 odstotkov doseženega dobička. Ce je s splošnimi predpisi zmanjšana stopnja amortizacije, se ta upošteva tudi za poskusno proizvodnjo.
Izvolitve in imenovanja
OBCfNA POSTOJNA
Občinski ljudski odbor Postojna je na svoji seji Ž7. februarja 1957
razrešil
kot člana občinske komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij na območju občine Postojna Karia Grmeka in Izi-dorja Kcrševana ter
imenoval
v komisijo Karia Spacaia, uslužbenca ObLO Postojna za tajnika komisije. Mirota Krajnca, uslužbenca Podjetja za vzdrževanje proge v Postojni in Davorina Marušiča, uslužbenca Trgovskega podjetja "Oskrba* v Po-atojni aa Han* kamlaija.
Za reklamne stroške se lahko smatrajo samo izdatki za reklamo poslovanja, izdelkov, uslug, cen in podobno preko tiska, radia, posebnih publikacij in prospektov, t. j. za javno reklamo na viden in običajen način, ki pomeni obvestilo nedoločenemu krogu oseb.
Za reklamne stroške pa se ne morejo smatrati izdatki za nabavo raznih predmetov manjše vrednosti, kot so: notesi, denarnice, razni svinčniki, nožki in podobno, razen stenskih in namiznih koledarjev, ki jih posamezne gospodarske organizacije dajejo za Novo leto svojim komitentom in drugim poslovnim osebam in ki imajo za osebe, ki jih prejmejo, izključno uporabno vrednost. Taki izdatki se smatrajo za reprezentančne stroške, ki v celoti bremene sredstva za samostojno razpolaganje. Predmeti pa morajo biti na nek način obeleženi z znakom in nazivom podjetja, ki jih daje. Kadar predmeti nimajo znaka podjetja ali če gre za predmete večje vrednosti ali za neobičajne predmete, se taki izdatki oziroma predmeti smatrajo za darila in bremene sredstva za plače. (Pojasnilo Državnega sekretariata za finance FLRJ štev. 15636 MA/MI z dne 17. decembra 1956).
REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV
Besediio: Komunalna uprava Hrpelje.
Naloge: Vzdrževanje In popravilo vodovodov, javnih vodnjakov In napajališč, vzdrževanje in popravilo cest IV. reda. vzdrževanje ln popravilo zgradb SLP, skrb za javno razsvetljavo, popravilo pokopališč In drugih komunalnih naprav, izvrševanje vodovodnih in elektroinstalacij-skih del, izvrševanje pleskarskih, soboslikarsklh in drugih adaptacijskih del na komunalnih objektih in zgradbah ter izvrševanje drugih komunalnih uslug.
Zavod zastopata ln zanj podpisujeta Franc Bandelj, upravnik zavoda in Milan Kogoj, referent za komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Hrpelje.
Ustanovitelj: Občinski ljudski odbor Hrpelje.
St. 1355/3.
ObLO Hrpelje, 1. junija 1998.
REGISTER GOSPODARSK!H !N
ZADRUŽNIH ORGAN!ZAC!J
Zadr b I 4/3
KMETIJSKA ZADRUGA z e. J. PIVKA
Nov član upravnega odbora ja: Milan Perenič, Selce 55.
Poleg članov upravnega odbora podpisuje za zadrugo:
Ivanka Sabec, Selce, knjigovodja. Izbrišejo se člani upravnega odbora:
Viktor Rebec. Anton Čeligoj t* Lovrenc Dekleva.
Izdaja in tiska časopisno-založnlško podjetje «Primorski tisk* — Ureja uredniški odbor OLO Koper, Verdijeva ul. 10, telefon 205 — interno 3 — Odgovorni urednik Ježa Repotar
221