1017, on

the Pom Office of Cleveland, Ohio. By order of the A. S. Burleson, Pi
Jnstier
<6 iiC

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Amrriran
......................iillimii
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 37
CLEVELAND. OHIO, WEDNES AY MARCH 30th 1921
Davke na ognm profile odpravijo.
e Menja u pan-bije v Nemtiji.
Washington, 29. marca. Senator Boies Penrose, eden najbolj upljivnih republik an cev v kongresu, se je izjavil, da bo kongres odpravil davke na čezmerne dobičke v trgovini, in da se bo dohodninski davek tako znižal, d& ga bo vsakdo laliko plačeval. Izjavil se je, da trgovci Zjed. držav s težavo Čakajo, kdaj se uredijo njih davki, da ve: do pri ^Sem so, dočim so pozvani od vlade posebni eksperti, da določijo, kakšen davek je mogoč, da ga lahko vsakdo plačuje. Senator je nadalje zatrdil, da bo nova postava o novih davkih ni ta-rifu pod streho najkasneje avgusta meseca letos. Kot so davki na velike trgovine in industrije danes urejeni, ima vlada jako malo dobička od davka bogatih ljudij. Tovarnarji in industrije, ki delajo veliki dobičke, od katerih bi morali plačevati do 75 procentov davka, se temu izognejo na ta način, da kupujejo državne in mestne bonde, ki so davka prosti. Raditega je mnogo kongresmanov prepričanih, da če se naloži mak simum davek 40 procentov na industrije, da bi se veliko več denarja vložilo v indus-, fn ve^Ji kapital v indu-Irf Diitel! ve« dobič-
Svoje Čase je bilo v Clevelandu 800 gostilen, ki so plačevale vsaka $1000 davka na leto in $100 posebej za vložitev prošnje. Danes pa imamo v Clevelandu 2600 takozvanih "soft drink places",' ki ne plačujejo skoro nobene licence. Kako se vsi ti prostori "preživijo" je za-gonetka, ob kateri si prohibi-cijonisti belijo glave.
—	Pozor, naročniki Bell telefona: Tri podružnice tega telefonskega sistema spre menijo svoje ime s 1 aprilom in sicer: Ime Edgewater se spremeni v Hemlock, ime Rosedale se spremeni v Randolph Nottingham se sprem, v Ken more. Pri Slovencih pride največ Rosedale podružnica v poštev.
—	10 letni Rudolf Lam-pert, 1732' E. 43rd St. je bil zadet od vlaka Penna železnice in nemudoma ubit v pondeljek. ko se je igral na železniškem tiru.
—	šest mladih pobov je prišlo v stanovanje Mrs. Grace Malcusa, 1325 Orange ave. z zahtevo, da jim odda sobe za prenočišče. Ko se je Mrs. Markuso izjavila, da nima sob na razpolago, so jo napadli fn ji z robcem, namočenim v kloroform zamašili u-sta. Ker je Mrs. Marcuso takoj padla na tla, so menili mladi lopovi, da je mrtva in so pobegnili, Mrs. Marcuso pa je takoj vstala, prijela za revolver in streljala. Policija je ujela vseh šest lumpov. Eden izmed njih, Anton Bal-sit, 1406 E. 49th St. je bil precej nevarno obstreljen v riogo.	^ *
—	Novo gledališče je bilo otvorjeno v Clevelandu v pondeljek na Euclid in 14. cesti. Imenuje se "Hanna Theatre". Prva igra, ki so jo igrali v njem je bilo znano Mark Twainovo delo 'The Prince and the Pauper".
—	10. aprila začne county s cenitvijo osebne lastnine. Davek na osebno lastnino znaša v Clevelandu $2.28 och vsakih $100 vrednosti.
—Pismo*ima pri nas Fran Untokar.
Volve v juniju za novi charter
Berlin, 29. marca. Štirinajst oseb je bilo ubitih in 46 ranjenih v krvavem spopadu med policijo in komunisti v Ruhrskem okraju. Trije izmed iprtvih so bili policisti. Poboji so se vršili v Essenu, sedežu Kruppove industrije. Punt revolucionarjev, o katerem se je mislilo, da je po-legel, je znova vzplamtel, in vlada ima velike težave pri spopadih z radikalci. V Berlinu so vojaške čete zasedle vse večje ceste in javna poslopja. Vsi dohodi k uradom so zastraženi z bodečo žico. Poročila iz osrednje Nemčije naznanjajo, da je položaj neizpremenjen. Poboji med policijo in radikalci se vršijo v mestih} kamor še ni dospelo vojaštvo. Vlada je mobilizirala artilerijo, katero ima pripravljeno za upornike. V Koblenzu. kjer so nastanjene ameriške čete, je prišlo db malega punta med ondotni-mi boljševiki, toda dvajset ameriških vojakov je pun-tarje pregnalo, deloma zaprlo in jim zaplenilo boljševi-šjco literaturo, nakar je nastal v mestu mir.
—	Iz Wilrfiington, Del. se poroča, da so v ondotni ječi, v kuhinjskih prostorih našli precej obširen kotliček, kjer so jetniki kuhali žganje. Več
so jetttfki nemoteno
cer tupasem opazili nekaj pijanih, toda^si niso mogli razlagati, kje dobijo pijačo, dokler niso prišli kotličku na sled. Sedaj je seveda vsega konec.
—	Unija uslužbencev pest-ne železnice se je izjavila, da člani unije nikakor ne bodo" dovolili, da se znižajo plače ali sprememe delavske razmere. Kompanija namerava s 1. majem vsem uslužbencem utrgati plače za 20 procentov. Natančneje o tem se bo zvedelo potem, ko bo imela unija izvanredno sejo, in po 15. aprilu, ko se snidejo zastopniki unije s kompanij-skimi uradniki. Tu se bo odločilo, ali bo Štrajk ali ne.
—	Družba cestne železnice je prosila mestno zbornico, da sme prodati za $1.600.000 Liberty bondov, ker potrebuje denar za nove naprave'. Ker pa bi kompanija zgubila pri tem $130.000, mestna zbornica ni dovolila prodaje.
—	Pozor, lastniki prodaja len z mehkimi pijačami. Mestna zbornica je zadnji teden zavrgla predlog, da morajo biti lastniki omenjenih prostorov ameriški državljani. Pri pondeljkovi seji pa je predlog zopet prišel na vrsto in je bil sprejet z dvetretinsko večino. Lastniki prostorov, kjer se točijo neopojne pijače, morajo biti torej državljani. Podrobnosti o tem sporočimo kakor hitro dobimo hadaljna poročila. Postava se je sprejela, ker je čimda Ije več tujezenjcev, ki niso državljani, in ki odpirajo take prostore, kjer se pravzaprav toči opojna pijača. Mesto skuša sedaj to omejiti vsaj na državljane.
—	Pismo ima pri nas Ferd. Šile.
*— Rojake prosimo, ako kdo kaj ve o Mr. Frank Podles-niku, doma iz Radeč pri Zidanem-rnostu. da naznani v našem uredništvu. Prijatelj njegov bi rad stopil z njim v dotika.
—	Po poročilih iz Detroita je premoženje Henry Forda, znanega izdelovalca avtomobilov vredno $384.554.<HL
V Clevelandu se je pričela resna kampanja, da se spremeni način naše vlade kakor jo imamo sedaj. Da se pa to zgodi, je treba potrdila od strani volivcev. Gotove organizacije, klubi, časopisi, za-
slov.
LETO XXIV - VOL. XXIV.
Piše se nam: nas loči od dnei smo s tako rad« pričakovali. Di 1921, ne bo šel nobenemu Slov« mina. Na ta di
še par dni katerega tnim srcem 3 .aprila, ne sme iti icu ijf spo-si 'bomo
ogledali sadove .enoletnega
vodi in skupine ljudi želijo	j«Auanio ,n
namreč, da ČlevelandCani v;	J '
b.drfn«! n, volijo M	'S"
pana, ampak le councilmane, in ti councilmani potem imenujejo kakega sposobnega moža, ki bo vodil mestno u-pravo kakor to dela ravnatelj pri kakem podjetju. Ta mož ne bi bil narodu odgovo-
vsi delničarji in 175 po Številu, s žinami, prijatelji v prostorih tov! stojno praznuj« ge ter se navdaj<
1JIU2 lic Ul Uil HttiUUU UUKUVU-	r\. i4
ren, ampak councilmanom.*5«
Zagovorniki ideje trdijo, da	!1
bi imel Cleveland potem mnogo boljšo upravo, ker bi '
se vsa politika pregnala iz
posuta s trnjei
vlade, kajti mestni ravnatelj' nnančno''s ne bi bil mož odvisen od poli- naroda oWre tike in strankarskih prepi-	'■ ®
rov. Raditega nameravajo razpisati volitve že junija meseca, da se mestni prebivalci izjavijo, če jim je po vo-, . • ... • lji ta sprememba ali ne. Po- *L . leg tega bo tedaj predloženih | dr^rija ^ §ja volivcem še več drugih točk|Hriifra glede spremembe mestnega čarterja. Najbolj važne toč-
tega
misli, da je _ padcu podjetij Ako voditelji svojo stran,
ke pri tem so gotova določila, kako se sme ravnati z mestnim denarjem, katerega danes neprestano primanjkuje. Pod vodstvom mestne-;a ravnatelja bi vse.to prene-tfotfro'irapre-dujejoče kompanije delajo "
dobičke v svojem podjetju.
tako bi tudi mesto imelo vsako leto preostanek na denarju, pa bi bile vseeno vse mest ne potrebe pokrite. Po novem načrtu tudi ne bi imeli
toliko councilmanov kot se-,, , 0_ - , «« daj. Petnajst do dvajset bi I .Je vsakega Slovenca in Slojih bilo izvoljenih. Ti bi iz- Pfenko, da se vsak sam prepri-volili potem ravnatelja, ki bi|^a ® položaju tega podjetja, ostal toliko časa v uradu, j ie ustanovljeno za trajen dokler bi bil zmožen. S tem obstanek. Nase knjige so od-bi odpadle županske volitve.j prte vsem, denar naložen v Ker je to skrajno važna zade-1 naših delnicah je najbolj
va, ki se tiče blagostanja I	*n dobičkanosno na-
vseh državljanov, bodemo od i°zen. Kdor bo delal pri tem
bodoč-bodo sešli delničarke, ojimi dru-in znanci e, da dodan zma-novim po-o rečemo, ge, kajti vino te toda je bila n drugimi ilo skrom-ije našega bili tisti oščljivosti, zaupnosti mnenje o zofija teh o tako-le:
ivra--;
o tja; za-nekje, in ravno tja. recej. tipi-e ne potni vzrok vodstvo, vsak na vsak sa-jo na
vrh tega ogoljufati še svoje lastne delničarje, potem je seveda tako podjetje kmalu v grobu. Dan 3. aprila bo dokazal, da je to modrovanje nekaterih* brez pomena, kar se tiče The Euclid Foundry Co. Zato vabimo najuludne-
7	M
rojaki, ki so iz slabe volje ali vedno imeli sls tem podjetju.
L
šla
, „ M
druga je tudi zato bo šla foi To sklepanje eno, toaa
Časa do časa priobčevali vesti o napredku te kampanje ter podali Čitateljem verno sliko kakšne ugodnosti ima novi načrt, pa tudi kakšne težave in neprilike so združene z njim, tako da se bodejo slišale obe plati zvona.
podjetju, bo delal zase. Kdor je kupil ali bo še kupil, delnice se ne bo kesal zato, ker jih je kupil, ampak zato, ker jih ni kupil dovolj. Vsak naj pomisli, da je pri tem podjetju 175 delničarjev, da so ti delničarji možje, na katere smo Slovenci v Clevelandu .. , . ,	ponosni, in da so ti kupili
-—Umrl je dne 28. marca delnic v vrednosti $112.000.
splosno znani .rojak Josip Crt___ eiQ. . v
Mervar, ki je stanoval n*» Samo za $18.000 delnic je se
Glass ave. Ranjki Mervar je | naprodaj, ki bodo prav goto-
bil poznana oseba v naši na-!	'
y	- - se prodajo, s tem večjo silo
se bo obratovanje dvignilo. Industrijalna znamenja v A-meriki kažejo na splošen po-vratek industrije, in mi moramo biti pripravljeni stopiti v vrsto. Kdorkoli premore $150 lahko kupi delnico. Zato naj se vsak podviza, da ne bo prepozno. V tovarni je prostora za par tisoč ljudi, zato vabimo vse Slovence in Slovenke brez razlike na dan 3. aprila v naše prostore, ob 1. uri popoldne. Zabave bo ne
selbini, pravi tip Dolenjca,
mož starega poštenja in šega vosti. Pri šolskih fairih je bil prav gotovo vselej zraven in bil eden najbolj gorečih delavcev. S svojim humorjem in priročnostjo je povzročil ne samo veliko veselja mladim in starim, pač pa tudi vselej pripomogel do velikega uspeha. Prijatelji in znanci ga bodo gotovo jako pogrešali, ker je bil vsem vselej pošten prijatelj in družabnik. Kot cerkven odbor-,	u i nik se je veliko trudil za cer- I ^ i }ie , ?
kev in šolo. Star je bil 52 let, dolpCas. Goste bodejo delni-in prišel nekako pred 30. leti, «arji j™1' * avtomobili od v Ameriko. Tu zapušča ženo j<are 'n nazaj. Vzemite Not-in enega aina. Bil je član dr. I tin»h™ k.aro. (ue ™deco) in Slovenija in dr. sv. Cirila in se PelJlte do konca- Tam H
Metoda, št. 18. SDZ. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. iz cerkve sv. Vida. Naše Iskreno sožalje vsem preostali.
— Clevelandski avtomobi-listi plačajo več kot milijon dolarjev davka na leto od svo jih avtomobilov, pa od tega dobi Cleveland samo $400. 000. Drugo obdrži država.
uSgg H
do delničarji vas z avtomobilom potegnili do tovarne. Sledeči bodo vozili: A. An-žlovar, A. C. Denison, L. Er-šte, Jos. Fabian, A. Grdina, A. Gerbec, Dan Garapič, Fr. Grame, John Gornik, John J. Grdina, F. M. Jakšič, A. Kraljič, J os. Kotnik, Jer. Knaus, J os. M. Kunčič, L. Kushlan, A. Miklteb, Fr Ma-kovec, Jos. Nosse, A. Ogrinc
tsv-	' f
Milijonska škoda na sadnem drevju
Potem ko smo imeli v 0-hip en^ teden prijetno vreme, in je po mnogih krajih začelo poganjati sadno in drugo drevje, cvetlice ter nekateri pridelki, -pa je nastopil v nedeljo zvečer mraz, ki se je spremenil v pondeljek v led s snežnim zametom, in preko noči v pondeljek je zemfja zamrznila, tako da je ogroženo sadno in drugo drevje ter pridelki. Nenavaden mraz grozi, da uniči mnogo pridelkov ter sadnega drevja, posebno po držfcvi Ohio. Poleg tega so pa radi deževja v soboto, nedeljo in pondeljek narastle reke in mnogim krajem preti povo-denj. V New Yorku je v pondeljek divjal silovit vihar ki je razkrival strehe, izkoreninil stotine dreves ter prinesel nazaj zimo z vso ostrostjo. Dve osebi ste bili ubiti od viharja. Več rek v državi Ohio je prestopilo svoje bregove ter poplavilo farme. Škoda znaša desetisoče dolarjev. V južni Ohio, kjer je bilo vreme prejšni teden bolj toplo, je uničeno sadno drevje, ki je že močno poganjalo. Po severni Ohio ni tako hudo, ker drevje še ni bilo razvito do gotove stopinje. Vremenski prerok obeta ta teden boljše vreme. Največ škode je v državi Ohio. R$ka Olentagy je pri Deleware prestopila bregove, poplavila mnogim farmarjem ves svet in razdrla Penna. železniško progo. Reka Hocking je pri Lancastru tako narast-la. da so morali ljudje bežati iz hiš. Poplavljena so pše-nična in koruzna polja. V Daytonu fn Middletown, središču tobačne industrije, so morali zapreti mostove, ker je voda prišla skoro do mostnih prehodov. Mraz je povzročil v državi Michigan sto-tisoče dolarjev škode breskvam in črešnjam. Drugo sadno drevje ni bilo še toliko razvito, da bi lilo poškodovano. ^Največjo škoao pa je mraz povzročil sadnemu drevju v državi Oklahoma, kjer je 75 procentov vsega sadnega drevja uničenega. Škoda, ki jo imajo poljedelci znaša nad enajst milijonov dolarjev, glasom izjave polje 'delskega oddelka. Tudi v državah Missouri[ Kansas In Illinois je mnogo škode.
— Blizu Vermilliona je umrl star kapitan, Albert Rumsey, poznan po celemu Clevelandu in znan kot pravi čudak. Že pred leti je naredil oporoko, da kadar u-mre, ne smejo poslati nobenih cvetlic na krsto ali na grob, nihče ne sme iti za pogrebom, in z nekim pogreb-nikom je naredil pogodbo, cft sežge njegovo truplo in pri teh obredih ne sme nihče biti navzoč razven pogrebni-ka. Navado je imel, da je pred hišo vedno vihrala ameriška zastava, in svojim prijateljem je dal vedeti, da kadar zastave zgine spred hiše, tedaj naj vedo, da je mrtev. V pondeljek je šel pred hišo, snel zastavo z droga, kmalu potem se je pa mrtev zgrudil. Umrl je v sredi svojih psov in mačk, katerih je imel polno hišo. Svojim prijateljem je grozil, da če pošljejo cvettfce za njegov pogreb, da jih bo po smrti strašil kot duh in jim ne bo dal pokoja.
F. J. Perme, F. Suhadolnik, P. Schiielier, J. Urbas, H. Za-lokar, L. Delisimunovič.
Ogromen pretep na zkon Jugoslovanov
Chicago, 28. marca. Tu se je včeraj vršilo zborovanje Hrvatov. Skoro en tisoč oseb se jb udeležilo zborovanja. Namen shoda je bil delovati za "hrvatsko republiko'1 ter "protestirati" profti Srbom, z izjavo, da so Hrvati "sužnji v Jugoslaviji", itd. Enaki shodi so se vršili po več krajih Združenih držav ter so sklicani od gotove hrvatske klike po Ameriki, ki se zbira okoli znanega duhovna Rev. Krmpotiča iz Kansas City, ki je znan radi svojega avstrijskega patrijotizma in mešetarij. Skoro na vseh teh shodih je prišlo do velikega pretepa, in tega se tudi v Chicagi ni manjkalo. Glasom poročil je udrlo med zbo rovanjem v dvorano nekaj Srbov, ki so prosili za besedo, toda se jim ni dovolilo. Ker so govorniki blatili Jugoslavijo in Srbe, je prišlo do splošnega' pretepa. Kot pravi policija, ki je bila na straži v dvorani, je bilo v trenutku 1100 stolov v dvoranih dvignjenih in so padali kar tako kot kamenjČ po glavah navzočih. Baje niti en stol v dvorani ni ostal cSl. Pretep je bil tak, da je moralo priti na lice qiesta enajst policijskih rezerv z 1J avtomobili, kamor so posadili najhujše pretepače in njih odpeljali v zapor Več kot , to aretiranih. Ame pisje se norčuje iz pretena-čev in pravi: Sedaj niti Jugoslavija niti Hrvati res nimajo svobode, ker so — zaprti! Enajst policijskih rezerv je moralo "osvoboditelje Hrvatov" peljati v za-, por." Da enaki nastopi delajo Škodo in sramoto ne samo Hrvatom pač pa tudi Jugoslo vanom, in ne samo v domovini, ampak tudi v Ameriki, to razume vsakdo. Ameri-kanci se nam smejejo, doma nas * pomilujejo. Zlomljeni stoli ne zboljšajo nikomur položaji. . «
-o--—
—	V pondeljek zjutraj je umrl rojak Alojzij Ovca, stanujoč na 995 Addison Rd. v starosti 34 let. Zapušča tukaj ženo in dva otroka. Pogreb se vrši v sredo. Iskreno sožalje prizadeti družini.
—	Pismo ima pri nas John Puželj.
—	Pismo ima pri nas Franc Šepec.
—	Zormanov Filharmoničen orkester priredi v nedeljo, 17. aprila v dvorani Slov. N. Doma v Newburgu svoj koncert. Krasen program se bo proizvajal, kot se ni še slišalo v Newburgu* Vstopnice se dobijo že sedaj naprodaj pri sledečih rojakih: A. Polon-čič, 8004 Union ave. Fr. Kužnik, 8101 Aetna Rd. ter v S. N. Dojnu. ^Pozivijemo naše rojake v Newburgu, da si pravočasno preskrbijo vstopnice, ker dvorana bo zasedena isti večer.
—	Dr. sv. Imena, Mlad. oddelek v Newburgu priredi v sredo, 30. marca v S. N. Domu prijetno zabavo, na katero je občinstvo uljudno vabljeno. Začetek ob 7.30 zv. Smodite na razpolago zastonj.
—	Uradne ure SI. Stav. in Posojilnega društva so sledeče, Od 9. dopoldne do 3. pop. in od 6. do 8. zve. vsak dan, razven ob sredah, ko se urad zapre že opoldne. Za one, ki delajo podnevu, so ja-
podjetje.
Predsed. Harding odredil reforme.
Washington, 29. marca. Vlada predsednika Hardinga je dala naznaniti, da bo nemudoma storila vse korake, da se zboljšajo razmere na naselniškem otoku Ellis Island, kjer čaka vse nove naseljence, ki dohajajo v Ameriko, pravo peklo. Ko je predsednik Harding slišal o neznosnih razmerah na naselniškem otoku, je poklical k sebi v posvetovanje razne u-radnike ter može, ki se razumejo v naselniškem vprašanju. Posledica je bila, da se je sklenilo razmere nemudoma spremenili. To je naznanil sedaj novi generalni na-selniški komisar W. W. Husband. Stvar se ne bi spravila tako hitro v reci, da ni prišel v Washington dr. Copeland, zdravstveni komisar države New York, ki je označil El-lis Island kot gnezdo kuge in vse nesnage, ki preti vsemu ameriškemu narodu. Sedaj bodejo reorganizirali vse uradništvo na otoku. Novi naseljenci ne bodo zadrževani po več dni ali tednov na o-toku. Najbolj zdravstvene razmere se bodeio nemudoma upeljale na Ellis Islandu. Senator Dillingham, ki je načelnik naselniškega odbora v senatu, se je izjavil glede Ellis Islanda: Vsa mizeri-
raaniKov. Kred vojno uradniki preiskali in odposlali naprej vsak dan 4000 novih naseljencev, dočim jih danes niti 800 v enem dnevu ne morejo pregledati.
_
___
_
ZDRAVI OTROCI NE JOKAJO.
Ali je vaš baby siten in joka neprestano* To je vzrok, ker se njegova hrana ne strinja z njim, mu m daje prave tiranitve. V današnjem listu dobite oglas od Bordens Eagle kondenziranega mle ka. Izrežite kupon in ga pošljite na Borden kompanija in oni vam pošljejo popolnoma zastonj navodila, kako je treba dajati to hrano, kar je pomagalo že tisočim materam in njih otrokom. Pošljejo vam tudi zastonj lepo knji žico kako je treba vzgajati otroke, da zrastejo čvrsti in zdravi.
TAFT POSTANE VRHOVNI SODNIK?
Washington, 29. marca. Kakor hitro se umakne v privatno življenje sedajni vrhovni sodnik najvišje sodni-je, Mr. White, bo imenoval predsednik Harding bivšega predsednika Tafta za vrhovnega sodnika najvišje sodni-je.
SUŽNJI V MODERNI AMERIŠKI?
Atlanta, Georgia, 29. marca. Governer države GeOrgia je sklenil upeljati preiskavo na farmi John WilHamsa v Jasper county. Generalni državni pravnik bo vodil preiskavo. Trdi se, da je Williams imel na svoji farmi u-posljene zamorce kot sužnje. Ker se je bal, da n* pride to na dan, je pomoril več zamor cev, svojih delavcev, ter zakopal njih trupla na svoji farmi. Trupla so že odkopali. Trdi se, da je v južnih državah skrivej še mnogo suženjstva v običaju.	*
—	Starišem Carič v CoDin-woodu je umri sinček star 2 tedna.
—	Nagloma je umrl i
58. cesti Henry Sk"u" j.**


p:
•»
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
N A 1 O e N I M ii
$4-00
$5.50
Za Cleveland po pošti Posamezna številka •
$5.00
Za Ameriko • - •
Za Evropo ....	__
Vm pisma, dopial in denar naj m pošilja na "Ameriška Domovin*" •119 8t. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189
IAMBS DEBEVEC. PuNisJm
LOUIS J. PIRC, Editor
ISSUER MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
Read by 25.000 Slovenians in the City of Clertlud and doewhera. Mrerlisiog rates nn request. American in spirit Foreign ii lanpuje only
Go tared as eeeoad-claae matter January Atb 1901, at tke peet effioe at Jevalanl, Obie under fee Aet ef March 3rd, lt7t.
No. 37. Wed. March 30. 1921

Družba in država.
Mnogokrat ritate v časopisih, v knjigah in drugod izraze "družba'' in "država'', in mnogokrat se ta dva pojma zamenjata od ljudi. Kaj je družba, človeška družba? Družba je ujedinjenje nekoliko ali več ljudi v svrho, da se medsebojno podpirajo in branijo svoje interese. Država pa je ona sila, ki se je zgradila v notranjosti družbe, in ki Dostavnim potom uravnava človeške zadeve.- Vsaka človeška družba ima svojo državo.
Tako tvorijo vsi državljani Amerike eno "unijo", torej eno družbo, kateri kot člani' pripadajo vsi, ki s svojim delom pripomorejo k napredku svoje zemlje. Člani te ameriške družbe so si zbrali svojo vlado. Tej vladi so dali v roke oblast in pravico, da upravlja notranjim in zunanjim zadevam družbe, in ta upravna sila se kratko imenuje državna oblast.	I
Ves narod tudi lahko nazivljemo za družbo. Narod je naravna družba, v kateri so člani narodi, sinovi in hčere naroda, vezani med seboj s krvjo, preteklostjo in skupno usodo. Ako narod živi na svojih tleh, obdeluje zemljišče in živi od svojega znoja, tedaj je ta zemlja njegova domovina in obenem njegova država. In če izbere tak narod po svoji volji ljudi, ki zemlji vladajo in vršijo narodne naloge, tedaj ti ljudje izpolnjujejo narodno voljo, ali tvorijo državno oblast.
Vprašanje je toraj, kaj je bilo prej, družba ali država?
Na vsak način je bila družba prva. Najprvo so se pojavili na svetu ljudje, najsibo kjerkoli. Potreba in lakota je prisilila te ljudi, da so stopili skupaj. Teh nekoliko ljudi je tvorilo malo jednoto, in to je prvi pojav človeške družbe, i a prva mala družba sprva ni potrebovala države in upravne oblasti, ker so ljudje prav lahko sami reševali Svoja vprašanja in urejevali svoje neznatne posle.
Družba je bila toraj pred vlado, pred državo. Ko se je število ljudi pomnožilo, ko so nastale velike vasi, in so se te vali spremenile v Velika mestA, tedaj Ipa so že potrebovali red m postavo, kajti ljudje so se začeli nrepirati, Človeška družba se je množila, vsak je vlekel na drugo stran, in treba je bilo braniti splošne ljudske Draviee in zato so uvedli vaške, mestne in deželne oblasti. Te oblasti v vaseh mestih in deželah so se medsebojno sporazumele, zjedini-li so se na zemlji, kjer so živeli sorodni ljudje. Za te sorodne ljudi, sorodne po krvi, zemlji in jeziku, se je ustvarila skupna uprava, ki se je nazvala državo. Tako se je v družbi rodila drŽava.
Popolnoma enostavno je, da vsaka družba ljudi izbere svojo upravo, in ta država ni ničesar druzega kot čist od-jek ali izraz ljudske volje. Kajti originalno je sam narod stvaril držtvo in ji dal moč ter oblast, in država ne more imeti nobene druge moči in oblastUkot kar ji prihaja od naroda samega. Družba ln država bi morali biti po naravnih zakonih eno in isto, tvoriti med seboj največjo edinico, kajti država ne more gledati na korist anega samega državljana, ali ene skupine državljanov, pač pa mora biti prva dolžnost države gledati *na skupni blagor vseli onih, ki bivajo v dotični državi. Ali z drugimi besedami: Volja svobodnega naroda, ki tvori eno državo, bi morala biti zapoved državi, in državna oblast mora verno služiti narodu. Prava država je vedno najboljši sluga ljudem, toda ljudje niso sluge ali sužnji države. Ali niso vlade in države ustvarjene od ljudi, ali kakor se je nesmrtni Lincoln izjavil, da mora biti vlada: "for, by and with the people!" To je, za , narod, z narodom in od naroda.
Te globoke besede Lincolna jasno označujejo to, kar hočemo povedati v pogledu družbe in države. Družbo tvorijo sami ljudje, ali pravzaprav državljani ene zemlje, a država je ustvarjena samo zato, da brani srečo, blagostanje in svobodo vseh članov v svojem okvirju.
Najboljši primer za enake države je Amerika. Sicer tudi Amerika ni popolna država, toda na svetu ne dobite bolje države, ki bi bolj odgovarjala naukom, kakor smo jih zgorej zapisali. Vsi državljani so svobodni in morejo z večino glasov izbirati po svoji volji upravo, ki deluje v državi. In čimbolj napreden in politično zrel je narod, tem boljša je državna uprava; toda sama država nima nikdar pravice, da s silo naloži ljudem postave.
Korenina vseh zlov na svetu je, ker se državna oblast spre z družbo. Tam, kjer se državna oblast smatra več kot Človeška družba. En razred, nekoliko, nasilnežev in mogotcev, brezobzirne skupine posameznikov prevzamejo moč In prisilijo narode, da se pokore nasilnim postavam in oblastem. Take države so izigrale voljo naroda, pogazile so ljudske pravice in grdo prevarile svobodno družbo. V nekaterih državah delajo to finančni zavodi, zopet drugje militarist^ v drugih državah pa zopet policijski in dinastič-- ni špijoni. Toda vsaka država bi morala služiti družbi, ker j>o vse države ustvarjene od Človeške družbe in svobodni ljudje morajo sami odrejevati meje državne oblasti.
DR. BENE&EVA POT.
češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je simpatična politična osebnost, ki ima svoj zunanjepolitični koncept in ga dosledno izvaja. V svoji diplomatski gibčnosti in vztrajnosti predstavlja pravi čeŠKi tip. Njegov zamisel je "mala ententa**, ki pa se še ni udejstvila i t isti omiki, kakor jo je za-
mislil. Ni dvoma, da je nameraval pritegniti v zvezo "male entente' tudi Bolgarijo, pa prvi njegov poizkus je zadel na odpor v gotovih jugoslovanskih krogih. Zato je v svojem ekspozeju 27. jan. naglašal, da se Češkoslovaška ne bode vmešavala v odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo, bodisi posredno ali neposredno, ker z vmeša-
vanjem ne bi služili zbliža-nju in slovanski ideji. Posledica tega je, da vidimo obrise zbliževanja med Bolgarijo. Rumunijo in Poljsko, iz katerega bi se utegnila razviti druga "mala pntentaM.
Dr. Beneš se pelje v Rim, kjer bo brez dvoma razpravljal o ožji zvezi Italije z malo entento. Izjava grofa Sfor za, da je z rapallsko pogodbo ustvarjen trden jez proti povratku Habsburžanov na katerikoli prestol, služi dr. Benešu za podlago novega njegovega zamisla. Slišal se je celo glas, da hoče pridobiti Italijo za to, da se ista postavi na čelo male entente in prevzame njeno vodstvo. O verjetnosti te vesti bi se dalo diskutirati. Vsekako bi tak korak Italije pomenil kolikor toliko izpremembo njene smeri v zunanji politiki napram ententi, zlasti Francoski. Taka nova zveza bi imela velik pomen, ako bi bila izraz narodove volje prizadetih držav, toda dokler je velik del našega naroda odtrgan od svoje matere, taka zveza ne bi bila usidrana v narodu.
DR. BENEŠ O CILJIH MA LE ENTENTE.
Belgnid, 13. febr. Presbiro javlja iz Londona: Pod naslovom "Mala ententa'' objavlja včerajšnja izdaja "Daily Telegrapha" razgovor svojega rimskega dopisnika s Češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benesem. Minister je izjavil, da je prišel v Rim z namenom, da izmenja misli z italijanskim ministrom za zunanje stvari grofom Sforzo in da sklene trgovinski dogovor. V London namerava potovati zato, da prisostvuje konferenci in da razpravlja o obnovi osrednje Evrope. Na vprašanje dopisnika, ali bi Italija pristopila k mali ententi, je dr. Beneš odgovoril: Mala ententa je zamišljena kot zveza držav s približno enakim številom prebivalcev in z enakimi interesi. Malo entento je rodila želja, da se koordinira enakost interesov med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Kasneje je bila pozvana Rumu-nija, naj vstopi v malo entento. Po razpadu Avstro - Ogrske je bila novonastalim državam vsiljena potreba, da uredijo odnošaje s svojimi sosedi. Tako je nastala mala ententa. Razen tega je potrebna zveza med Jugoslavijo in Češkoslovaško, da se ti državi branita proti boljševizmu v slučaju napada, zakaj mala enjenta nima agresivnih ln imperialističnih namenov. Ako bi bila povabljena kaka velesla, naj vstopi v malo entento, bi le-ta s tem izgubila svoj značaj male entente. Postala bi velika ententa z velimi problemi zunaj svojih mej. To je tudi razlog, da Poljske niso pozvali, naj vstopi v malo entento, ker ona stremi za tem, da postane velesila. Isto velja tudi za Italijo. — Na vpra šanje dopisnika, ali zastopata to stališče tudi Belgrad in Bukarešta, je minister odgovoril, da ti dve mesti za sedaj v tem soglašata in da delita njegovo mišljenje. Glavni cilj male entente je borba proti ustanovitvi podonavske federacije, ki bi bila sli-čna bivši Avstro - ogrski monarhiji. Mala ententa je odločno proti temu; za 13 govorijo politični, gospodarski in zgodovinski oziri, ker bi v nasprotnem slučaju to pomenilo, da so narodi, ki so vodili boj zoper Avstro - Ogrsko, za zopetno zedinjenje z njo, V taki federaciji bi se podpirali Avstrija in Madžarska in Dunaj bi zopet stremil za tem, da postane središče te nove federacije, ki bi bila edinole Avstriji v korist. Zato taka federacija niti sedaj, niti v bodočnosti nima upanja, da bi se udejstvila.
NAPAD NA DEKANA LIMPLA.
Dekan Limpl v Kapli ob Dravi na Koroškem tudi po ponesrečenem plebiscitu ni hotel pustiti svojih vernikov ter hotel požrtvovalno ostati pri obupanih Slovencih.
Nemčurji so se trudili na vse načine, da bi mu onemogočili in pristudili bivanje v župniji—a zamah. Poklicali so na pomoč celovškega okrajnega glavarja Rainerja.
V sredo 16. febr. je došel v Kožentavro v občinsko pisar- ( no ter ob navzočnosti članov (, ondotnega "Heimatsdien-sta" (naduČitelj Mak, Ratz,' Ogriz po dom. Zec, Hudrič); ki so Dili vsi pijani, zasliša-val nemčurje in nemčurke iz Kaple o dekanu Limplu, da bi spravil toliko obtežilnega materiala zoper njega, da bi mogel potem zahtevati od škofijstva njegovo premestitev.
Zvečer istega dne pride neki nemčur trkat na vrata župnisča in prosit, naj pride g. dekan sprevidet v uro oddaljeno vas Resnik kmeta Možica, ki je tako nevarno obolel, da po izjavi zdravnika dr. Vetterja iz Borovelj ne bo dočakal dneva. Gosp. dekan se takoj odpravi s cerkovnikom in Najsvetejšim na pot. V gozdu pred vasjo pa poči pet strelov iz revolverja in dekan se v prsi zadet zgrudi. Zločinci so zbežali, da jih cerkovnik nI mogel spoznati v temnem gozdu.
Drugi dan se je izpričalo, da dotični kmet Možic sploh ni bolan ter tudi ni poslal po duhovnika. Na zverinski način, ki vzbuja ogorčenje vsakega poštnega človeka, so hoteli HeimatsdienstM - ov-1 ci doseči z zločinom, česar okr. glavar uradno ni mogel, i
Dekan Limpl leži v celov-l ški bolnici, po zdravnikovi izpovedi je rana smrtno nevarna. Razburjenost med slovenskimi Rožani je nepopi-| sna. Kar dva roparsko - mo-ntaka napada zaporedoma. • Najprej kmet šari p. d. Ile v Celovcu, zdaj dekan Limpl pri izvrševanju svojega poklica. Ali se zunanje mini-' strstvo res ne bo spomnilo obljube, ki jo je dal SHS de- J legat Jovanovič pri plebiscitni komisiji, da jugoslovanska vlada teh 15.000 glasovalcev nikdar ne bo zapustila?
Gosta brada povzročila pretep in.smrt.
Posestnikov sin Anton Benegalija iz Velke Štange je biljezen na 18 letnega Ka-rola Coža, ker se je ta takrat z Benegalijevim bratom ste-! pel, ker je Čož nosil takrat j na klobuku lepo kozjo brado. Dne 31. oktobra 1920 ob žeg- j nanju v Veliki štangi sta se | Benegalija in Čož sprla. Čož je pred Benegalijo stekel, ko j ga je Benegalija dohitel, sta1 se pa začela pretepati. Bene-1 galija je spravil Čoža z obrazom proti zemlji obrnjenega pod sabo in ga je z veliko močjo in v veliki jezi sunil šestkrat z žepnim nožem v hrbet. Čož je dne 20. novembra 1920 v ljubljanski bolnici na zadobljenih poškodbah umrl. Benegalija se je pred poroto zagovarjal s silobra-nom in, da je bil pijan. Obtoženca je zagovarjal dr. Pe-gan. Benegalija je povedal, da ni kriv. V usodni noči je prišel s Čožem ponoči sku-! pa j. "Poljubil sem ga!'' je rekel obtoženec. "Z nožem, kajne?'' je pripomnil g. dvorni svetnik Regally. "Ne, na usta sem ga poljubil, je odgovoril obtoženec, ki je pristavil, da se je le branil, ker da ga je Čož s kolom te-pel po hrbtu. Ker se je Benegalija jokal, je pripomnil g. civorni svetnik Regally: "Ko sem Vam pred osmimi dnevi naznanil razpravo, ste se smejali: pred osmimi dnevi polno smeha, danes pa solze!" Po izvedeniškem mnenju gg. (fr. Tičarja in dr. Lisjaka je bila rana smrtno-nevarna, vendar pa ni izključno, da bi pokojni ostal pri življenju v slučaju takojšnje zdravniške pomoči. Po govo-"u državnega pravdnika g. Laurenčaka je Benegalija pred govorom zagovornika dr. Pegana rekel:4 Nisem ga nalašč T' Porotniki so z 10 ne ^roti 2 da zanikali na nje stavljeno vprašanje glede na uboj, soglasno pa potrdili vprašanje če je Benegalija nrekoračil silobran. Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora.
JpoKiudbal
ženskam samo za prihodnjih sedem dnij.
nasveti iN preiskava zastonj. ,
PRIDITE DANES želim, da pride vaak bolni mož in bolna ionska t moj urad ta teden, brez ozira kaUaa je vaša bolezen, da skrbno in popolnoma preiičem vaio bolezen ZASTONJ. Koristil sem ie številnim bolnim ljudem, Id so priili k meni tekom zadnjih let, ki so ie poskušali vsakovrstna zdravljenja In zdravnike brez vsakega uipeha. Kar sem storil za druge, prav lahko storim sa ras. Ce vam ne morem pomagati vam takoj povem. Jaz ne sprejmem slučajev ▼ zdravljenje, razven če vam morem pomagati k zdravi ju. Vsak slučaj, katerega sprejmem za zdravljenje dobi mojo oaebno in posebno pozornost Tekom tega tedna hočem računati prav malenkostno sroto za zdravljenje, torej vsako lahko vzame to priliko, da dobi dobro zdravljenje po zmerni ceni.
Uradne ure: Od 9. zj. do 9. zv.
Ob nedeljah: od io.zj. - a. pop
NE ODLAŠAJTE Jaz sem Specializiral tekom dvajaet let pri zdravljenju novih ali kroničnih bolezni moških in žensk, kakor so krvni, kožni ali nervozni neredi, bolesti v želodcu, odvajalnih organih ali obiatlh, 'revmatizem, bolečine v hrbtu ali sklepih, glavobol, zaprtje, vrtoglavost, izpahki ali katar v, glavi nosu ali vrtu. Direktna injekcija serumov v krvi, vaccine in bakterije, katere rabim, ' kadar treba, vam zagotovijo dober uspeh. Nobena oseba ne bi smela zgubiti upanja, da ozdravi, brez ozira koliko čaaa Je bila b®!®** t MoJe najboljše priporočilo so moji bolniki, ki dnevno pošiljajo druge. Moj uspeh prihaja, ker skrbno preiičem vsak slučsj. Nobene bolezni se ne zdravi po poiti. Prinesite ta oglas, kadar pridete. Nizke cene ves ta teden.
DOCTOR KENEALY
Poleg zapadnih vrat Star Gledališča DRUGO NADSTROPJE Znim vzhodne od Bond Trgovine
647 Euclid Ave. republican building Cleveland, Ohio
SNAŽNA USTA. _
Snažna in zdrava usta so ogromne važnosti za javno zdravje
Bolezenske klice (bakteri-; je) prodirajo v telo preko razpoklin v koži ali preko sluznih mren naravnih vot-1 lin telesa, ust in nosu, ali pa potom črevesnega prehoda.! Zdrava koža ima odporno si-, lo proti klicam, izvzemši ako je prebode pik žuželke ali pa kako orodje. Ali usta in nos ne mudita le lahkega pristopa bolezenskim klicam, am-! pak tvorita tudi idealen inkubator za njihovo zarejo, ker tu je primerna gorkota ter sluz in slina skupaj z drobci jedi tvorita izborno za reja li-šče.	i
Usta in nos nadalje nudita izdatno zavetje nakopičenim bakterijam. Pokvarjeni zobje, brezgalke v grlu in sluzna prevlaka jezika imajo nešte-vilo luknjic in grb ki so prava zaščita za bakterije proti navadnim čistilnim metodam kakršna je okrtačenje zob. !
Treba za to rabiti redno dobro tekočino za spkkova-nje ust. Apnjača je izvrstna ustna voda, ker raztaplja sluz, zlasti onega, ki se nabere na zobeh.
Vse votline v zobeh zahtevajo takojšnjo pozornost zobozdravnika. Za vsako o-bolenje bezgalk (tonsils) ali gobi v grlu (adenoidov) treba zateči se k specijalistu za nos in grlo. Dostikrat ves sistem jejjrizadet po strupih izločenih iz mas bolezenskih klic, nakopičenih v pokvarjenem zobu, v oboleli bezgalki ali v kakem adenoidovem izrastku v oboku goltanca.
iz DOMOVINE.
Umrli so v Ljubljani: M. Jakobina Gula, uršulinka, 65 let. — Marij# Rekar, po-streščkova vdova, 66 let. — Alojzij Ban, posestnik, 50 let.1— Števo Denovič, hira-lec. — Helena Golob, hiral-ka, 33 let. — Vera Tome. re-jenka, 6 mesecev. — Klara Oberstar, šivilja, 42 let. — Franc Pretnar, Žagar, 61 let. — Ana Rudholzer, urarjeva žena, 71 let. — Alojzij Erjavec, mizarjev sin, 2 uri. — Anton Šiška, posestnik, 71 let. — Ana Smrekar, hči žel. ključavničarja, 22 ur. — Josip Ocvirk, mesarjev sin, 8 mesecev.
Tržič. Število trškega prebivalstva znaša po zadnjem štetju 2379 oseb. Od teh je 1062 moških in 1317 ženskih. Jugoslovanov je 2306, 67 je
Daljo aa tre«It strani.
Frank J. Lausche,
odvetnik
' & 1
čez dan se oglasite na:
1039 Guardian Building
Od 6:30 do 8. zvečer pa se oglasite na:
6121 St Oair Avenue
Vrednost jngosUvanske hrwe se ? krat-kem zviša.
Ako želite, da pride vaša denarna poiiljatev ob pravem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim v domovini tedaj se poalužhe našega denarnega zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za poiiljanje denarja.
Izplača direktno v Ljubljani
* (
V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Ljubljani
Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v staro domovino in smo zastopniki za vse prekomerske črte Premoženje te banke znaša osemindvajset milijonov. Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko.
Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan.
fe Lake Short Banking&Trust<*
55th ST. & ST. CLAIR AVE.
IN SEST DRUGIH PODRUŽNIC.
Anchor line.
S. S. ITALIA
odplove iz. aprila v DUBROVNIK in TRST
Cena kabini ....... $200
Cena 3. razreda. / DUBROVNIK .... $125
TRST............$115
Do TrsU via Neapelj
Telefoni v mestu Main 2003 Central 1600
Telefon v podružnici: O. S. Princeton 355 R
JOHN L. MIHELICH
PRVI SLOVENSKI ODVETNIK Glavni urad: 902 Engineers Bldg. Podrainlca: 6127 St Clair Are.
Uradne ure v podružnici; Zjutraj Od S-O. Zvečer od 6—8.
Cez dan ee obrnite na glavni urad.
Staamvaaje: 1266 Addison Road.
rtuaifeab
rk.''
_L««4	... . ■	„. ....	2*.
..ijar
I	, t
«sse
U dnu« IUMI.
državljanov, 0 še neod-snih. Po vpri je 2372 ri-mokatolikov, 7 protestantov.
Po narodnosti je 2317 Slo- - - * ^ t- . - . , vencev, 60 Nemcev in 2 An- be P* je se nekaj casa ostal
Podpeska sta gnala kravo in telico. Blizu demarkacijske črte ju je napadlo več oseb, katere so nanje streljale. Bizjan je precej zbežal, Sla-
gleža. V 1. 1910 je štel trg 2630 prebivalcev, letos za 251 manj. Hiš je bilo pred desetimi leti 223, letos jih je 10 več. Dasi je prebivalstva manj in več hiš kot pred 10. letjem, je nastalo veliko pomanjkanje stanovanj. Vzrok tiči v tem, ker so nekateri o-bogateli hišni posestniki odpovedali stanovanje strankam in zasedli za se vso hišo.
lluda, kupčija od tebe be-ie, tako bo prosto po Vodniku zmogla kmalu zapeti naša Ljubljana in ž njo slovenski trgovci in obrtniki. Trbovelj ska premogokopna družba prenese svoj sedež z Dunaja namesto v Ljubljano v Bd-£rad. Nameravano sijajno reprezentančno stavbo ob Aleksandrovi cesti bo gradila v štilu navadne stanovanjske kasarne. Nič čudnega! Kako naj se neki nastani v politično ubogem, na nivo male obmejne carinske posta je degradiranem provincial-nem mestu velikansko multi-milijonarsko podjetje! Kakor se pod Avstrijo družba ni nastanila v Trbovljah ali Celju, marveč je šla tja, kjer je bilo gospodarsko in politično žarišče, tako bo tudi v Jugoslaviji pokazalo družba Ljubljani svoj hrbet in odjadrala tja, kjer so osredotočeni uradi, ki imajo kaj odločati, ne pa tja, kjer morajo biti oblastva samo poslušna in trepetaje čakati le ukazov
pri živini, toda zbežal je tudi on, ko je eden roparjev nameril puško na njega. Slabe je med napadalci spoznal Franca Bizjana iz Petlcovca, drugih ni požnal. Drzni roparji so nato kravo in telico odgnali in ju, kakor je ugotovilo orožništvo. v# nekem skritem jarku zaklali.
RAZPRODAJA
| i
Ker ml ni mogoče voditi dve trgovini, hočem opustiti trgovino s "ŠIVALNIMI STROJI", kater« se nahaja v prostorih Grdinove trgovine s pohištvom na 6019 St. Clair ave.
Siva'lne stroje hočem razprodat) po tovarniški ceni. Imam pa tudi naprodaj čevljarski "Jack" za popravljanje čevljev in se ga dobi tudi skoraj za polovično cene.*
Toraj gospodinje, ako želite imeti nov ali rabljen šivalni stroj, zglaaite se takoj, ker hočem prodati vse do 1. aprila, na 6019 St. Qair ave. v prostorih pod Grdinovo dvorano.
RUDOLF PERDAN
(38)
HIŠE IN LOTI.
Naprodaj imam sledeče hide in lote:
Hiša 7 sob, lot 50X100, lepa ograja in velika klet, cena $5,500.
Hiša 7 sob, lot 40X115, cena $3500,
takoj plačati $900 in drugo na lahka nrlplačila po $50 na -*sake tri mesece. Hiša 7 sob, lot 50X100, cena $3800,
i
in migljajev od drugod. Ljub-" |ana bo brez centralnih ura-ov, ki so nam že doslej povečini ušli (višje sodišče za Slovenijo, Istro in Dalmacijo, železniško ravnateljstvo itd.), sedaj beži še velika industrija in obrt. 2e samo z begom Trboveljske bo ljubljanska občinska blagajna oškodovana letno za lepe mi-Jijone. ki bi nanjo odpadli na. ci
Mik W mwWftvM'*
iHtičnl ornitolog, da se pri-oplješ do spoznanja, da Žr-javi pač kričijo in letajo nad mestom, toda se ne ustavijo tu, ravno tako kakor se tudi pravi kramarji naselijo vedno le tam, kjer njim prija.
Drzen rop tihotapcev. Andrej Slabe in Josip Bizjan iz
tt
takoj za plačati $1500 in drugo na la hka odplačila.
Hiša 7 sob, lot 87X100, cena $4800, takoj za plačati $2500 in drugo na lahka odplavila.	.
Hiša 7 sob, z velikim hlevom, lot 75XI38( spredaj je trgovina, cena je $6500, takoj za plačati $2500( drugo na lahka odplačila.
Nadalje imam naprodaj posestvo za pet akrov zemlje ob glavni cesti pri cestni železnici. Okrog hiše je lep vrt in sadno drevje. Kupi se lahko tudi samo posestvo z enim akrom zemlje. Toraj kdor želi ven na sveži zrak, naj ne Zamudi te prilike, ker posestvo je za dobiti po jako nizki ceni in tudi na lahka odplačila, samo, da se plača nekaj malega na nakup.
Nadalje imam tudi naprodaj veliko lotov na lahka odplačila in kdor želi iti stanovat ali se selit na čisti .zrak, ■naj se zglasi pri meni in mu hočem vse razkazati.
Vse to imam naprodaj v takozva-nem Nottinghamu. Obrnite se na
RUDOLF PERDAN Stop 125 Shore Line, v trgovini na vogalu.	(38)
$700 TAKOJ.
se plača na novo hišo za 2 družini, 5 velikih sob vsaka in kopališče, tlaka-na cesta, bli*u East 125. St. in St. Clair ave. Rent plača oatanek plačl-ffc tt COUfcTOH Os,—Princeton 465-W, Eddy 9049, ali v pisarni na 10625 St. Clair ave.
FARMA NAPRODAJ, 100 alrov, dobra poslopja, plin, voda in furnes v hiši. Krave in konji, kokoši, vse potrebno orodje in stroji. Se proda ali zamenja za mestno lastnino. C. š Kovach, 15501 Glencoe Rd. Collin-wood.	'	(39)
SOBA za poštenega fanta se da v najem. Elektrika in kopališče. Vpraša se na 1266 E. 59th St.	(39)
Ako želite
da pridejo vale družine iz Evrope vprašajte pri
ZUPNICK & COMPANY
TUJEZEMSKA POSREDOVALNICA IN PAROBRODNA AGENCIJA
6024 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO
Mi smo pooblaščeni zastopniki vseh oceanskih prog. Stotine oseb smo ie prepeljali is Jugoslavije sem. Vsakdo, ki potuje preko našega urada, pride sem v najkrajšem času.
Naseljevanje ie ni omejeno, torej ni prepozno, da pošljete po avoje družine.
\,
X-Ray električni žarki ilnajo v sebi posebnost, potom katere se da pronajti nered v životu ali vzrok bolezni.
Dr. A. Ivnik D. C.
slov zdravnik Idropraktike,
6408 ST. CLAIR AVE.
ima na razpolago nsjmo-demejii stroj ta vrste, kateri mu je v veliko pomoč pri iskanju vzroka bolezni Ako se ne počutite dobro, pojdite k njemu poprej ko se Vam bolezen popolnoma zastara.
URADNE URE: 10—12 dop. 2—4 pop. in od 6—8 zvečer.

Vabilo na prijetno zabavo
katero priredi
dr. sv. Imena, Hlad. oddelek v Newburgu V SREDO, 30. MARCA *21. V SLOV. NAR. DOMU
ob i JO zvečer.
Nikdo naj ne zamudi te prireditve, ki bo nekaj zanimivega. Smodke na razpolago zastonj.
. 4
.•"'•V- • /*	; ' "	_
R. M. S. P.
v
Europo
Vsake 14 dni z "O" parniki.
NEW YORK - HAMBURG
SPOTOMA SE OGLASE V Cherbourg in Southhampton
ORBITA ........... 21. mala
OROPE6A .......... 4. junija
ORDUNA..........18. junija
i, 2, in 3 razred Krasne kabine za potnike 3. raz.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
SANDERSON & SON, Agents. 26 Broadway	New York
ali vsak zastopnik parobrodnih linij
IIIIIIIIUimillllllllHIIHIINIIINIIIHIIIP
Priporočam Slovencem za obilen obisk moje trgovine, ker bom vedno skrbel, da boste dobili dobro blago po zmernih cenah.
Lovrenc Avčin,
trgovina z železnino, vso kuhinjsko opravo in z vsem drugim hišnim'orodjem.
15406 CALCUTTA AVE. illlllllllllllltllllllllflMlllllllllllllllllli
Za zanesljivo delo in točno postrežbo za plumberska in enaka dela pokličite
BUDNKK S CO.
6703 ST. CLAIR AVE.
Rosedale 3289 Res. Nottingham 238 M
Odprto med tednom do 5. zvečer v soboto do 8. zvečer.
Naznanilo preselitve.
Dr. 2upnik se je preselil z zobo-zdravniškim uradom od 6127 St. Clair Ave. n« 6131 St Clair Ave. na vogal 62. ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti Glejte na napis
DR. ŽUPNIK
Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. 2upnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira že sedem let v tej okolici.
Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30—12.
Nujni slučaji vsak čas.
Pokličite Crest 709 L.
• NAZNANILO.
Podpisane firme naznanjamo vsem svojim odjemalcem, da je g. John Grdina (starejši) pooblaščen, da ko-lekta dolgove, ki slišijo na imena:
ANTON GRDINA; GRDINA'S FURNITURE; in GRDINA in CO.
j)OMQMOIQIOMOtO<t<OtQt rmr* *"*"* » *
W. K. DRUG COMPANY.
EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba.
St. Clair Ave. & Addison Rd.
' JOHN K0M1N,
lekarnar	(x)
NOTARY PUBLIC.
Izdelujem pooblastila, proi-' nje, Izjave In sploh vsa notarska posla. Na razpolago sem za tolmačenje pri vasb prilikah. Dafem nasveta v vseh ozlrlh.
ED. KALISH
•IN ST. CLAIR AVENUE
POTNI LISTL
Zadnji če« smo imeli skoro vsaki teden druge določbe glede dobave jugoslovanskih potnih listov. Od 1. marca pa je zopet nova odredba, da mora iti vsaka proinja za potni list najprej v stari kraj na vlado v odobrenje Vsled tega bo vzelo par mesecev, predno bo mogoče dobiti potni list. Kdor torej želi potovati na poletje, ta mora takoj uložiti prošnjo ako hoče dobiti svoj potni list pravočasno.
Za italjanske in ameriške potne liste ostanejo stare dofoČbe. Rojaki z ameriškim potnim listom lahko potujejo v Jugoslavijo, kadar hočejo. Za nadaljna pojasnila o potnih listih, o kre-tanju parnikov itd. pišite na naš naslov.
PRISELJEVANJE.
V kljub temu, da so nekateri naši "vse-vedneži" že več mesecev begali ljudi s trditvijo, da bo s 4. marcem priseljevanje u-stavljeno, naj poudarimo, da je 4. marc za nami, a nove našel-niške postave še ni vedno v veljavi vsaj še nekaj mesecev, ako več ne. Naši rojaki imajo toraj še vedno dovolj prilike, da dobe k sebi svoje sorodnike. Pišite nam po nadaljna navodila. DENAR.
Priprosta pamet nam pove, da sedanja vrednost dolarja napram jugoslovanski kroni ni naravna, ni resnična, ni opravičena, temveč umetno vzdržana in vsled tega ni trajna. Po našem mnenju dolar ni več vreden kakor 40 jugoslovanskih kron. Kolikor dobimo zanj več, dobimo takorekoč "za šenk". To nenaravno in neopravičeno razmerje se ne more vzdržati. Krone skoro ne morejo biti cenejše, kakor so. Ako Vam je na tem, da se okoristite s sedanjimi cenami, tu imate svoj "chance", ne zamudite ga.
Mi imamo izvrstne direktne zveze s starokrajskimi denarnimi zavodi in Vam zato lahko točno postrežemo bodisi, da hočete poslati denar na kako osebo ali pa, da ga naložite v kak zanesljiv denarni zavod. V tem slučaju Vam mi preskrbimo hranilno * knjižico* Iti do tie, da dobite Vi hranilno knjižico v roke, smo mi odgovorni za denar. Naše cene so vedno med najni-žjžimi.
Za vse drugo se obrrlite na slovensko banko:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK,
70—9th Ave. New York City
FARME NAPRODAJ.
Imam nad sto farm naprodaj v okolici Painesville in Geneva, vsake velikosti in lege, od 10 do 200 akrov, z vsem orodjem, blagom In pridelkom, kakor'si izvolite. Farme so nepreko-sljive glede rodovitnosti, cene zmerne. Mnogo se jih dobi za majhno plačilo od $1000 naprej. Nekatere se zamenja jo tudi za hiše. Cenjeni rofaki, ako nameravate kupiti farmo, oglasite se v svoj prid pri meni.
FRANK PREVEČ 964 Addison Rd	43
POZOR SLOVENCI!
Občinstvu uljudno naznanjam, da smo odprli na St. Clair tržnici (St. Clair Market) stojnico, kjer dobite vsak čas sveže ali prekajeno svinjsko meso. Meso je prav po domače prekajeno, in če pridete enkrat k nam, postanete naš stalni odjemalec. Pazite na naš prostor na tržnici. Se priporočamo vsem rojakom v obilen dbisk.
Posebno: Sveže klobase v soboto 25c funt, prekajena šunka 30 in 35c funt. MARTIN FRANK, ST. CLAIR MARKET. , stojnics 34—35,
St. Clair Ave. & E. 106th St. (z)
jiiiminiiittiiiiuinuii
i Najmodernejši pogrebni saved v Cleveland«
! Frank ZAKRAJŠEK, 1
psgrehnik In
nos NORWOOD RD.
Princston 1735 W Rosedale 4983
za krst«, pereke, lite.
Avtsmobili
pogrebi in druge prilik*.
iiiiim iiiiiiNiiiiiiiiiinnii7
iivo in hitro
poskrbnje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druge bančne posle
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, kije pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.-000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada.'
Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA"
-	za FRANK SAKSER STATE BANK
Frank Sakser, predsednik
Pozor, bolni možje in ženske
X-RAY PREISKAVA ZA $i.oo
Moje osebne skušnje v metodah, kakor se upotrebljajo navadno v evropskih klinikah, kot v Berlinu, Londonu, Parizu in Rimu, in moja enaindvajsetletna skušnja pri zdravljenju kroničnih in akutnih bolezni pri moških in ženskih, mi daje pri zdravljenju takih slučajev toliko več premisleka in povzroči, da ao rezultati mojega zdravljenja toliko bolj zadovoljivi za vas.
Skrivnost mojega uspeha ie moja točna In stvarna ter skrbna postrežba, katero posvetim bojnikom, a tem da uporabljam vse znanoatl odkrite metode, kakor X-2arke, mikroskope, kemično analizo in s tem iščem vzrok vaše bolesti. Pri meni ni nobenega ugibanja.
če ste bolni, je vseeno, na kateri bolezni bolehate, ali koliko pogu-
ma ste raditepa zgubili, toda nikar ne zgubite poguma, pač pa pridite gotovo k meni.
Jiaz sprejemam v zdravljenje vse špecijelne bolesti molkih kot »nek, in med nj ca, oblati, mišic, možganov, srca, noaa in vratne boleznL S pomočjo X-žarkov, el<
imi ao bolezni krvi, kole, ektricltete in mojega modernega, času primernega zdravljenja bodete gotovo v kratkem čaau ozdraveli.
Ali ste popolnoms oslabeli? Pridite k meni. Jas vam hočem pomagali.
Jaz rabim največje kri čistilce 606 in 914.
Moje zdravljenje je popolnoma brez bolečin.
Vi se lahko zaneaete na pošteno zdravljenje, in aicer poceni, ki vam je primerna.
če vaša ' olezen ni ozdravljiva, vam takoj povem. Ce se more ozdraviti, potem vas bodem ozdravil h. najkrajšem času.
551X EUCLID AVE.
blizu 55. ceste, sobs 222, 2. nsdstrop. Ml GOVORIMO 8LOVKN8KO.
DOKTOR BAILEY "Specialist".
Uradne ure: Od 6:SQ zjutraj do 2:30 popldne in od 5:86. popoldne do 8. zvečer. V nedeljah od 10. sj. do 1. pop.
TT

proda 8k pord avtomobil oseb. ie skoro aov In v ni
»m stanj«. E. KR12MAN, 1 at St.
National Drug Store!
SLOVENSKA LEKANA Voeal St Gair »**• in 61. cei ta. S posebno *krbn*otio izdeln jemo rtraviltške predpise. V zalogi imamo vse. kar je treba najboljši lekarni
j-	Iti) liki	. .,L. ;t:	±;
v
Mohar i Oblak,
0206 SUPERIOR AVE.
PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA
Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo.
Garfield 511, Lincoln 1525 R
(w.f.)
»TiniiiniiiTiiiirinm

dobite najboljši sladoled in mehke pijačo?
V lokami
F. BRAUHUCH,
1353 E. 55th STREET
vo«a! St. Clair Ave.
Točna postrežba.
KAM BI SE PODALI
ds bi fino poročno obleko izbrali? Pojdimo k Beno B. Leustig-u, St. Clair, številka 6424, St. Clair ave. Pri njem se dobijo vedno najlepše obleke kakor tudi venci, tančice in vse drugo, ksr potrebujemo za tebe, preljuba moja nevesta.	(W.M.61)
Dr.L. A. STARCE,
OPHTHALMOLOGIST
Zdravi vse akutne in kronične očesne bolezni kakor tudi glavobol, nervoznost in druge nerede, ki jih povzročijo Vaše abnormalne oči. Posebnost pa zs tiste, ki očala predpisane po drftzih metodah Vam ne pomagajo in brez izjeme kateri specialist jih je predpisal.UraVna kriipogled brez
operaclje.Po oph. metodi Vam ni potreba posebnih očal za branje do 45. ali 50. leta.
Uradne ure: od 10-12, 2-4, 7-6. Ob nedeljah in sredah: od 10-12 6127 SL Clair Ave.. Cleveland.O.
NAZNANILOM ZAHVALA.
t
S tužnim srcem naznanjam vsem znancem in sorodnikom žalostno vest, da je moja preljubljena soproga oziroma mati
Marija Kleintat,
dne 34: marca t. 1. ob 5. uri zjutraj zavečno zaspala stara 45 let.
Pokojna je bila doma iz Velesovega na Gorenjskem Tukaj zapušča mene žalujočega soproga, 2 hčere in 1 brata.
Najlepša hvala vsem rojakom, ki so me tolažili v mojih grenkih urah. Hvala družini Skerjanec za podarjeni venec in drugim darovalcem, družini Košnik, družini Oblak, družini Cerkvenik, družini Chutas Mariji Jerše in Ivani Merkun. Hvala vsem, ki so čuli ob njeni krsti in jo spremili k zadnjemu počitku. HxftlqJepa Rev, Ponikvarju, ki so prišli bolnico sprevidit, kakor tudi po-grebniku P. Zakrajšeku, ki ga toplo priporočam vsem.
Bodi ji lahka tuja zemlja.
FRANK KLEINDIENST, soprog, JULIJA in ANTONIA, hčere
m
' POVABILO.
na plesno zabavo, katero priredi en-sko društvo Carniola št. 403 LOTM v soboto dne 2. aprila v Grdinovi dvorani. Začetek ob 7.. uri zvečer. Vstopnina SOc.
■ Ker je zaključek zimske sezone, se uljudno vabi cenjeno občinstvo, da nas v obilnem številu poeeti. Igrala bo godba Bled. Poeebno se še opozarja Članice, da pridete vse na veselico, ker boete morale vseeno plačati tiket SOc. Proiene ste tudi, da prlneaete vsaka en dobitek k tajnici na 1173 E. 60. St. in tam tudi dobita vstopnico. Zs veselični odbor
Dr. CsraMa, št 463 LOTM.
'<38>
•..:
MONEY ORDRI!
Drafti in pošiljanje po kablu v Jugoslavijo in druge dežele, po najnižjih cenah. Naprodaj jugoslovanski in drugi denar.
Vprašajte pri vsaki naši podružnici American Railway Express Company ali v našem tukajšnem uradu
2048 East 9. cesta,	Geveland, Ohio
Pišite v vašem jeziku na:
FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
AMERICAN EXPRESS COMPANY
65 BROADWAY«
NEW YORK
NAZNANILO.
Naznanjam cen j. občistvu, da
i si nabavit močan truck za prevažanje ' kadar se selite ali v kakih drugih alu-i čajih.
ANTON OPEKA,
11006 E. 64th St.	(36)
RAVNOKAR smo dobili neka) bii, ki s« naprodaj prav poeebno po nizki ceni. Ako ss poiurite, b« v vsi« debro. Oglasite se pri A. LUC1C, 1174 Addison
SOBA SB ODDA V NAHM u 1 ts. Vpraša ae n« 6724 Bonna av.
'Roža s-Veta
Potest is dobe tretje križarske vojske.
AnglcSki napisal: H. R. Haggard.	Prevel: !. M.
In vzpričo t«! misli je njegov duh omahoval celo na onem svečanem kraju in ob uri posvetitve, kajti tedaj se je prvikrat zavedel, da mu je Rozamunda več nego ves svet več nego življenje. Ljubil jo je s svojim čistim srcem in pred Bogom je tukaj njej v službo posvetil dušo in telo. Pa kakšno vrednost bi ona polagala na tak dar? Kaj, če bi kak drug mož---v
Poleg njega je klečal njegov brat Wulf; opiral se je s kolomcem na oltarno ograjo, upiral svoje oči na svifli oklep ki ga bo nosil v boju — mogočen človek, vitez vitezov, neustrašen, plemenit, odkritosrčen, skratka tak, kot bi ga vsakdo moral ljubiti ali se ga bati. In on je tudi ljubil Rozamundo. Godvin je bil o tem prepričan. In ali ni Rozamunda morda ljubila Wulfaf Bridka ljubosumnost se ga je polotila. Da, celo ram in ob tisti uri se ga je polotila. Da, celo tam in ob tisti uri se je! lotila Godvina črna zavist in ga razjedala tako hudo, da ( mu je pot tekel po čelu. .. \
Ali naj se odpove upanju? Ali naj beži pred bojem iz strahu, da ne bi bil morda poražen? Ne, boriti se je hotel dalje z vso častjo in poštenostjo, pa če bi bil premagan, vzprejeti svojo usodo kot pri-1 stoja vrlemu vitezu — brez bridkosti, pa brez sramote. Bil je v rokah usode; iztegnil je svojo roko. jo položil svojemu bcfltu okoli vratu, ki je klečal poleg njega in kmalu se je glava utrujenega Wul-fa nagnila zaspana na njegovo ramo. /podot)no kakor se >vesi glava otrokoya na ma-
_, Jezus," je Godvin jp-čal v svojem srcu, "daj mi moč, da premagam to strast, ki bi me mogla navdati s sovraštvom do svojega brata, ki ga ljubim. O Jezus, daj mi moč, da bom mogel prenašati, ako dobi on prednost pred menoj. Naredi me popolnega viteza — močnega za trpljenje in potrpljenje, takega, da se bom celo radoval, ako bodo drugi izvoljeni pred menoj."
Naposled se je začelo daniti in solnčni žarki so se vlili kakor zlate sulice skozi okno ter prodirali skozi mrak po dolgi cerkvi, ki je bila sezidana v obliki križa. Zpčulo se je glasno petje in skozi vrata je stopil prijor v polni opravi, spremljan od menihov strežnikov, ki so vihteli kadilnice. Sredi ladje se je ustavil, se podal proti snovednici in pozval Godvina, aa mu sle-' di. !
In šel je tja ter pokleknil, pred svetim možem in mu odkril svoje srce. Spovedmi seje svojih grehov. Obtožil se je svojih dušnih bojev, v katerih je omahoval. Prijor ga je osrčil, dal mu je poguma za življenje in. njegove borbe. "Pojdi, čisti vitez Kristusov, ne boj se ničesar, natiejaj se plačila ter vzemi seboj blago- [ slov Kristusa in njegove svete cerkve.'1
Olajšanega srca se je vrnil Godvin k oltarjevi ograji. Za njim je tudi Wulf opravil spoved. Lahko mu je bilo po spovedi. Razgovori! se je s spovednikom. kako se mu je vesti glede Rozamunde. ki jo je tudi on ljubil, in glede brata Godvina. Sklenil je tudi on, da se zaradi ljubezni do Rozamunde neče nikoli pregrešiti proti ljubezni do svojega brata, ki mu je biHredno vzor dasi ga ni tako posnemal, kakor bi bilo prav. Tudi on je kočljivo zadevo z Rozamundo prepustil slepemu naključju, ki naj odločuje med njim in med bratom. Poznal je svojo slabotno vihravost, zato je po spovedi posebno zato molil, da bo, v svojih sklepih vztrajal tudi ob skušnjavah.
Med sveto malo sta novin-
ca prejela sveto obhajilo in storila obljube po določenem redu. Odtod so ju peljali nazaj v samostan, da se nekoliko okrepčata; bila sta tega po dolgem ponočnem bdenju v mrzli cerkvi zelo potrebna; tukaj sta ostala nekaj časa, sedela sama v prijorjevi celici in se pečala s svojimi lastnimi mislimi. Nenadoma pa je Wulf, ki mu očividno ni bilo dobro, vstal ter položil svojo roko bratu na ramo rekoč:
"Ne morem molčati; vedno je bilo tako, da mora vse nu dan, kar mi je na du.ši. Imam ti nekaj'povedati.'*
"Govori, Wulf,'' reče Godvin.
Wulf je sedel na svoj stol in nekaj časa strmo upiral svoje oči tjavendan; vse je kazalo, da gre beseda le težko iz ust. \
Godvin je poznal misli svojega brata, bral je v njegovi duši kakor v odprti knjigi.
"O Rozamundi, kajneda?" je dejal Godvin čez nekaj časa.
"Da. O kom drugem?''
"In ti bi mi rad povedal, da jo imaš rad, da bi jo sedaj, ko boš vitez, in skoraj petindvajset let star, rad vprašal, ali hoče postati tvoja nevesta in žena?"
"Da, Godvin, to sem začutil v svojem srcu, ko je zajezdila na sivcu v vodo. tam na pomolu, in sem menil, da je ne vidim nikdar več. Povem ti, da sem začutil v svojem srcu, da brez nje življenje ni vredno, da bi se živelo, in smrt ni vredna, da bi jo pretrpel. '*
"Tedaj, Wulf,'* je odgovoril počasi, "ni treba o tem še nadalje govoriti. Vprašaj jo
in bodi srečen. Čemu ne? Nekaj posestva imamo, čeravno ne mnogo, in Rozamunda tudi ne bo brez njega. Po mojih mislih se strie ne bo upiral temu, ako je njena želja, ko vidi, da si ti zanjo najprimernejši mož in najvrlejši daleč na okoli/'
"Če izvzamem svojega brata Godvina, .ki je vse to, kar sem jaz, in povrhu še dober in učen, kar jaz nisem, 'f odvrne Wulf zamišljen.
"Godvin, najina nesreča je, da imaš tudi ti Rozamundo rad in da si imel iste misli tam ob pomolu kot jaz/'
Godvin je malo zarudel in prsti so se mu tesneje oprijeli kolen.
"Tako je," je rekel mirno. "Britko je to, a tako je. Ali Rozamunda no ve ničesar o tem in nikoli ne izve, ako boš ti brzdal jezik. In dalje ti ni treba biti ljubosumnemu, niti prod poroko niti pozneje." i "Kaj pa želiš, da naj storim ?** vpraša Wulf vneto. "Ali naj jo snubim in jo morda pridobim — akoravno dvomim — ko bi ona menila, da tebi ni ničesar do nje?''
"Lahko,'' je dejal Godvin in vzdihnil; "to bi ji morda prihranilo nekaj britkosti in tebi nekaj dvomov, meni pa razbi.strilo mojo pot. Ženitev je tebi več rtego meni, Wulf, ko včasih mislim, da bodi sablja edina moja zaročenka in dolžnost edini moj cilj." , "Ti si zlatega srca: tudi v tej zadevi, ki je zate najbolj kočljiva nečeš delati nobenih Ovir svojemu bratu, ki ga lju-, biš.^ Ne, Godvin, kakor sem grešen človek in kakor želim nje nad vse na svetu, tako ne-lepo pa ne bom ravnal in ne bom premagal onega, ki noče <lvigriti svojega meča, da bi me ne ranil. Preje se poslovim od vas vseh in Be podam iskat sreče ali smrti v vojsko,1 ne da bi zinil besedico/'
"Pa pustil, da bi Rozamunda morda skoprnela. Oj,' da bi zamogla zagotovo vedeti, da Rozamunda ne misli na nobenega izmed naju, to bi bilo najbolje — da bi od-
šla skupaj v svet. Pa midva ne moreva vedeti zagotovo, ker jaz Godvin, sem bil prepričan, da ljubi le tebe."
"In včasih, da govorim pošteno, pošteno. Godvin, sem bil prepričan, da ljubi tebe."
"kaj pa nameravaš storiti Wulfr
"MoJ,načrt je, da govoriva oba z njo, ako nama stric dovoli —ti ji kot starejši prvi razložiš svojo stvar, kakor pač najbolje veš in znaš, ter jo zaprosiš, da si premisli in da svoj odgovor po preteku enega dneva. Takoj nato stopim tudi jaz pred njo z isto željo."
"To je zelo pošteno,'' odvrne Godvin. "Vseeno pa me nekaj teži. Glej, Wulf, ali sta se kdaj dva brata tako ljubila kot midva? In zakaj mora sedaj pasti senca ženske na to ljubezen in ji grozi če ne uničiti jo, gotovo pa ohladiti." "Čemu pak?v vpraša Wulf Daj, Godvin, skleniva pogodbo, da se tako ne zgodi, in drživa jo z božjo pomočjo. Pokaživa svetu, da moreta dva moža ljubiti eno žensko in vendar ljubiti tudi drug drugega, ne vede še, koga da izbere — ako sploh izvoli koga. Saj midva, Godvin, nisva morda edina, ki se zanimava za Rozamundo, morda je Rozamunda že komu drugemu dala besedo. Toda zato bova docela mirna.'
Godvin je malo pomislil, nato pa stopi k vratom in naroči svojemu oprodi, ki je stražil zunaj, maj naprosi prijorja Ivana, da bi prišel k njima. Kmalu je prišel in Godvin mu je s povešeno glavo povedal vso stvar; ker je prijor že vedel nekaj o tej zadevi, ga je hitro razumel In spoznal njuno namero. Na prijorjevo vprašanje mu je Wulf odgovoril, da je biio vse prav in resnično povedano. Nato sta ga vprašala, ako je dopustno, da naredita tako prisego, in on jima je odgovoril, da je po njegovi sodbi ne samo dopustna, temveč tudi jako potrebna.
Tako sta naposled pokleknila z roko v roki pred križ, ki je stal v sobici ter ponavljala skupno za prijorjem sledečo prisego:
I "Midva brata Godvin in Wulf d'Arcy, prisegava pri svetem Kristusovem križu, pri svetnici varuhinji tega kraja, 'sv. Mariji Magdaleni in pri sv. Petru' in Čadu, vpričo Boga, najinih ange-Ijev varuhov in vas, oče Ivan, da bova, ker obadva ljubiva Rozamundo D'Arcy, snubila njo za ženo na način, o katerem sva se dogovorila in ne drugače; da se bova ravnala po njeni odločitvi, da ne bova izkušala izpremeniti njenega sklepa; da bo oni, ki ga zavrne, odtlej do nje edino sorodnik, najsi satan karkoli izku-ša njegovo srce; da se med nama zaradi tega ne razpase ne sovraštvo ne Ijubosurrlnost in da ostaneva v vojski in v miru vedno zvesta tovariša in brata. To prisegava s poštenim srcem in poštenim namenom in v zavesti, da bo oni, ki prelomi to prisego, brez-časten vitez in človek brez poštenja in vreden jeze božje, in v znak tega poljubiva ta križ."
Po tej prisegi sta brata lahkega srca in radostnega obraza sprejela blagoslov pri-jorjev ter se podala k zbrani družbi, ki je prijezdila ponje da ju popelje nazaj na Steeple, kjer se je nadaljevala slav-nost.
Tu so okrasili dvorano za veliko slovesnost, in med mizami ,in estrado so pripravili prostor, kamor so poved-li brata.
(Nadaljevanje)
FARME NAPRODAJ
31 akrov, tlakana cesta, hi&a 7 sob, dobri hlevi, 12 akrov vinograda, doJ>ri pašniki in precej sadja. Farma, 20 akrov, hiia 6 sob, 4 akre grozdja, breskve, češnje, jako rodovitna zemlja. Cena $6500 z vsem vred. Farma II akrov, 6 sob hiia, kopališče, elektrika, vinograd, lepa zbera sadnih dreves. Krava in kokoši. Cena S8500.
Farma 20 akrov, pol milje od Cleveland- Buffalo glavne ceste, hiša 7 sob, en aker grozdja, teko£a voda, cena tirno S5800. Vse te farme so oko!i Geneva, O. Imam naprodaj tnale farme in velike, kakor hočete izbrati. Imam tudi farme v Ashtabula in Madison. O. Pri meni boste jako dobro postreieni. Imam naprodaj tudi hiše, ena hiša se zamenja za farmo, ali se proda. Pridite ali pilite k J. KfcNIK, 1207 E. 58th St. Cleveland, O. 138>
Sadaj ' potrebujeta spomladansko zdravilo. Kot posledica zimskega življenja, ko je človek po večini zaprt v sobi in mu markka zraka in gibanja—poetana vaš »iitem okoren, prebava nepravilna In udi« vac ali manj aagiMni.
S
everas
Blodai
(preja Severer Kričistilec) je pravo J obnovljevalno zdravilo, Id bo delalo ,
obnovljev blagodain stema, lci
oo na izmenjavo vašega si-ako Želi ~
lih raz
ivljani« Cena $1.26.
stema, Id ga tako letite. Pomaga do poprave nenaravnih razmer in deluje kot regulator za zdravUenie
egulato išcajev.
arjih.
kožnih izpu Pri vseh lakarj
w r. severa co.
C e O A li rapids, iowa
Neveste in družice,
ki želijo biti lično opremljene, imajo na razpolago dobro izvežbano moč v tej stroki, terras vsestransko zadovolji z delom.
Izdelujem na roko paj-čolane, (ilajerje) lično in po vašem okusu.
Cene zmerne. Pokličite po Bell Phone: NOTTINGHAM 439 ali piiite.
TONICA GRDINA,
18115 NOTTINGHAM ROAD
Pozor, Plumbing!
Kadi hiftah n nit« na to ▼ na) kopališča.
. hotel«, da •« v vailt plumbarako dalo, ae obr [a rojaka, ki vam nered zadovoljnoat. StraniSčt ike, itd.
Pojdita k svojemu rojaku najpr-vo, prodno driigje vprašate, Najafarejl jugoslovanski plumber v Cleveland v
NICK DAVIDOVO
6620 ST. CLAIR AVENUE • m Cleveland. Ohio
S. Princeton 1852-W , late 1828

Dr. Hi 0. Stern, Dr. S. Hollander
•	zobozdravnika
•
i 1355E.55A SUof.St.Qiir \ Vstop bi 55. cesti ui lekano
I Ur« »d ». jjutraj
t
do 8« »večer.
Govori se slovensko.
—---I»	-
IZUČEN MESAR iiče delo. Poizve sc v upravništvu.	(38)
NAZNANILO.
t
Spodaj podpisana s tem opominjam mojega nekdanjega moža Jak. Pakiž, da ne govori, kar ni resnica, da jaz nisem dobila razporoke. Razporoko imam že dva meseca. To se tiče njega in tudi drugih. Ako 4e kaj sliSim enakega, bom sodnijsko postopala. Matilda Miller, prej Pakiž, 463 E. 158th St. •
IŠČE SE SOBA. poseben vhod, pripravna za pečlarja, 6111 St; Clair a.
(38)
POZOR.
Hiša na 72. cesti za 3 družine, elektrika in kopalitfe, Skriljeva streha, v jako dobrem atanju, cena $6800, takoj S2000. Hiša na 49. cesti za I družino, jako lep vrt, elektrika in škriljeva streha, cena $3400. Takoj S1500. Hiša za 2 družini, elektrika, kopališče, cena $5700. Takoj $600. Sedaj imamo na razpolago vefi pripravnih hiš po primerni ceni. VALENTINE KOCI, 1266 E. 71st St. blizu Superior ave. (39)
POHIŠTVO ZA « SOBE ae PRODA, skoro novo, rabljeno samo 8 mesecev. Proda 00 za polovično ceno radi odhoda iz mesta. Vpraša se v upravništvu.	(38)
POHIŠTVO radi odhod E. 68th St.
•DAJ, jako poceni, iro domovino. 1075 (38)
Popravek k zahvali.
V zahvali, ki |e bila priobtena v terr listu dne 28. aprila, ob priliki smrti Albine Kovač je bilo nekaj imen iz-puščenih. Tako bi ae moralo glasiti, da se izreka iakrena zahvala družini Frank Marn in Mr. Joa. Marn, in iskrena zahvala družinam štepic, JoBn
Zulich, Penoaa In druiini Hrovot.
3»
ŽENSKE StTKNJE
obleke f žeketom, cele'obleke, krila, kiklje, bluze, predpasnike, vso spodnjo obleko in vse drugo blago, katero je samo najboljše vrste, dobite sedaj pri meni po posebno znižanih cenah.
BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. (W.F.61)
LEPA ŽENSKA OBLEKA mere 38, svilena obleka mere 40, plišaata suknja In le druge obleke ae prodajo jako poceni. Telefon Bell Eddy 5086 M, 11436 Carolina Rd. (38)
ZOBJE GOVORIJO
Tekom prihodnjih' pet tednov hočem vam urediti vede zobe, kar ae tiče plat in "bridgea" po znižanih cenah, za polovico ceneje kakor ao ae-danje cene. To storim z namenom, da vas seznanim s svojo metodo izvlečenja zob brez bolečin. Zobe vam izvlečemo zastonj, ako naročite drugo delo. D. F. L. KENNEDY, 5402 Superior ave. vogal 55. ceste.	(50)
IŠČE SE POMOČNIKA v grocerlji in meanici. Takojlni naatop službe. Louis Mihelčlč, 1701 E. 29th Street, Lorain, O. 1	(37)
—<—
1
Direktna vožnja v
3iT©Txr "SToilc — HamToixxg:
MINNEKAHDA (nov) MANCHURIA MONGOLIA 31. mar.	14. apr.	28. apr.
New York-Libaii-Danzig via Hamburg
GOTHLAND APRIL 4th.
Samo za potnike 3. razreda.
Najbolj pripravljena pot za potovanje v Čeho-Slovaško.
Velik promenatlni prostor. Velika, svetla in dobra zračna jedilnica na promenkdnem deku. Udobne, zaprte kabine za 2, 4.6 potnikov. Za nadaljna pojasnila ae obrnite na
9 BROADWAY,	NEW YORK
I	all do lokalnega zastopnika.
Tel. Central 8821 W
Tel. Main 1441
2*£13a.siel S. Cexxezlxx
%•'	ODVETNIK
SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 414 ENGINEERS BLDG. '	Cleveland. Ohio
Pokličite nas po telefonu za vaša naročila.
Rosedale C£Qy|
Za Velikonoč:
Prinesite svoje obleke k nam, da jih sčistimo in zlikamo in bodete imeli obleke kot nove za Velikonoč za jako majhne stroške. Prve vrste delo in točna postrežba.
EUBANK
£ Cleaners & Dyers
1361 e. 55th st., slovenska CISt/lNICA ZA obleke


Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skoro že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, 'ktar zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in (či^lainje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja pcitreba, da se ohrani zatiesjiva vsebina izdelkov.' Branili smo se dolgo zoper Icfraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavelc mam je spod-bil še zadnji steber in morali smo.ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov .priznava brez ugovora, da, v sedanjosti, ko moramo v»eiik!o več •plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v . okom priti. Zato -pa bo vrednost Trinerjevih lc!kov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo aa nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
"totej ima tako zaupamje in vspeh med svetom, <ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezmd jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spooetiih v ielckfcu. Trinerjevo Zdravilno Grtnko Vino očisti želodiec in odstrani iz notranjščine drobovja vse »nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinterjevi leki so iprosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninioet tei* krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanl&sti, nepre-bavnosti, glavobola, pol-iglavobdla, nervoznosti, navadne slabeče, (kakor tudi v želodidnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskiet ob premembi žitja ali rudarje aH druge kHelavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta-k !ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dolbite j"e v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
! '
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, afli revma-•tiznia, roevrsfgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugfih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoč. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog". Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inprav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpi- 3 ranje grla imi st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov.
Dobi se v vsefhl lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila Trin*rjeva zdravila na mednarodnih razstavah:
Gold Mledal—San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, III.