Odnosi med samoupravnimi organi socialnega zavarovanja
r Nepretrgoma se veča dejavnost samoupravnih organov v ¦ocialnem zavarovanju. V primerjavi s preteklim obdobgem je njihova dejavnost mnogo večja in zrelejša, tako glede obsega vpraSanj, ki jlh obravnavajo, kakor tudi po kakovosti dela. Delo »amoupravnih organov socialnega zavarovanja je čedalje boljše, njiliove izkušnje so bogatejše, naloge, M j.ih predraje postavlja druibena  skupnost,  pa  rešujejo z vedno večjiml uspehl.
Te ugotovitve zlasti veljajo za tzvršne odbore Zavoda za soei-alno zavarovanje. Ti organi mno go bolje poznajo materijo soci-alnega zavarovanja to dajejo po-budo za dejavnost drugih orga-nov — skupšiHn, odborov tn ko-misij. Prav tako pa je res tudl to, da se dviga raven skuipščin, da skupščine postajajo taki or-ganl, ki čedalje bolj določajo na-loge, ki izhajajo iz cbravnavanja perečih problemov, ki določajo smernice za delo izvršnih odbo-rov, ki kontrolirajo njihovo delo in zahtevajo informacije o delu tn ravnanju izvršnih odborov v iasu med zasedanji skupščin.
Medsebojjni odnos teh dveh te-les se razvija večinoma pravilno. Skupščine preraSčajo v take »r-gane, kl se čedalge bolj posvcča-|Jo raznim problemoni in daloča-Jo naioge izvršnin odborcrm. Na-sproii njim se vedejo kot na-iproti la&tnim organom, kd med zaseda-njsi skupščin mo<rajo iz-polmjevati postav'je-ne naloge in na osnjovi aplošnih nalog in p<red-pisov skrbeti za hitrejše in bolj-le uresni^evanje pravic zavaro-vancev in za pravilno uporabo druibe«iih skladov. Lahko reče-mo, da tudi saml JzvrSni odborl vzpodbaijajo indoiaitivo skupščia T to snier.
Pomankljivosti dela ,      odborov in komisij
' V odnosih med skupščino In fcvrSnim odborom je neko od-prto vpražanje. Vzemimo za prl-iner zadnje volttve. Razpisali so volitve, razpusitale so se stare dkupSčirae, stari Izvršni odbor pa nadaljuje svoje delo na na-»lednjein zasedanju, novim fcla-notn skupščine poroia o svojero delu. Jasno je, da tisti eiani — njih pa ni malo, — ki prej nlso hH4 v skupžčini, ne poznajo de]3 lzvršnega odbora in o tem ne morejo razpravljati. Ali zato ne bi bilo bolj prav, da bi volitve UrediU tako, da bi dejavnost zc-voda in izvrJnega odbora resu-iniirala stara skupžčina? Starl Izvršnd odbor bd na novi skupšči-nd poroial samo o položaju za-voda bn o problemih, ki jih knaj na tej osnovi bi skupščina do-ločida delovne smfernice.
Zlast! zaraiimive so delovne lz» kuSnje odborov, ks so blli vzpo-•tavlaeai v večiiini zavodov. Skup-S6ina lx\ izvrSni odbar formirajo namre< razen stalnih komisi,] tu-di začasne komisije za določ&ne naloge. SpJoSna znafilnost dela Btalmah odborov in ikomisij skup-ičine je v tem, da so ostaM le na papinju ala pa so se v praksi »premenMi v organe Izvržnega odbora. Prvi pojav je posled.ica pomanjkanija izkušenj, saj so *talne odbore In ko-misiije prvift formirali šele lani. Do drugega pojava pa je prišlo tudi zato, ker so za voditelje odborov in komisij) postavljaU 61ane tzvrš-nih odborov. Menili so, da bodo Hani iavršnih odborov pozitivno vjdivali s svondmi izkušniami na
dejavnost odborov In komisij. V praksi je prišlo do tega, da skupščine niso odboram in ko-misijam postavljale naloge, niti se nlso interes.'rale za njihovo delo, medtem ko je vsa dejav-nost potekala po nalogah, ki jih
Je doloiil izvržni odbor. Tako so se komisije to odbo^i spremejHU v opgane izvršnih odborov, od katcrih eo sprejeinali naloge in kate.rim so dajali prediloge dn »u-gesttja.
Beogrojske izkušnje
Za primer bomo navedll od-bore skupščine Okrajnega zavo-da v Beogradu. Odbor za finan-siranje je imel dva sestanka, od-bor za reorganizactjo in predpi-se 11, odbor za zdravstveno za-i6ito 3, komisija za sistematiza-cijo S ter komisija za prekvali-fikacijo 7 sestankov. Iz tega šte-vila sesitankov vidimo, da so raz-like v dejavnosti med posamez-nimi odbori in komisijami. Res pa je, da so te oblike pritegnile v delo pomembno število skup-
56jnskih Hanov, da so taoeM 28 sestankov In na mjih obravnavali pereče probleme socialnega za-varovanja. Osnovna pomanjlklji-vost je bila v tem, da pri njih ni bilo dOT-ola vzpodbude, da so
Nekaj statističnih podatkov o samoupravnih organih v socialnem zavarovanju
CLANI   SKUPSCIN              CLANI    IZVRŠNIH    ODBOROV
MoSfel                                   10.602                    SKUPŠCIN
Ženske                                      675   Moški                                     2.518
-----------------------------------   Zenske                                      152
Skupaj   .   .
Delavcl Uslužbenci Ui>okojenci Svobodni   poklicl
' '                            Skapaj   .   .   .   2.670
3.933   Delavca                                     795
6.026   Uslužbenci                                1.583
1.152   Upofeojenci                                 23S
166   Svobodni  poklici                         54
Skupag   .   .   .   11,277                         Sknpaj   .   .   .   2.670
ODBORI   IN   KOMISIJE
Zveznj  zavod                             4                        1
Republiški zavodi                    17                      10
Pokrajinski  zavod  APV          5                      —
Oblastnd zavod  AKMO          —                        3
Okrajni  zavodi                       164                      124
Podruž. ckraj. zavodov         60___________16(!_____________
Skupaj  ...       250                     304
delalj pod vodstvom izvrSnega odbora in da so mu bill odgo-vorni ter da je v vsakem odboru ali komLsiji sedel član izvršnega odbora, ki je vodil delo. Ker je imel pozitivne izkušnje in opazil lanske pomanjkljivost!, je O-krajni zavod v novem statutu dal odborom in komisijain več sa-mostojnosti. Za svoje delo bodo odsiej odgovo-rni skuipšoini. To pomeni, da bodo s svojimi po-sebnimi predlogi nastopali v skupščini. Ne bo se več pripetilo to, kar je bilo lani večkrat, da bi skupščina zvedela samo sta-ližče izvršnega odbora in ne bl biia obveščena o mnenju svojega odbora aJi kotnisije. Novi, jas-neje določenl položaj od.borov in komisij kot oiganov sfcupščin bo nedvomno pozitivno deloval na njihovo nadaljnjc delo.
flli so vsi odbori in komisije nuji.i
Drugo vprašanje se nanaSa na vsebino dela Ln na to, aJi je eploh potreb.no tako veliko šte-vilo stalnih odborov in komi&ij. Oglejmo si n. pr. komisijo, fcl je sklepala o prošnjah i-nvalidov dela za prekvallfikaerjo. Videti je, da bi bilo bolj logično, če bi bila to komis.ija izvršnega od-bora (sestavljena iz članov skupščine, strokovnjakov in čla-no-v izvršnega odbora), saj gre tu predvsem za reševanje kon-kretnih vprašanj. Ali pa vze-mimo delo odbora za organi^a-cido In predpise. Ta odbor je s pravnega staliiča obravnaval vss sklepe, ki jih je izvršni od-bor predlagal zasedanju skup-ščioe. Postavlja se vprašanje, »U
ta odbor mora in more s prav-
nega stališča ra2umeti te akle-pe in oceniti njihovo zakonitost. Mor3mo upoštevati, da so di» rektarji zavodov za socialno za-varovanje — kot zastopniki dr-žave — odgovorai za zakoniiost sklepov samoupravnih organov in da morejo In celo morajo ustaviti uresničevanje vsakega nezakonitega sklepa. Po dTugi strani, — če ta odbar mo.ra ob-stojati kiot stalen organ in ob-ravnavati sklepe izvršnega od-bora pred njLhovlm čitanjem na skupščini, — ali ne bi bMo bolj logičoo, če bi jih obravnavad glede njihove vsebine, njihove upravičenosti i.n smcrtmosti pred-laganih rešitev?
Vse to seveda ne zajema vse prakse dela odborov in komisij ter probleme, ki se porajajo v zvezi s tem. Treba j« proučevati pridobljene izkušnje in prakso la na tej pwtlagi iskati najbolj-še rešitve. Praksa pa je različ-na, ne samo med okrajnicni za-vodi v vsakd republiki, ma.rveč tudi med okrajinimi zavodi raz-nih Ijudskih republik in celo med posamezniml republiškimi zavodi. Tako je n. pr. srbski re-publiški zavod — v nasprotju z lanskim letom, ko je dmel stalno odtoore \a komisije — v novem statutu določil možnost, da skup-šči.na in izvršni odbor lahko po potrebi formirata začasne odbo-re in komiaije za proučevanje določenih vprašajij. Ta razno-ternost opozarja, da bi bilo tre-ba v okviru zvemega zavoda po-splošiti te razliike v praksi in na tej podlagi predlagati najbolj smotrne reiitve.
Dašan Sijan