Za poduk in kratek čas. Potovanje k Bohinjskemu jezeru in Savici. II. Gostilničar mijez dobiim domacini sirom pa s slabini vinom postregel; a poteni napotim se dalje proti Bobinjskeinu jezeru in Savici, kajti to je bil cilj mojega potoranja. Od Bistrice do Bobinjskega jezera jc le uio hoda, a voznik me je v 7, uri pripeljal. Bilo je nienda ravno poldne, ko zagledam jezero, o katerem je Človrk toliko sliaal pripovedovati, toliko cital, a si pravega pojma o njem vendar ni mogel prisvojiti. Z nekako dušno zadovoljnostjo in srčniin zadostenjem gledam temno vodovje, kateio je od treh stranij obdano od visokib gora, koje obseva svetlo solnce; le na eni strani, na vzbodni (ali bolj na tauko na jugovzbodni) strani je odprto; kajti tu se iz jezera izteka Savica, katera se na severozabodai strani vanj izliva. Tikoma pred jezerom je lesen most, ki pelje čez Savico k stari cerkvici, katera bi bila vredna, da si jo bolj na tanko ogledamd, kajti ima nekatere starodavne znameuitosti. Todajezero ima prednost. Hitro toraj k čolniču, da me popelje po 1 uro dolgem in '/4 ure širokem jezeru. ki je globoko 142 čevljev ali okolo 45 metrov. Cvrsto je veslal mož, ki je tiže na stotine obiskovalcev Bobinjskega jezera po njem prepeljal, in v slabi tirici bili smo nže na uaaprotnem bregu. Sredi jezera smo videli drugo prijazno, a ma!o cerkvico 87. Duba. ki se vidi pod gozdom na desnem bregu jezera. Na lnvcm pa je visoko mogočno skalovje od katerega ti osemkrat odmeva, ako ne z dovolj mnčnini glasoin zaderes. Na vzliodni strani jezera uže najdeš rualo 61oveškib bivališč, redke hišice, a ua zabodni strani, pod virom Savice, ne biva ti več človoška du.ša. Po kratkem poletji pa6 raste na teh gorskih senožetib dobra trava, katero ljudje Bpiavljajo v lesene hišice, kateiih je več ta blizu ob izviru bistre Savice. ,,Blizu" sem rekel, ali vendar je od Bohinjskega jezera do njega še uro boda, in to pea boje, kajti vozne poti ni, in kateri konji bi te tudi vlekli navzgor proti skalovju, kjer dere bistra Savica? Pot pešna je sicer precej uglajena in ne napačna, zlasti za6etkoma. Predno dojdeš do struge Savice, katere aumljanje uže od daleč 6ujea, pokaže vodnik, kajti sam težko najdeš zanimivi kraj, pot, ki 7odi proti Triglavu, in sicer najprvo k sedmerim jezerom. Slehern utegue majati z glavo, 6es, po tem strmem skalovji, po teh stenali ne more biti poti. In vendar je uže veliko lovcev in gorskih potovalcev baš po tej poti doalo na teme visokim skalam. Emalu nabajaa se 7 prijetnem gozdiči, stopia tudi na slabo bvv, ki je 8ez Savico napeljana, a do vira imaš se 15—25 minut in iti moraš zdaj uepieneboma poalabempotu na^kreber. Naposled se 6ez nekaj strm;h leseuib stopujic, in stojiš na 7isočini, od koder gledaš 7elikanski pad Savice, do kateie si storil tako daljni pot. Ali ui ti žal! Vsedei se na debelo klop k še debelejši lcseni niizi, ki stoji pred apominkoni nadvoj^ode Jovana, in gledaa 7eličastno Sa7ico, ki ne daleč od tebc v strmi skalnati steni iz7ira in kakib 70 metrov globoko pada 7 kotlino, katero si je v teku večuib dob izdolbla iz trdega kamenja, in razdrobila marsikatero skalo. Ako grea 7 to kotlino, do katere ni 8isto 7aren pot, in stojiš na teb odlouikib mogočuib skal, vidcti si opazo^alcu čisto majben; tako 7elika je nam reč kotlina iu razdrobljeuo kamenje v njej. Savica iz^iia in pada z velikim aumenjem, rekel bi z ne7ibto in jezo. Kako to? Njeua bistra straano mrzla a zato ne prezdra^a 7oda, nabira se iz snega iu jezer, ki se na podtiigla7skib gorab nahajajo. Ta voda se odceja 7 skalnati S7et iu mora ga predreti in prevrtati, da inore na nižjem mestu zopet na dau. Ko sem se uaravskih 6udeže7 uaglcdal, sporanil sem se inienitnib mož slovenskib pesniko7 Vodnika in Preširna, ki sta tudi tukaj gori došla gledat in občudo7at skoro najlepšo nnra^sko prikazen svoje sloveuske doino^ine. S^oje občiitke 8ta izrazila 7 premilib pesnnb. Pi-eairen je zložil krasno, 7sakeaiu izobražunemu Slovencu znano pestitn: nKrst pri Sa^ici". Spoimuek nad^oj^odi Jo7auu je dal postaviti Žiga baion Zoia, iz^rstui sloveuski doinoljub, prijatelj iu podpornik alo^enskib piaateljev, Vodtiika, Kopitarja, iu drugib. Nadvoj7oda Jovan bil je neizreeeno 7elik dobrotnik notianje-a7strijskib dežel (Štajerske, Eoroške, iu Kraujske). Ta visokovodni gospod je Ijubil goie iu priromal 1. 1807. tudi k Sa^ici, kar naui uazuanja iz marmoruate plošče narejeui spouiiuek 7 latiuskeiu je/.iku; 7sekal ga je Boliinjec Lenard Kelbel. ' J. L. Sniešni6ar 15. Nekemu liberalcu pra^i sestra: nZakaj pa ue pojdeš 7 ceikev?" Liberalecjej odgovori: ,,Saj bi šel 7 cerkvo, 6e bi uie tako zelo ne gledali, ako bi piišel."' Sestra inu pa reče: nOsla bi tudi zelo gledali, 8e bi prisel 7 cerkev, ker še ga nikdar ni bilo tam." J. Ls.