SLOVENSKO UHäSÜS
&m. bit«
in,,
Mai»iboi>, «Sw.«. II. avgusta 1981,
Poštnina plačana v gotcvmi.
^Strafa' rzhujav pondeljek, sredo he petak,
Uredništvo in upravniètvo je v M«rfb«w% Koroška cesta štev. 5. Z uredništvo» M more govoriti vsak dan samo od 11. d® 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne wmè$$& Nezaprte reklamacije so poštnine pnmfo Telefon intererbnn štev. ili
Letnik XIV.
Po žolni.
Zagrebški «Jutarnji list« je obelodanil dne 6. t. m. ta-le značilen članek pod. gornjim zaglavjem:
V agrarnih državah pričakuje vsakdo gotove olajšave, ki so v zvezi z žetvijo. Žetev zimskih žitaric je dovršena. Ječmen, rž in pšenico so večinoma že poželi, sedaj je prišel na vrsto še oves. Preostane nam se koruza, Id je povoljna, v mnogih krajih celo izvrstna; sestava bilance poljedelske produkcije pa je silno otežkočena, ker nimamo popolne statistike.
Mi ne moremo ugotoviti domačih zalog žita, mi tudi ne vemo, koliko se bo porabilo doma in"koliko bi pre ostalo za izvoz. Konstatirati pa moramo naravnost porazno dejstvo; Žitne cene so se po žetvi 1922; dvignile tako visoko, da stane danes v Novem Sadu in Osijeku ,tore j v srcu naše žitnice: 1 kg pšenice 16.20 do 16.80 K, 1 kg koruze 13.20 do 13.60 K, 1 kg ovsa 11.80 do 12.— K. Navedene cene veljajo za nakup v velikem obsegu. Kaj pomeni to?
Podražitev žita je ob enem podražitev kruha, v deželah z dragim kruhom pa je vsaka produkcija draga,, saj so krušne cene nekako merilo in je njih višina navadno signal za avtomatično izenačitev s cenami drugim življenjskih potrebščin. In lako moramo danes, po žetvi, ugotavljati nad vse neugodno dejstvo, da se nam s podražitvijo kruha, produkcije in delavskih moči — zmanjšuje kupna vrednost krone odnosno dinarja.
Pred dobrim letom je varirala cena pšenici med 8 do 9.50 K za 1 kg. Danes je ta cena poskočila za okrog-lik 80 odstotkov. Kupna moč našega novca se je zmanjšala v deželi sami, torej ne špekulativnim potom na borzi, kljub temu, da se v teku enega leta ni povišalo število bankovcev niti za celih 10 odstotkov. Tudi nismo, do problematičnega posojila z Blerovo skupino kontrahirali v inozemstvu nikakega posojila, ki bi nas davilo in nepovoljno vplivalo na naše finance. V zadnjem času smo dobili celo «uravnotežen« budžet! Metalna podlaga dinarja se ni zmanjšala, vsaj po poročilih Narodne banke se to ni zgodilo. In kljub temu je zadnje dni v Znrichu padel tečaj naše valute. Za nas je najvažnejše in najusodnejše Lo-le: kupna moč našega denarja nazaduje tudi doma, ne samo v inozemstvu.
Seljak zahteva 16 in pol kron za kilogram pšenice! Kako visoko bo cenil svoje delo delavec? Koliko bosta zahtevala uradnik in oficir, ki svojih budžetov nikoli ne moreta spraviti v ravnotežje? Kakšne perspektive se odpirajo za našo obrt in industrijo?
Državni izdatki se bodo dvigali, ker se obskrba vojske pod ražu je. Uradnik in njegova rodbina imata istotako pravico do obstanka v tem socijalnem organizmu, ki ga imenujemo družbo ,državo ali narod. Uradnik bo gotovo prišel s svojimi upravičenimi zahtevami. Naravna posledica bo zvišanje nepredvidenih izdatkov v državnem budžetu s pomočjo povišanja taks, trošarin in indirektnih davkov.
Za industrijo, obrt in trgovino bodo napočili dnevi težkih izkušenj: njihovi kapitali se niso znatno povečali ( v tej trditvi se ne strinjamo s člankarjem «Jut. lista«; op .ur.). Delniške družbe — bodisi banke, industrijska podjetja, veletrgovine itd. — ker forma delniške družbe omogočil je izvestno akumulacijo kapitala — niso bile v stanju, s povišanjem lastnih sredstev korakati v eni vrsti z devalvacijo denarja in z zmanjševanjem kupne moči denarja na domačih tleh. Sedaj so v delikatnih položajih; ne morejo si nabaviti dovoljnih količin plačilnih sredstev, kar povzroča neusmiljeno zmanjševanje pogona v polnem obsegu.
Notranja vrednost cele vrste takih podjetij je tu — toda z zmanjšanjem kupne moči denarja se zmanjšuje njih mobiliteta, možnost gibanja, produkcije, ustvarjanja.
Problem devalvacije našega denarja je ležal doslej v vprašanju vrednosti krone, oziroma dinarja napram inozemskim vrednotam. Danes pa se ta problem izpre-minja v notranje vprašanje eksistence vsakega posameznika: Naš valutai problem dobiva nove, krute forme, ki se zamorejo sintetizirati v kratkem vprašanju: Kako dolgo si lahko vsaka posamezna produktivna stanica (Zelle) s svojim intelektualnim ali fizičnim delom nabavi ono količino plačilnih sredstev, ki ji za jamčuje-jjo obstanek za dobo enega leta?
Ako je prodajal seljak pred enim letom pšenico po 8 do 9.50 kron, danes pa po 16.20 do 16.50 kron za 1 hg, če nadal je pomislimo, da se bo vsled tega podražilo ■vse drugo — potem je razumljivo, da potrebuje vsak posameznik še enkrat toliko, kolikor je rabil lansko leto.
če se bodo cene dvigale, kupna moč denarja pa sorazmerno padala, je to znak, da stoji naše gospodarsko in socijalno življenje pred procesom naglega razkroja, ki ne bo pogubonosen samo za one, ki po žetvi prodajajo kilogram pšenice po 16 in pol kron ,marveč tudi za one, ki bodo iz tega dragega žita izdelani in še dražji kruh morali uživati.
Slika bližnje bodočnosti je črna, to tembolj, ker si pred njo zapirajo merodajni činitelji svoje oči, prepuščajoč dogodke razvoja v roke Fatuma; orijentalni ravnodušnosti je kak postranski incidens, kaka epizoda ali
borba za to ali ono sinekuro veliko večjega pomena. Zdi se, da postaja ta orientalni fatalizem zatočišče ne samo nas Balkancev, temveč tudi — v kolikor se dotika socijalnih problemov v izvestni formi — pozitivistov ter pristašev ekonomskega liberalizma, kakor je to jasno razvidno iz nedavne izjave Lloyg Georgea, ki je vzkliknil: Evropo zamore rešiti edinole vera!
Po štiriletnem rušenju vsake avtoritete zveni ta pa rola nekoliko iznenadu j oče. Zdi se, da oni, ki po žetvi’ j prodajajo kilogram pšenice (banatski Židje, op. ured.) i po 16 in pol kron, ne vidijo nevarnosti, ki preti Evropi. I in ne razumevajo proroških besed g. Lloyd Georgea!
Delovanje državnega odbora se je že začelo j in se je predvsem bavit z določitvijo števila državnih ; poslancev v posameznih volilnih okrajih. V Srbiji je vzel ; odbor za podla.go ljudsko štetje od leta 1910 in bo dobila j Srbija 112 poslancev, v celem bo znašalo število vseh po-! slancev ojtrog 300.
Kralj podpisal načrt zakona o uradništvu. Na Bledu je j podpisal gospod minister Trifkovič kralju v podpis načrt i zakona o uradništvu, katerega je kralj podpisal in pride j zakon enkrat v septembru med prvmi na dnevni red v na-: rodni skupščini.
Radikalni in demokratski delegati so te dni razpravljali
•	o vprašanju notranjega rtinistrstva in se zedinili na de-j mokrata Krsto Timotijeviča, demokrati pa bi volili v no-I tranjem ministrstvu podsekretarja v osebi radikalnega poslanca dr. Hinka Periča.
Bosansko pokrajinsko upravo hočejo v najkrašem času 1 likvidirati in napraviti v Bosni prvi poiskus centralizacije. ; Köt kandidat za likvidacijo bosanske pokrajinske uprave i bo določen mostarski okružni načelnik Vulovič, ki se je ■j postavil v pojmih za odmeteiki.
Režim nadaljuje s hujskanjem proti Bolgariji. V j zunanjem ministrstvu se shaja in sestaja posebna ko-j misija, da določi ukrepe, ki naj bi se podvzeli proti Bo! i garski in tej komisiji prihajajo vedno kaka nova po-I ročila o ponovnih komitsko-bolgarskih vpadih na na-
*	-še ozemlje. Ta poročila se' z veliko naslado spravljajo v I liste, da bi se zabrisalo dejstvo, da ravno naše upravne
razmere v južnih krajih ustvarjajo četaško in upor-! niško gibanje. — Ko se je zvedelo, da kupuje Bolgarija j v inozemstvu železniški in telefonfski materijal, so sc j prvaki beograjskih političnih krogov lakoj čutili pokli-i cani in dolžni zatrditi, da je Bolgarija, ki toliko kupuje, j gotov« tudi v stanu plačati vojno odškodnino. Le pri -I tisnite jo, saj ima, — to je tendenca beograjskih izjav, j Stanovanjski pravilnik. V ministrstvu za socialno po-: iitiko se pripravlja nov pravilnik o stanovanjskih vpra-I šasijih, ki bo veljal od 1. januarja 1923 do 1. januarja 1925. j S tem pravilnikom lastnikom hiš še ne bo dovoljeno sve-I hodno razpolaganje s stanovanji.
t V Macedoni ji in Črnigori vre... Đne 6. t. m. je močna ; četa odmetnikov napadla s streljanjem in bombami črno-I gorsko mesto Nikšie. Šele združeni sili orožnikov in vp-! jaštva se je posrečilo odbiti napad in razgnati napadalce, j — čudno, da tudi ta napad ne pripisujejo srbijanski listi i Bolgarom in sumijo Arnavte. Logično bi moi-ala vlada j sedaj poslati ultimatum Albaniji, da se zavaruje od če-I laških vpadov. Čas bi že bil, da Beograd'spregleda, da samo J zadovolstvo državljanov varuje meje, ne pa namišljeni so-Ì vražniki.
Nasilja policijskih organov. Na seji ministrskega sveta I je objavil minister Trifkovič strahovite obtožbe proti po-I licijskim organom južne Srbije. Minister pravi, da so dela I teh organov podobna postopanju bašibozukov. Dodal je,
: da odpade del velikih neredov ravno na račun teh organov,
S ki so poklicani, da skrbe za javno varnost. Namestnik i.o-! tranjega ministra dr. Kumanudi je obljubil, da hoče o lej j zadevi izvesti strogo preiskavo. Ministru Trifkovču je lahko j obtoževati policijske organe, ker je radikal, ministrstvo polj Kcije pa imajo že dolgo — demokrati v svojih rokah. Če t bi imeli radikali policajministrstvo, bi pa demokrati dvigali obtožbe, ne iz kulturnih, temveč iz strankarskih razlogov.
Po svetu.
Francija in Anglija glede Nemčije. Na seji v Londonu se je glede Nemčije razvil zelo živahen besedni dvoboj med Poincare jem in Lloyd Georgeom. Lloyd George je med drugim končno predlagal, da se z ozirom na sedanji finančni položaj Nemčije dovoli mora-! torij. Za Lloyd Georgeov predlog so glasovali italijan-1 ski zunanji minister Schanzer, belgijski ministrski pred sednik Theunis in japonski londonski poslanik. Po izidu tega glasovanja je Poincare hladnokrvno izjavil, da si pridržuje Francija pravico svobodne akcije, če se ne ugodi njenim zahtevam. Lloyd George je Poincare ju nato pikro odgovoril: «Jeli treba Vašo izjavo smatrati za ultimatum?« Chamberlaine pa je takoj pomirjeval in izjavil, da je napravil Poincarejev odgovor nanj vtis, da želi Francija točnih pojasnil. Poincare je nato preciziral garancijske pogoje glede dovolitve moratorija Nemčiji. Pogoji so: 1. Kontrola nemške državne banke.
2. Uvozna kontrola. 3. Kontrola deviznega trga. 4. Posebno obdavčenje ruhrske pokrajine. 5. Ponovna vzpostavitev carinske meje v ruhrskem področju. 6. Kontrola dohodkov ruhrskih premogovnikov. 7. Sodelovanje v nemški industriji. — Listi raznolično komentirajo
dosedanji potek in razvoj londonskega posvetovanja: mnogi menijo, da bo prodrlo francosko stališče proti moratoriju, ker Anglija francoskih pogojev nikakor ne bo osvojila, Francozi pa drugače moratorija ne dajo, drugi pa zopet opozarjajo na to, da bo francoski pritisk izzval v Nemčiji in v Rusiji jako odporne sile in sicer odporne sile ne le za obrambo, ampak tudi za napad. Počasi sicer, toda gotovo in temeljito se pripravlja nova politična doba za Evropo. Od Nemcev organizirani ruski narod bo še strašna sila in Anglija ne sme dopustiti, da bi to odporno silo na francoski pritisk izzivali in pospeševali njen nastop.
Irska vstaška vojska poražena. Vojska svobodne irske države je podvzela na celi črti veliko ofenzivo proti vsta-šem, zavzela veliko utrjenih ustaških točk in udrla celo v glavni stan De Valere v Kilmaloku. Vladne čete že stojijo pred Corkom in grozi vstašem katastrofalen poraz, ker so obkoljeni od vseh strani.
V Dublinu so odkrili veliko zaroto, ki je hotela spustiti v zrak vse mostove, železniške proge in razkopati ceste, da bi bilo mesto popolnoma odrezano od sveta. Zaprli so • 180 oseb, pri katerih so našli veliko obtežilnega materijala.	_________________________________________
Obupen položaj državnih uslužbencev.
Uradnikom je zelo slabo, vlada jih vodi za nos na vse pretege in nekateri višji, ki že vedo zakaj, še vedno potegnejo precej podrejenih na limanice vladno-po-litičnih strankarjev in demagogov, da se zadovoljijo z novimi obljubami, nižji državni uslužbenci so pa v skrajno obupnem položaju in vidi se tudi, da so od zgoraj označeni in določeni za popolnoma brezpravno tlačansko paro. Vzgledi oktoberskih in poznejših «Jugoslovanov« na raznih svetniških mestih so še vedno atrakcija za precejšnji del uradništva in uradnik, ki ima že od poprej toliko šole hlapčevanja, se še vedno zanaša, da bo prišel s skrivljeno hrbtenico naprej in če tudi danes strada, bo vendarle prišel čas, ko bo dobil izdatno hlapčevsko plačilo in tako se navzgor klanja, navzdol pa tlači in tepta, nižji uslužbenec je pa določen za brezpravno suženjstvo in višjim in merodajnim niti na misel ne pade, da bi se vsaj kolikor toliko brigali za njegovo eksistenco. Sistem, po katerem se rešujejo uradniška vprašanja, je poštenim in kulturnim ljudem iz uradniških krogov že davno dobro znan in odvraten, za nekulturne in nepoštene pa tvori vedno bolj plodonosno in uspešno polje, glede nižjih uslužbencev pa vlada pri vladi menda načelo, naj se ljudem te nizke stopnje kolikor mogoče nizko in pičlo odmerijo eksistenčne pravice.	/
Vsled ukinjenja rodbinskih draginjskih doklad so prišli nižji državni uslužbenci v najhujše stiske. S 3000 K na mesec lahko za silo ob današnji draginji izhaja posamezni človek, pri večglavih družinah je pà ta znesek kakor kaplja na vroče železo. Poduradniške družine že dolgo časa hudo stradajo, jedo mesce in mesce nezabeljeno, da bi si nižji državni uslužbenci za sebe in za svojce nabavili najpotrebnejšo obleko in drugor kar neobhodno rabijo, ni niti govora, danes je pa pri beraški, sramotno nizki plači draginja tako narastla, da si nižji državni uslužbenec ob svoji plači jedva lahko nabavi na dan po 1 kg kruha brez vsega drugega in ta kruh lahko s svojci zavživa — z vodo, dokler se tudi; ta ne bo prodajala, kakor n. pr. v Črni gori. Siromaki ir teh krogov nimajo obleke, izključeno je, da bi lahko svoje otroke poslali v šolo, ker jih ne morejo obleči ter opremiti z dragimi šolskimi potrebščinami. To so nedopustne razmere za urejeno državo in uprava, ki tako omalovažuje eksistenčno vprašanje svojih uslužbencev, zasluži najhujšo obsodbo. S službo in delom jih seveda preoblaga. Poglejmo poštnega uslužbenca — pismonošo! Lahko rečemo, da dela službo od šeMih zjutraj do šestih zvečer, slabo oblečen in sestradan, vedno na nogah. Vstati mora ob petih zjutraj in počitek od pol dveh do dveh sploh ni imena vreden. Kje so pa druge zahteve, ki se stavijo nanj in pa ha druge kategorije nižjih državnih uslužbencev! Toliko se od njih zahteva in pričakuje, da se človek v začudenju vpraša, kako se more danes, v takozvani «kulturni dobi«, to goditi. Kako se more človeku pripisovati toliko fizičnih ìn pa drugih moči, ko se njegove najskromnejše življenjske preoblaga. Poglejmo poštnega uslužbenca — pismonoše «državnotvorni« poslanci a la dr. Ileisner s praznimi obljubami ter zahtevajo od teh siromakov še potrpljenje v imenu nekakega patrijotizma! Takim ljudem se patrijotizem seveda dobro izplača, prej avstrijski, danes beograjsko-vladni. Glede sebe prav dobro zasledujejo vedno večjo draginjo ter si zvišujejo plače in dijete. V ministrih imajo najboljše vzore. Beograjska «Republika« je dobro označila dohodke gg. ministrov:
«a) Redna plača znaša dnevno 30 dinarjev; b) posebna doklada, ker so ministri izjavili, da niso državni uradniki, znaša 200 dinarjev dnevno; c) uradniška draginj-ska doklada, ker so ministri izjavili, da so državni u-radniki, znaša 90 dinar jev na dan; d) kot poslanci imajo dnevno 180 dinarjev. Skupno: 500 dinarjev ali 2000 K dnevno, ali 60.000 K mesečno, ali 720.000 K na leto.
— Če pa računamo, da velja cekin za 20 K okroglo 1000 sedanjih papirnatih kron, vidimo, da prejemajo naši gospodje ministfk letno okoli 15.000 zlatih kron. kar se
gospodom še vedno zdi pemalo, češ, da preslabo odgovarja predvojni kupni vrednosti prejetih denarnih dohodkov. Visoki gospodje hitro rešijo za svoje osebe dra-ginjsko vprašanje, za nižje uslužbence se pa predvojna vrednost prejemkov niti ne upošteva. — Dobro nese «patrijolizem«, ministri in drugi visoki si bodo že še ob vsaki priliki povišali svoje velike plače, državni nižji uslužbenci pa naj potrpijo ter naj vladne strankarje še tedaj podpirajo, ko si s svojo plačo še suhega kruha in vode ne bodo mogli nabaviti. To zahtevajo ip bodo zahtevali razni Reisnerji iz samega «patrijotiz-ma«, iz tega pristnega in golega «patrijotizma«, ki njih debeli in bogati, državne uslužbence pa sleče do golega ter sestrada do same kože in kosti.
Beležke.
' S. S. S. S. (Sokolski Savez Srbov in Slovencev) je izkazil zagrebške oglasne stolpiče s tako neokusnimi plakati za svoj patentirani zlet v Ljubljani, da se človek začudeno vprašuje, kako to, da v tem savezu ni ljudi estetov, ki bi se uprli takemu atentatu na umetniški okus gledalcev in mimoidočih. Neke sove-uharice (!), brez vsakega sorazmerja, so zgrabile držalo nekakšne zastave, okrašeno z nataknjeno koso in bulijo v nekak strašno komponiran venec.
Iz verodostojnega vira smo zvedeli, da bi ta plakat imel pokazati na simboličen način polet SSSS v pomoč Istri. Sirotica Istra! Čemu naj se nada od teh in takih ljudi, ki v svoji hiši na najnekulturnejši način uničujejo dobrine svojega najnaprednejšega dela naroda, ki • je ravno s svojo hrvatsko dušo najožje vezan s sirotico Istro! Ali je morda tista kosa simbol muk, ki jo čakajo v objemu bratov, ki so se zarotili, cta z ognjem in mečem uničijo vse, kar je hrvatsko!? Ali je brezimni «an-streiclier« (mazač) tako naiven, da misli, da je mogoče premiti jasne težnje takšnih ljudi z nekoliko narodnih okraskov, s katerimi je prikril le nočne ptice roparice? Kakšno srečo naj Istra pričakuje ou nekih Ninčičev, Krsteljev, Pribičevičev in enakih, ki izročajo še danes naš narod Lahom in pristajajo na vse njihove konvencije samo zato, ker gre za Hrvate? Nedavni plakat tzv. zagrebške sokolske župe z razbojnikom v ukradenih avstrijskih hlačah v dom, ko si je po balkansko prisvojil enega belca----je bil mnogo iskrenejši. — Tako
«Hrvat.« K temu dodajemo samo to, da smo nekakšno tako sliko, ki jo ima SSSS plakat, že videli na neki — trgovski reklami.
Slika radikalov. «Hrvat« piše: «Beograjsko «Videlo« se peča z najnovejšo taktiko radikalne stranke, s katero se ona hoče vzdržati na krmilu. «Neki radikalni list — pravi «Videlo« — naslavlja kroni odprte članke in skrite aluzije, kaj jo more doleteti, če radikalci pridejo iz vlade. Po tej trditvi tega radikalskega lista bi bilo neparlamentarno in nevarno, ker bi to moglo izzvati revolucijo.« — Te revolucije se «Videlo« ipak ne boji. Radikalci hočejo imeti vlado in v to se poslužujejo sredstev dvojne vrste: z lepa ali z grda. Na merodajnih mestih se klanjajo do zemlje, delajo se mile in dobre, sebe povzdigujejo Kot najboljše in najiskrenejše prijatelje, ko pa ne morejo naprej, so razpoloženi tudi za grožnje z iznašanjem raznih neugodnih stvari — katere so stvarno tik pred poroko radikalci tudi vršili. (Pašič se je celo drznil v Bukareštu groziti kralju. Op. ur. «Straže.«) S tem načinom so prej tudi uspevali. Neki radikalski prvak je govoril še pred balkansko vojno, da se njegova stranka vzdržuje na površju samo s pomočjo podkupnin iz posojil, ki jih je sklepal pok. Pa-ču. Ali morda ne spada v rubriko podkupovanja tudi tistik 300.000 din., ki jih je dobilo pet zarotnikov, ko so morali v pokoj na zahtevo Anglije? — Najmanj pa vžiga grožnja z revolucijo. Res je, da so Pašič in nekaj njegovih še živečih tovarišev poskušali enkrat z revolucijo, toda pokazali so se v svojih mladih letih in v naponu moči tako strahopetne, da so celo prosili za intervencijo tudi avstrijskega poslanika, da jih reši iz ječe. Pašičevo junaško delo — beg preko savskega mosta — še danes vzbuja zasmeh in pomilovanje, ne pa občudovanja. Takšni so ti stari, sivi in izkušeni radikalski boritelji, ki se hvalijo, da so želi lavorike in ki bi dali polovico svojega imetja (in vsak izmed njih ima dovolj), samo da ne pridejo niti v navaden zapor, kaj še le pred sodišče, ki jim more odrezati glave.« — Tako pi še «Videlo« o radikalcih. Če so pa takšni, tedaj so zreli, da sprejmejo v svoje vrste tudi Svetozara Pribičeviča, ker je tudi on njim enak.
Nepričakovan uspeh dr. Kukovca! Liberalni mladini so imeli dne 9. julija svoj zbor, na katerem je govoril tudi dr. Kukovec. Da bi povedal nekaj novega, je stuhtal, da bi bilo dobro, če liberalna stranka zopet nekam «krene.« Ker je bila že spodaj in zgoraj, notri in zunaj, na desni in v sredini, ostane ji samo še leva stran. In res! Dr. Kukovec je napovedal «preobrat demo kracije (liberalizma) na levo proti vsaki reakciji.« Različni ljudje so si razlagali te besede seveda zelo različno. Večina poslušalcev si ni mislila pri tem ničesar — i eni so mislilil, da vleče bivšega ministra k socijalni de- I mokraciji, drugi celo, da k boljševikom. Pa vsa ugibanja so bila napačna. Pravo je zadel edini g. Kamenaro-vič. Ko je bil izvedel za te besede dr. Kukovca, je dal v uradnih prostorih Jadranske banke vse blagajne posta viti na — desno stran.
Zaradi lepih oči. Nedavno smo čitali, da je v raznih ministrstvih sprejeto več natakaric v uradniško državno službo. Sedaj pa poroča neki profesor osješkim listom iz Beograda, kak se je začudil, ko je zagledal v prosvetnem ministrstvu bivšo svojo služkinjo kot uradnico v Pribičevičevi prosveti. Ko je gospodična uradnica opazila začuden obraz svojega bivšega gospodarja, j
je rekla nevoljno: «Ni to nič posebnega, gospod profesor. Služkinja N. je uradnica v notranjem ministrstvu, in služkinja H. pa v vojnem ministrstvu.« — Res, to ni prav nič čudnega. Po mnenju koruptnih in korumpiranih beograjskih centralistov se ne zahteva od uradnika druge sposobnosti, kakor strankarska in plemen-! ska pripadnost, od mladih žensk pa lepe oči in medse-I bojna naklonjenost med šefom in uradnico . . . Javni uradi — javne hiše!
Kako se nagradijo kriminalni lipi. V «Službenih j Novinah« srbske vlade na Krfu je bila izdana tiralica ■ za rezervnim podporučnikom Miodragom Popovičem in ! drugimi, ki so kot komisija kupovali zdravila po Italiji, vse poneverili ter pobegli. Pozneje je bil srbskim oficirjem na fronti in v Franciji razglašen zaupen akt francoske vojne policije glede istega Miodraga Popovi-ča.Pozneje je neki srbski rezervni podporučnik pobrisal v Švico in policija nam je o njem mnogo beleženega pustila. Ta podporučnik je bil zopet Miodrag Popovič. — Mislite si, da se ta človek sedaj pokori v zaporu, ali da drugače odgovarja za svoja dela? — Bog varuj! — G. dr. Kosta Kumanudi ga je postavil za sekretarja prve klase v finančnem ministrstvu! (Iz «Hrv. Obrane.«)
Ubijanje železnic in prometa. Kako daleč je že prišlo v režimskem osebnem tekmovanju, dokazuje tole ostopanje na železnici v korist Sv. Pribičeviča. Ta je imel, kakor znano, pretečenega mesca svoj shod v Okučanih. O tem shodu smo govorili, danes pa poglemo račun o uporabi železnic, da vidimo, v kake svrhe se ubija promet, pravi zagrebški «Hrvat». Aranžiran je vlak, da pripelje zborovalce od Rroda do Okučan. Vlak stane 40.000 kron. Odrejeno je bilo, da se zastavi tovorni promet in pa vlak, čigar lokomotiva je imela privesti vlak z zborovalci in izletniki. Iz Okučan v Brod in iz Broda do Okučan se je vozila lokomotiva, da pripelje 123 oseb. K prvotnim 10.000 dinarjem se je moglo doplačati še dvakrat po 5.000 dinarjev. Dva dni pred vsem tem so bile postaje polne blaga in ustavilo se je odprem-ljenje. Lokomotiva iz Novske bi zaslužila z odpremo 500 ton blaga do Vinkovcev 30.000 dinarjev, porabili so jo pa za sprehode od Novske do Broda, od Broda do Novske in zopet v Brod in zopet v Novsko, da je zaslužila samo 10 tisoč dinarjev. To se je odredilo v prid strankarskega zbora.
Bodočnost je v Orlovstvu.
Sto in sto tisoč, da, milijoni src vernega katoliškega ljudstva drhti v neskončnem navdušenju, ko v duhu spremlja svoje junaške orlovske čete, ki se te dni zbirajo pod zastavo križa na svetih moravskih tleh, kjer sta slovanska apostola vžigala luč svete vere. Danes valove silne množice po obširnem slavnostnem prostoru v Brnu. Nepopoisno visoko dviga odslej orlovski duh one, katere je nizko materiatlistično in umazano svobodomiselstvo in brezverstvo tlačilo v svoje brezdanje blato. Oh, srečni tisti, ki v teh nepozabnh dneh v globokih požirkih ob viru novega idejnega razmaha vsrkavajo poživljeno moč za nove napore in polete h končni zmagi. Še srečnejši pa so tisti, ki so tudi v najtežjih dneh ponižanja in preganjanja vstrajali na ogroženih mestih. Ti danes s ponosom in zadoščenjem gledajo plemeniti sad svojega truda in trpljenja za Kristusa in njegovo Cerkev.
Že odhod brnskih izletnikov iz Slovenije in Hrvatske je bil dostojen velikih dni. Posebni vlak, obstoječ iz 30 dolgih osebnih voz, okrašenih s zastavicami in zelenjem, je bil na vseh postajah skozi domače ozemlje, kjerkoli se je ustavil, navdušeno sprejet od čakajočega občinstva. Pesem je orila in srca so kipela. Ob pol 10. uri v sredo zvečer je prispel vlak na mariborsko postajo in gromoviti klici «Bog živi!« so se izmenjavali med izletniki in občinstvom na peronu. V hipu so se zbrali hrvatski in slovenski pevci in mogočno je zadonela domoljubna pesem:	«Slovenec, Srb, Hrvat.« Naravnost
ganljivo je bilo opazovati radostna lica odhajajočih.
škof ljubljanski, dr. Jeglič, je bil v enem prvih vagonov. Ko se je, v pogovoru žnjim, naš urednik začudil, videti ga med izletniki, ker je bilo znano, da se nahaja v Beogradu, je škof, poln mladeniškega ognja, odgovoril: «V Beogradu smo izvršili zaenkrat samo le konstituiranje komisije za konkordat. Danes dopoldne sem se vrnil v Ljubljano in sedaj zopet potujem z našo mladino v Brno.« Koliko požrtvovanja, koliko krepke volje in samozatajevanja! plagor ljudstvu, ki ima takega višjega pastirja!
Malo pred deseto uro se je začel vlak zopet pomikati med neprestanimi klici «Bog živi!« Hrvatje so nas pozdravljali s polnim ognjem bratske ljubezni. Še le, ko je zginil vlak v daljini, smo prenehali pozdravljati j jih z robci in klobuki v pozdrav in klicati jim: «Bog ; živi!«
Srečno pot in božji blagoslov pijonirjem krščanske misli in zavesti!
Dnevne novice.
Za katoliški shod v Mariboru dne 20. avgusta L 1.
vlada povsod velikansko zanimanje. Udeležba bo velikanska. Udeležniki se zberejo ob pol 8. uri na Slomškovem trgu okrog stolne cerkve, kjer se uredijo in ob 8. uri skupaj odkorakajo na zborovališče na vrtu dijaškega semenišča. Tam bo najpoprej pridiga (kanonik dr. Vraber), nato pomifikalna sv. maša, katero služi m. g. kapiteljski vikar dr. Matek. Potem sledi zborovanje. Na zborovanju govorijo: dr. A. Korošec, urednik Kremžar, dr. J. Leskovar in prof. Vesenjak. Po zborovanja litanije presv. Srca Jezusovega, zahvalna pesem in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Somišljenike v dekanijah Maribor levi in desni breg ,Hoče, Jarenina in deloma Sv. Lenart uljudno prosimo, da agitirajo za obilno udeležbo.
Za katoliški shod v Mariboru so izdani posebni
znaki, ki se dobijo komad po 1 dinar pri preč. župnih uradih.
Lueleženci katoliškega shoda v Mariboru imajo polovično vožnjo od vseh postaj na progi Ptuj—Maribor, Ribnica—Maribor in Št. Ilj—Maribor. Legitimacijo za to vožnjo dobijo pri župnih uradih komad po 1 dinar. S to legitimacijo ali izkaznico si kupijo celo vozno karto iz vstopne postaje do Maribora, morajo pa pri vstopni postaji od uradnika zahtevati, da jim pritisne na legitimacijo in na karto postajni pečat. Ta karta velja potem za nazaj in je torej v Mariboru ne sinejo oddati portirju.
Veliki politični shod SLS bo v nedeljo, dne 10. sept. na Brinjevi gori pri Zrečah za konjiški okraj. Govori poslanec konjiškega okraja in drugi znani govorniki.
Velik shod katoliških Slovencev v Šoštanju. Tufc. Katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 20. avgusta dopoldne ob 8. uri na prostem pred župno cerkvijo velik shod. Govorilo bo več govornikov in med drugimi tudi naš ljubljeni nekdanji dušni pastir č. g. profesor dr. Anton Medved iz Maribora. Z ozirom na velevažen pomen shoda pričakujemo, da se ga katoliško narodni Slovenci šoštanjskega okraja v kar najobilnej-šem številu udeležijo!
Tiskarski škrat je v zadnjem «Slovenskem Gospodarju« z dne 10. avgusta 1922 v poročilu o katoliškem shodu v Ptuju na strani 2, zadnji odstavek, napravil pomoto, kjer se mora glasiti «protikatoliških« namesto «protialkoholiških.« Cenjeni čitatelji naj to sami . popra vi j o.
Naše stališče k sokolstvu je znano. Sokolstvo, kot brezverska svobodomiselna organizacija, je strup zdravemu in nepokvarjenemu ljudstvu. Da, še več! Sokolstvo naravnost ubija s posrednim vcepljanjem nemoralnosti, brez Boga in brez verske vzgoje, telesne in duševne vrline ljudstva. Sicer pa, kakor vsaka slaba stvar, je ta strupena organizacija že itak v začetkih razpadanja. Poljsko, hrvatsko .bolgarsko in ameriško sokolstvo iz verskih ali političnih nagibov ne pride v Ljubljano. Kot strankarski privesek centralističnih in kapitalističnih vladnih krogov je jugoslovansko in češko sokolstvo z dirigiranim vojaštvom in dijaštvom ter z milijoni državnega denarja vprizorilo svoj zlet v Ljubljani. Naši ljudje ponosno odklanjajo vsako udeležbo na tem zle tu, napram gostom pa se bodo obnašali dostojno, kak ar se spodobi kulturnemu narodu!
Požrešnost samostojnežev. Tako imenuje «Hrvat« politiko osebnih koristi SKS. V državi, kjer poslanec D. Popadič (Pucljev pristaš) ponuja stotisočake poslane« za posamezni glas za ustavo, poslanec Benin pa milijone za posamezni glas za korupcijonistično državno posojilo, ni čudno, če taki življi ostanejo nekaznovani. — Pod tako vlado s takim «parlamentom« pač ne more biti drugače, ker vedno odločuje politika osebne koristi kot glavni in odločilni činitelj v delovanju celih skupin m strank, ki sede v mehkih vladnih sedežih. Če v taki državi pridejo na dan tatvine državnih funkcijonarjev oči ministrskega predsednika pa do zadnjega pisarja, ni nobeno čudo več. Zločincem njihova dela niso več V napoto; medsebojno in vzajemno se prikrivajo in branijo. Samo, ako se najde kdorkoli, ki se izloči iz tega društva zalo, da dobi več, kakor se mu nudi, tedaj za~ kriče njihovi družabniki v strahu, da bodo prikrajšani potem sami. Tak je slučaj tudi s samostojneži ob priliki glasovanja za Blerovo posojilo. — Osješki organ radikalne stranke, ki bi sicer tudi sebe moral prijeti za nos, se čisto po nepotrebnem razburja zaradi požrešnosti samostojnežev. Ko bi jih nikdo ne plačeval, bi tudi ne imeli priložnosti biti hlapci, izdajnici in prodane — «ropske duše.« Mi samo podčrtujemo kot resnično, kar trdijo radikalci o samostojnežih, ki «izgubljajo izpred oči splošno korist in se zadovoljujejo s koterijskimi — (koterija je ožja družba s posebnimi sebičnimi cilji) —t špekulacijami.« Toisto smo mi že neštetokrat trdili in dokazali. Tudi ni ugotovitev nespornega dejstva, «da 9 slovenskih samostojnežev vrši čisto navadno kramarijt» za osebni profit«, za nikogar nova. Da so samostojneži zahtevali 50 milijonov dinarjev za glasovanje za ustavo, je verjetno, toda Pašič je tej zahtevi ugodil deloma v denarju, deloma v obljubah. Pač pa je Vošnjak odnesel glavni dobiček kot poslanik v Pragi. Vsekakor pa je značilno, kako so radiKalci spregledali črno dušo samostojnežev, ko jih slikajo kot «skupino, ki ne zastopa slovenskega kmeta, pač pa izključno interes njih 9 poslancev, ki smatrajo državo kot sredstvo za eksploatacijo (izrabljanje).« Da so samostojneži tudi pri ameriškem posojilu «zaradili«, najbolje vedo radikalci its mi jim verjamemo, da «bi kmetijska stranka rada dobila koncesije za železniško progo in bi pri tem devetorica poslancev zaslužila mmjone.« — Kakršna je vladna družba, takega pajdaša tudi ima v samostojnežih-ki jih je ljudstvo že davno proklelo.
Razmere na Hrvatskem. «Jugoslovan«, ki izhaja v Dubrovniku, piše v «Pismu iz Zagreba« med drugim tudi tole: «Ljudstvo je že sito Radičevih laži, posebno odkar kmetje vedo, da je njihov predsednik kupil dve hiši v Zagrebu. Kmetje trdijo celo, kar pa mi ne moremo dognati, da ima Radič hišo tudi v Švici.« Dalje pravi isti list: «... povsod pridobiva pristašev klerikalna, jugoslovanska ljudska stranka po zaslugi njenega izbornega delavca, poslanca dr. üimraka.« — Tej oceni policaj demokratskega lista moremo dodati samo to, da bo s propastjo centralistov tuui konec Radičeve stranke. Radič je s svojo protidržavno politiko ustvaril centraliste in centralisti so s svojim nasiljem in batinašt-vom množili vrste radičevcev. Roka roko umiva. Toda svet sedaj spregleduje in trumoma zapušča lažnjive pre roke in centralistične pijavke.
Katastrofalni «blagoslov« g. finančnega ministra. Da se povišajo državni dohodki, je iznenadit finančni
minister javnost s povišanjem trošarine na najvažnejše življenjske potrebščine. Pri 1000 kg sladkorja je povišana trošarina od 400 na 500 dinarjev, pri 100 kg petroleja od 100 na 300 dinarjev, pril 100 kg kave od 200 na 400 dinarjev. Za 1 kg sladkorja se plača trošarine 20 K, za 1 kg kave 16 K, za 1 1 petroleja 12 K. Te ravnokar omenjene odredbe finančnega ministra morajo vsakemu količkaj pametnemu človeku vsiliti prepričanje, da mora tako podraževanje življenjskih potrebščin od stra ni vlade izvati v najkrajšem času neugodne ter težke posledice. Res, da se s povišanjem državne trošarine na najnujnejše življenjske potrebščine trenutno zvišajo dr žavni dohodki, a na drugi strani pa bo morala država radi povišane trošarine zvišati plače uradnikom, oficirjem itd. S tako finančno politiko se samo slabi kupna moč naših novčanic in se vedno bolj podražujejo ravno oni predmeti, katere mase najbolj rabijo.
V par mescih dobimo še neznosnejšo draginjo življenjskih potrebščin! Veliko naših jugoslovanskih trgovcev je nakupilo v inozemstvu velike zaloge življenjskih potrebščin, jih tamkaj plačalo in jih pustilo uvoziti. Danes, vsled brzega skananja cen in padanja naše valute, ti trgovci niso v stanu, da plačajo vnaprej milijone za carino, trošarinske takse, povišano prevoznino itd. Njihova roba leži po carinarnicah, za njo se mora plačevati ogromna ležarina, dokler ne dobi trgovec od kake banke drag denar, da robo dvigne in jo postavi v promet. Tako se godi po celi naši državi od Maribora do Dubrovnika, Beograda in Skoplja. Iz ravnokar be-leženega dejstva bo izbruhnila v najkrajšem času silna gospodarska kriza, katere posledice bomo čutili vsi v neznosnem podraženju življenjskih potrebščin. Proti bodoči draginji nodo zaman vsi zakoni za pobijanje draginje, ker vsa draginja v naši državi korenini in ra-st£ iz zavožene in popolnoma nezmožne finančne politike.
Kako je izpadla žetev na Hrvatskem? Na to važno vprašanje daje odgovor zagrebški «Jutarnji list«, ko piše: «Cela južna in zapadna Hrvatska ima letos slabo žetev. Nekoliko boljše so naželi samo v virovitički županiji. Pa tudi v ravnokar omenjeni najrodovitnejši hrvatski županiji se opaža, da so naželi letos manje kot v onih letih, ko se je veselila Hrvatska rekordne žetve. Hrvatski gospodarji bodo beležili s črnimi črkami letino 1922. Letošnja letina je naravnost katastrofalna za županije: ličko-krbavsko in modruško-reško. Seljaki se že sedaj vprašujejo, s čim bodo preživeli preko zime sebe in živino. Vsak hrvatski kmet se smeji in huduje, ko čita po časopisju lažno štatistiko beograjske vlade, ki razglaša v javnost, da bomo letos lahko izvozili v inozemstvo 150.000 vagonov žita in koruze. Beograjska vlada bi storila bolje, ako bi se pravočasno pobrigala,
. kako bi z urejenim železniškim prometom omogočila pasivnim krajem (Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Črni gori, Sloveniji in južni Hrvatski) dovoz žita iz naših bogatejših krajev, ki so letos pridelali nekaj preko domačih potreb. Na kak žitni izvoz iz naše države je naravnost bedasto misliti, ker bi vsak izvoz povzročil lakoto v naši državi.Na spomlad leta 1923 bomo čisto sigurno uvažali pšenico iz Rumunije, kjer je letos obrodila zelo dobro. Dobro bi bilo, ako bi se dalo naši beograjski vladi kaj pametnega dopovedati, da bi se uvozila po mogočnosti že letošnjo jesen čim večja množina rumunske pšenice, dokler jej cene ne porastejo in dokler ne zamrznete reki Donava in Sava.
Obrtna razstava v Celju 12.—22. avgusta 1922. Vozne olajšave. Opetovano se opozarjajo vsi posestniki obrtne razstave v Celju, da je dovoljen 50 odstotni popust voznih cen za potniške vlake in na vseh železniških progah Jugoslavije onim osebam, ki se izkažejo z belo legitimacija razstavnega odbora. Te legitimacije so na razpolago brezplačno pri obrtniških organizacijah v vseli krajih Slovenije, kjer se take organizacije nahajajo in v vseh važnejših krajih ostalega dela države, razun tega pa tudi na vseh žel. postajah juž. železnice. Legitimacijo je treba pri odvozu na vstopni postaji prevideti z uradnim pečatom, enako tudi na celjski postaji. Legitimacije potrdi razun tega razstavni odbor. Na vstopni postaji se kupi cela karta, katera velja tudi za povratek. Ako se želi večje število legitimacij v krajih, kjer jih ni v zalogi, naj se to nemudoma sporoči razstavnemu odboru, ki bo takoj oskrbel za dostavitev.
Obrtniško zborovanje. Posebno velik dotok obrtništva v Celje je pričakovati v nedeljo, dne 20. avgusta. Ta dan se vrši v Narodnem domu ustanovni občni zbor Zveze Obrtnih družtev za Slovenijo in v Zvezi s tem zborom splošen obrtniški shod, na katerem bota predavala gg. Ivan Bizjak in Fran Mokorič o aktualnih obrtnih vprašanjih. Podrobnosti glede tega zborovanja se prijavijo na drugem mestu. Ta dan je pričakovati tudi precej obrtništva iz Hrvatske in se obrtništvo vseh krajev priporoča, da pridejo ta dan korporativno v Celje. Zborovanje se vrši v veliki dvorani Narodnega doma.
Slomškov oreh. Na Slomškovem orehu na Ponikvi se namerava razbita spominska plošča nadomestiti z novo ob priliki šestdesetletnice Slomškove smrti dne 24. sept. če bo mogoče vse do tedaj pripraviti. — Pripravljalni odbor.
Umrla je v petek, dne 4. t. m. v celjski bolnici vdova gospa Frančiška Zdolšek, pd. šucova mama iz Okroga, župnije Ponikva ob juž. žel. Ravno tega dne dopoldne jo je prepeljal njen sin g. dr. Jožef Zdolšek, odvetnik in župan v Brežicah, kamor je pokojna mama dospela še prav dobre j volje. Popoldne pa je tam nanagloma umrla. Njeno truplo se je prepeljalo v nedeljo 6. t. m. iz Celja v Ponikvo in pokopalo poleg njenega pokojnega moža. Veličastnega pogreba se je udeleži tudi č. g. Anton Penič, župnik iz Št. Vida pri Grobelnem, č. g. P. Odilo, frančiškan iz Ljubljane kot so- i rodnik, šolski otroci in nešteta množica žalujočih. Pokojna j je bila dobrotnica cerkve, šole in ubogih. Bog ji bodi za njena obilna dobra dela bogat plačnik!
Iz poglavja o političnih umorih. V svoji hiši v spanju je bil te dni ubit v selu Verni (okrug podrinjki) radikalni poslanec Rajko Gavrilovič. Ubijalci še niso odkriti in poli- s cija jih še-le zasleduje — —. Trdi se, da se gre v tem slučaju j za politični umor, ker je bil g. Gavrilovič znamenita oseb- : nost v svojem okraju in so ga radi tega strašno mrzili ,
njegovi politični nasprotniki. Umor poslanca iz politične mržnje je mogoč edine-le v južnih krajih naše države, ker blovenci še nismo ubili nobene politične osebnosti.
Samomor, pod tovorni vlak se je vrgel dne 6. t. m. ob pol 5. uri zjutraj v Cecinjah, med postajama Poljčane in Ponikva ob juž. žel. 65 letni Janez Gorjup, pd. Baguš, prevžit-kar iz Požanskegorce, občine Sladkagora in je bil takoj mrtev. Bival je pri svojem zetu, s katerim sta živela v vedni razprtiji. V soboto opoldne se je vračal zet iz lem-I berškega sejma. Stari ga je šel s kolom čakat v gošo in ga je ' 'z vso srditostjo napadel. Zet se je. starega ubranil in šel J domov. Zvečer je stari prenesel vse svoje reči v kočo svoje priležnice, s katero ima enega otroka, potem pa je zažgal zetovo kočo, ki je pogorela do tal. Zjutraj pa je šel na progo, Kjer je na železnično ograjo naslonjen blizu Artnakove čuvajnice čakal prihoda vlaka. Kurjač ga je še videl tam stati. Ko pa se mu je vlak približal, zaletel se je Gorjup hipoma na progo in šel še nekaj korakov naprej pred strojem, ki ga je hitro dohitel in mu je glavo, roke in noge zdrobil. Pokopan je bil na Ponikvi brez duhovnika. 2e pred par leti je isti Gorjup skočil v Dravo pri Mariboru in je bil hud na liste, ki so ga tedaj rešili. V vsaki jezi je žugal, da se bo obesil, ustrelil ali utopil. Ljudje sodijo: «Kakšno življenje, taka smrti.
Železničarska šola. Železničarski minister je podpisal predlog generalne direkcije za otvoritev železničarske šolo. V to šolo bodo lahko vstopili oni dijaki, ki so dovršili pet gimnazijskih razredov. Po dokončanem kurzu se bodo smatrali kandidati kakor da so dovršili zrelostni izpit. Za dobo šolanja v železničarski šoli bodo dobivali kandidati gotove plače in draginjske doklade.
Kongres vseh zemljoradniških zadrug se bo vršil 14. in 15. avgusta v Novem Sadu. Na tem kongresu se bo obravnavalo vprašanje združitve vseh zemljoradničkih zadrug v naši državi. Pravoslavni patrijarh je že dal dovoljenje, da se sme'udeležiti tega kongresa pravoslavno svečeništvo.
Novi lOtlinatski bankovci se že izdajajo od Narodne banke prometu. Nove novčanice so prav okusno izdelane v Ameriki.
Iz Maribora.
Dr. Anton Korošec, naš voditelj, pride sigurno na katoliški shod v Mariboru v nedeljo, dne 20. avgusta. Tako piše iz Wörishofena, kjer se je lečil. še enkrat pozivamo vse katoličane mariborskega okraja in mesta Maribor, da se udeležijo shoda. Ob lepem vremenu se vrši katoliški shod na velikem vrtu dijaškega semenišča, v slučaju slabega vremena pa v veliki dvorani pivovarne Götz. Katoliške organizacije, mobilizirajte svoje člane.
Jubilej. 251etnico mature oziroma učiteljevanja so obhajale dne 6. avgusta slovenske absolventke učiteljišča čč. šolskih sester v Mariboru in sicer naslednje: a) č. s. Anastazija Kopitar, b) gospe Freuensfeld-Cvetkova, Tram-puš-dr. Poljančeva, Šket-dr* Rajhova, Fiirst-Godčeva, Tajnik-Cvenkova, Kosi-Gorjupova in c) gdčna. Luknar. Odsotni sta bili žal gdčna. Micika Kocmut in ga. Vauda-dr. Kočevarjeva. — Povodom srebrnega jubileja so jim čč. šolske sestre v Mariboru priredile ljubezniv sprejem, pri sveti maši krasno pele in jih prijazno pogostile, č. g. prof. Zidanšek pa jim je govoril prisrčno čestitko. Jubilantinje so si tudi ogledale in občudovale lepo razstavo modernih rizb in ženskih ročnih del samostanskih gojenk ter z učili bogato opremljene kabinete, čč. šolskim sestram bodi za vso Ijubez-njivost iskrena hvala, ravnotako gdu. Godecu v Limbušu, ki je popoldne povabi] jubilantinje povabil na izlet v svoj vinograd. Bog daj, da se še snidemo vse ob 301etnici!
Komisija za preiskavo rekrutske tragedije izza Ze-čevičevega ministrovanja obiskuje garnizijo za garni zijo in pride, kakor poročajo listi, tudi v Maribor. Koliko se je od tu pripomoglo k nesreči rekrutov, se ne da reči in se tudi ne bi dalo dognati, da pa komisija v naši garniziji ne bi bila brez posla, ji priporočamo, naj posveti svojo pozornost vojaškim ubikacijam in vojaški oskrbi v zdravstvenih in drugih ozirih ter da si za -beleži tistih par batinašev, ki delajo nečast vojski in častniškemu zboru. Najti mora seveda pravo pot in pra vi način, da od vojakov samih dobi poročilo o raznih težnjah in da bodo oni, ki kaj izpovedo, tudi zavarovani pred osvetniškim nasiljem.
Wranglova nadpolicija. Tu na postaji se pregleduj ejo inozemski vlaki tudi giede zabranjenega tujega časopisja in tako je zadnjič pri prihodu dunajskega via ka zalotil domači policist Wranglovca-granicarja, ki je očitno prenašal neke zabranjene liste. Policist graničarja dostojno opozori, da mora tako časopisje predati politični oblasti, Wranglovec pa vzroji ter stražnika grdo opsuje, češ, mi že znamo, kaj delamo, mi vršimo pravo službo in ne vi, policisti. Od stražnika je oblastni graničar še zahteval, naj govori z njim ruski in kakor so potem drugi pripovedovali, je celo grozil, da vsakega ubije, ki bi se drznil njega nadlegovati. Seveda, njegovo «Prevashodstvo« Wrangel si je od današnjega režima pridobil stališče nekake države v državi in zato ni čuda, da so se tudi njegovi ljudje navzeli tolike oblastnosti, da zmerjajo in ogrožajo domače varnostne organe, ki niso dovršili wranglovske kltavitežke šole.
Iz carinarnice. Carinika Tosiča, ki ima pred tukajšnjim sodiščem še nedovršeno zadevo glede pobiranja «mite« — to je. jiodkupnine — so kaznovali predstojni ali starešine z odtegljajem enomesečne plače in nekaj mesečnih doklad. Čudno postopanje! Predstojni torej vidijo, da je obtožba utemeljena, da je obtoženi kriv — in kaznujejo ga, za službo se jim zdi pa še vedno dovolj kvaliiiciran. Nekaj časa naj opravlja svoj posel brez plače. Doslej, ko je bil dobro plačan, je pobiral «milo«, kaj bo pa ta čas počenjal, ko ne bo dobival nobene plače? — Mar je to migljaj, naj nekaj «zagrabi« za ta čas ali pa celo toliko, da lahko pusti službo in da živi kot . dobro preskrbljen zasebnik!
Slovenske družine iztirajo. V Melju je stanovala že dolga leta poštena in pridna slovenska družina malega trgovca Miki. Mož je bil koroški Slovenec, rodom iz o-kolice Vrbskega jezera, a žena je bila iz Vurberga pri
,-r
Ptuju. Miki je že pred vojsko dajal svoje otroke v slovenske šole. Vzgojeni so bili v slovenskem in krščanskem duhu. Nesreča je bila, da je bil Miki pristojen v občino Vernberg na Koroškem. Znani policaj dr. Senekovič je hotel to družino že leta 1921 izlirati na Koroško. A vsled pritožbe je Miki ostal do 1. avgusta 1922 v Mariboru. A tega dne je bil Miki s celo družino vržen iz hiše, kjer je bival nad 10 let in kjer je imel svojo trgovino. Kakor kake veleizdajce so tirali Miklove preko meje. Cela okolica, ki pozna to družino, se Skandalizira nad tem činom. Informirali smo se natančneje in izvedeli, da je dr. Senekovič radi tega proglasil Mikla kot dr žavi nevarnega, ker je hotel v njegovo stanovanje spraviti svojega debelega prijatelja demokrata. Sodeloval je pri tem krivičnem aktu tudi znani Schwaiger, ki se posebno razume na metanje ubogih družin na cesto. Ta je sestavil «informacijo«, ki pravi, da je Miki «Nemec.* Tako sta Senekovič, in Schwaiger neusmiljeno uničila eksistenco poštene slovenske družine. Kaj takega more učiniti samo človek, ki ima v prsih namesto srca kamen Tako «delujejo« demokrati. Ta slučaj bo še svojčas zavil Senekoviču in Schwaigerju vrat. Zapomnite si! Kolo časa se miče ili se bo prav kmalu korenito zasukalo.
Doslednost, kje si? Iz krogov privatnih nastavljen-cev smo prejeli: Tukajšnji trgovski in industrijski krogi so sklicali dne 10. t. m. zborovanje, da se zavzamejo za javne nameščence. Hvalevredno postopanje, toda ironično se sliši, da se pa isti krogi ravno sedaj v isti sapi nočejo pogajati s svojimi lastnimi privatnimi nameščenci v svrho zboljšanja njihovega bednega položaja. Vemo, kje tiči vzrok! V prvem slučaju zadostujejo samo lepo doneče besede in obljube, s katerimi gospodje razpolagajo v prav obilni meri, v drugem slučaju pa bi bilo treba seveda poseči v lasten žep, pa ni ravno prijetno za one, ki so zgubili čut za socijalno pravičnost. Svetujemo tukajšnjemu trgovskemu gremiju, naj te razmere lepo uredi najprvo v svojem lastnem delokrogu v smislu izreka: «Živeti in živeti pustititl«, kajti še le potem bo to zavzemanje teli gospodov za druge iskreno in vsestransko hvalevredno, drugače je pa licemerno.	"	.
Predrzen železniški tat. V sredo popoldne je prijela policija moža, ki je na glavnem kolodvoru ob prihodu ekspresnega vlaka vlomil v tovorni vlak na stranskem tiru ter začel odnašati razno blago. Menil je, da je vsa pozornost posvečena ekspresnemu vlaku in da ga bodo navzoči smatrali za kakega železniškega uslužbenca ali nosača, pa mu je spodletelo. Domneva se, da jo je skupil eden od glavnih tatov, ki že dalje časa izvršujejo svoje zločine na tovornih vlakih med Mariborom in Celjem.
Na našo notico v zadnji «Straži» kdo je nastavil novo ravnateljico na zavodu Vesna? smo prejeli sledeče pojasnilo: Nova ravnateljica še sploh ni imenovana, ampak je stopil kuratorij zavoda v dogovor z vlado. Kakor hitro bo vlada zasigurala ravnateljici plačo na učnem zavodu, potem bo mesto razpisano. Začasno pa vodi zavod gospa Ašičeva.
Vpokojenci južne železnice! Člani društva vpokojencev južne železnice se naj zavedajo, da je edino požrtvovalno delovanje društva v najkritičnejšem položaju izvojevalo boj in dosedanje uspehe. Zavedajte se vsi vpokojenci, da samo edino v slogi je moč. Nihče naj ne nasede sladkim besedam razdiralnih elementov, da ne bo bridke posledice poskusil na svoji lastni koži. Če bi se kedaj pokazala potreba popolno samostojnega društva v Mariboru, bode to odločil edinole občni zbor, nikdar pa ne posamezne osebe, katere zasledujejo neznane cilje. Društvena centrala v Ljubljani je pokazala s svojini odkritim nesebičnim in požrtvovalnim delovanjem, da ima vedno pred očmi le dobrobit svojih članov ter zasluži naše popolno zaupanje. Ravno tako sestoji sedanji odbor podružnice v Mariboru iz mož, kateri so vsega zaupanja vredni. Vpokojenci južne železnice, kateri še niste člani tega društva iz kateregakoli razloga, pokažite tudi Vi razdiralnim elementom, da se zavedate društvene edinosti in pristopite kot en mož k Društvu vpokojencev južne železnice, centrala v Ljubljani, podružnica v Mariboru, da bode zamoglo društvo za dobrobit vpokojencev še nadalje uspešno delovati. — Vpokojenec južne železnice.
Pobrežje pri Mariboru. Organizacija SLS je sklenila, da se skliče v soboto, fine 26. avgusta zvečer shod naše stranke. Povabili smo našega poslanca, da nam poroča o političnem in gospodarskem položaju.
Zopet se je otvorila v povečanih prostorih v Mariboru na Glavnem trgu št. 16. vsem že dobro znana manufakturna in modna trgovina Franc Mastek, katera se cenj. občinstvu priporoča. Več o tem v inseratnem delu.
GLADIATORJI.
(135. nadaljevanje.)
S spoštljivim poklonom je prosil Eleazar dovoljenja, da sme govoriti in je prostodušno stopil v sredino zborovalcev pred svojega sovražnika.
Janez je prebledel in roka mu je šinila za pas po bodalo. Sodil je druge po sebi in pričakoval izdajalski napad. Pa Eleazar mu je odkrito in mirno gledal v obraz in mu ponudil roko v znamenju sprave in prijateljstva.
Priznanje je zašumelo med starejšimi in Janez ni vedel kaj naj stori. Po kratkem obotavljanju pa je z nevoljnim licem položil svojo roko v Eleazarjevo.
Na videz odkritosrčen nastop Eleazarjev je bil preračunan. Naredil je z njim na zbor vtis, ki ga je potreboval, in si je zagotovil naklonjenost poslušalcev, ki je bila po njegovem mnenju edino potrebna, ako je hotel doseči svoj namen.
«Sovražnika sva bila,» je začel, izpustil nasprotnikovo roko in se obrnil k zborovalcem. Jasno in popolno je do« nel njegov glas črez preddvorje, vsako besedo so čuli njegovi pristaši zunaj vrat. «Odkrita sovražnika sva si bila in vsak je mislil o drugem, da škoduje delovanje njegovega nasprotnika domovini in narodu. Toda pomanjkanje, ki ga trpimo vsi in ga trpimo zavoljo iste svete stvari, nevarnosti, ki jih ramo ob ramo prenašamo na istih branikih — vse to naju je prepričalo, da sva, četudi morebiti nasprot-
mika v političnih načelih, da, morebiti celo v verskih na-ziranjih, — da pa sva oba odkritosrčno odločna, preliti zadnjo kapljo krvi v obrambo Svetega mesta in tempeljna. Danes ni čas za nobene druge pomisleke — le eno nam mora ostati pred očmi, da je Jeruzalem oblegan, da je tempelj v nevarnosti in da je sovražnik pred durmi —. Odpovedujem se vsaki nadoblasti, izvzemši poveljstvo nad oboroženimi možmi, odpovedujem se prvenstvu v časti, v najvišjem zboru, v vsaki stvari, — izvzemši nevarnost, posvečam svojo moč in svoje življenje osvoboditvi Jeruzalema! — Kedo je na moji strani?»
Glasni vzkliki so pozdravljali to velikodušno posvetitev. Očividno je bilo, da raste Eleazarjev vpliv bolj ko kedaj poprej.
Nepremišljeno bi delal Janez, če-bi se bil hotel upirati javnemu čuvstvovanju. — Modro je sklenil, da gre z njim.
Premagal je svoj srd in V kratkih obotavljajočih se besedah povedal, da je pripravljen se spraviti s svojim dosedanjim nasprotnikom in se postaviti .pod vodstvo visokega zbora starejšin, kot zastopnika vsakega naroda.
Njegove besede so vzbudile nezadovoljno mrmranje med njegovimi privrženci, glasni vzkliki razburjenja so se čuli in s predrznimi grožnjami in sovražnimi kretnjami so se nekateri šiloma prerivali v preddvorje.
Eleazar ni hotel izgubiti ugodne prilike, da ne bi bil poskusil novega udarca zoper svojega tekmeca.
Pokazal je na razdražene vsiljivce in z jasnim glasom zaklical:
«Tule so možje, ki bi bilo bolje, da polnijo vrste nasprotnikove, ko pa da se borijo ramo ob rami z Judom na Agripinih branikih. Morebiti da so pogumni v bitki, pa njihov divji, nebrzdani pogum je nevarnejši za prijatelja ko za sovražnika. Njihov vodja tule je sicer drzen in izurjen bojevnik, pa teh upornikov ne zna brzdati, niti v navzočnosti visokega zbora ne. Njihovi izgredi pridejo na njegov račun in ta spoštovani domoljubni mož izgublja svoje dobro ime zaradi prestopkov svojih strankarskih pristašev, ki jih ne more krotiti. — Janez iz Giskale! Danes sva si podala roke v znamenju prijateljstva in skupnega delovanja! Prijatelja sva, — še več, brata sva si! Poživljam te kot brata, da razpustiš te razgrajače, te plačane razbojnike- in da združiš svojo usodo z usodo svojega ljudstva in svoje očetovske hiše —!»
Bistro je pogledal Janez preko svojega tekmeca k svojim privržencem
Temni pogledi so sršeli na govornika, na obrazih jim je bilo brati, da so celo s svojim voditeljem nezadovoljni, ker tako krotko posluša izzivajoči predlog. Meči
so šinili iz nožnic in se zabliskali nad glavami vrveče množice. ,
Za trenutek ga je obhajala drzna misel, da je močen dovolj in da bi brez mnogega tveganja izlahka obvladal zborovalce, jih pognal pod meč in zasedel tempelj. —
Pa njegovo izkušeno oko ga je koj poučilo, da se Eleazar je vi pristaši mirno zbirajo krog svojega voditelja z zaupnostjo in samozavestjo, ki ni običajna pri neoboroženih ljudeh, in s točno premišljenostjo, ki je pričala, da je ves nastop dogovorjen in pripravljen. Opazil je tudi, da tajna znamenja hitijo ven pred tempelj in da se preddvor polni s sumljivimi množicami —.
Sklenil je torej, da se še potaji, in obrnil se je k zborovalcem, spoštljiveje ko kedaj.	j
Nov vozni red vseh prog v Sloveniji se dobi v tis- 1 kami sv. Cirila v Mariboru. Priporočamo ga osobito ] gg. turistom, ki izletijo v Savinjske Alpe ali Karavanke.
Viničar
z'najmarri 4 osebami se sprejme. Predstavi se naj pri
Voller & sin
posestnik vinogradov.
Lajteršperg pri Mariboru.
354
2—2
„Marija zvezda" pristen trapistovskr & JL JR.
prodaja
MATIJA LAH, Maribor
na Glavnem trgu. 5—6 342
Prazne sode
transportne in zaloge proda v vsaki velikosti tvrdka
Pucel & Rossman
Maribtr, Trg Svobode 3.
3—2	35 S
Priporoča se trgovina z
galanterije in drobnarijo. Velika zalaga špage, vrvi in iurte
na drobno in debelo
DRAGO ROSINA
preje M. Stadler
üarifcer, Vetrinjska ul. 26,
2—2f
3+3
Zrsanta
stare pošme kupuje Makso Sikošek, Sv. Lenart v Slov. gor. 2-3t 345
P© ZORI Al.- Gniušek, Maribor Glavni trg štev. G,
prodaja
žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 530'—, aiiik-žimnice 3 delne po K 1900 —, impregnirane plahte za vezove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 250*—, vrvi za zvonove, studence, seno in perilo, vsaka debelost in dolgost kg K loo-—, 14a—, Strange za konje par K 44 — do'K 90-—, uzde navadne in pletene po K 30 — in K 36 —, zaloga hla' čevine, žamet rižasti, platna, jacmošlina, plavotiska, lincer-druk, cajghlače, spodnje hlače, srajce vsake vrste, predpasnike iz klota. in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače po najnižjih 7—10 cenah.	33 t
Fotograf fl. KIESER
iinbor* Gregmfičeva ulice št. 20
ob gornji Gosposki ulici
se priporoča pri porokah, pritnicijah, družinah .v.v	in društvenih skupinah.	.v.v
Stroškov se ne zaraiui», cene kakor v mesti.
-— Največji in najstarejši altelje v mestu. —
*
i
Tvrdka Rud. Niefergal
Maribor, Koroilt» coite it 1.
Manufuktura, platno, odeje, perilo, moške obleke, nogavice i. t, d.
Nadalje špecerijsko blago vse vrs>e. Glavna zaloga iniustrije sadnih izdelkov tovarne Selnica ob Dravi, kot pristni malinovec i. t. d.
Prvovrstno blago!
Spirine ceno!
S E N 3
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	f0—323
Zlatorog milo, kristala«* sodo, bučno olje, riž, kavo, žafran, papriko, kolinsko kavino primes, Ciril in Metodove vžigalice, kolomaz la, Ilirija im Cipal in kremo, papirnate vrečice
prodaja samo na debelo
M^OTJW & FABlAin
trgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo.
MSflbOf. Teleion iaterurban št. 180. Šolska ul. 4.
Veletrgovina z železnino
PINTER & LENARD, MARIBOR
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevino, štedilnike žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjsko posodo, lito, črno in pločevinasto postekleno, kakor tudi kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusne kamne in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete. Blagajne vseh vrst in verige domače tovarne.
Postrežba r očna.	Cene solidne,
Modele čevljev
v celih serijah is lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikaaskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgornje dele
izdelujem iz od naročnika mi do poslane ga materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za
tovarne obuvala.
Nakup, reparatura in prodaja
čevljarskih strojev
Zahtevajte prospekte od
Ralph F. Richter,
Subotica VI.
Poučevanje
v vseh strokah modeme, me banične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte !
6— 33'stl.
10.000 kron nagrade
dotičnemu, kateri izsledi vlomilca ali ukradeno blago
iz trgovine urarja Stoječa v Mariboru.
Pred nakupom vsakovrstnih ur, zlatih in srebrnih predmetov se občinstvo svari in naproša, da vsak;
slučaj takoj naznani bližji oblasti. 1-2 420
KUHANO MASLO
kupim vsako množino po naj višji dnevni ceni
skozi celo leto. — Ponudbe na:
Karl Robaus, pekarna, Maribor,
344 Koroška cesta štev 24
2—3t
Novosti.
Novosti.
Pozor dame in gospodje!
Ravnokar prispeli naj novejši modeli klobukov za jesensko in, zimsko sezijo
klobučar»
Mapibor, Meljska e. 74.
Velika zaloga klobukov za gospode in dame. Preoblikovanje starih po naročilu. — Postrežba točna, cene solidne. 3—4 352
\
Zopetna otvoritev znane tr Cenjenemu občinstvu naznanjam uljudno, da sem svojo sedaj povečano in na novo urejeno trgovino vseh vrst man v Mariboru. Glavni trg štev. |	govine! ufakturnega in modnega blaga Ina trgovina, j
: 			 ... M — zopet ot'S’Ojpil; izbiro imam že prav veliko, nove množine blaga pa prihajajo dan za dnem. — ! Priporočam svojo že dobro znano trgovino kar najtopleje in ponovno zagotavljam svoje cenjene odjemalce ril' ------ m FRANC MASTiK, manufakturna in mot	
.V, 	 ' • . - . • . ■ '• .... , ...v.č	
Tbk tiskarne sv. .Cirila v Mariboru.	Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.	Izdajatelj in založnik: Kons. «Straže«.