Konference, ki je predstavljala največji letošnji dogodek Mednarodne geografske zveze, se je ude- ležilo preko 70 raziskovalcev iz 23 držav in štirih kontinentov (slika 1). Konferenca je bila sestavljena iz dveh delov. Prve tri dni so v dopoldanskem delu potekala predavanja, v popoldanskem pa stroko- vne ekskurzije. Vsak dan je bilo na sporedu vsaj eno plenarno predavanje, ostala predavanja pa so bila razdeljena v dve ali tri vzporedne sekcije. Udeleženci so predstavili skupno 60 referatov in 6 posterjev o izsledkih raziskav na področju fizične in družbene geografije, prostorskega in regionalnega načrto- vanja, naravnih nesreč, biodiverzitete in drugih tem. Popoldanske ekskurzije so bile po vsebini močno prepletene z osrednjo temo konference. Prva ekskurzija je potekala v Sečoveljske soline, kjer so ude- leženci spoznali pomembnost pridelave soli v preteklosti ter aktualno stanje. Najprej smo si ogledali opuščen del solin (Fontanigge; slika 2) z ohranjeno solinarsko hišo ter spoznali posebnosti naravnega habitata, pomembnega predvsem za nekatere vrste ptic. Sledil je tudi ogled solin na Leri, kjer se je ta dejavnost ohranila do današnjih dni, pri čemer je metoda pridobivanja soli le rahlo modernizirana. Drugi terenski dan je bil namenjen spoznavanju geografskih značilnosti obalnega zaledja, deloma terasira- nih obdelovalnih zemljišč, poraslih z vinogradi in oljčniki ter le v redkih primerih ohranjeno mešano kulturo oziroma culturo misto, kjer na isti parceli rastejo različne sadne in druge vrste. Dan smo skle- nili z obiskom vinske kleti Rodica, kjer smo se seznanili z ekološko pridelavo vina. Zadnji terenski dan je bil namenjen spoznavanju primorskih mest in obale. Pot smo pričeli v Kopru, se sprehodili skozi mestno jedro, nato pa smo se z avtobusom odpeljali do Fiese. Pot smo pričeli ob jezercih, ki so nasta- la kot posledica kopanja materiala za opekarsko obrt ter sprehod nadaljevali pod piranskimi klifi do starega mestnega jedra. Drugi del konference je bil namenjen dvodnevni pokonferenčni ekskurziji. Prvi dan smo obiska- li Kočevsko. Prvi postanek smo naredili že na Blokah, kjer smo si ogledali ponor Bloščice ter s pomočjo franciscejskih zemljevidov spoznali spreminjanje rabe tal na tem območju od 19. stoletja do današnjih dni. Sledila je pot mimo Gotenice in Kočevske Reke do Kočevja. Popoldne smo najprej obiskali Pugled (slika 3), opuščeno kočevarsko vas, zatem pa grobišče pod Macesnovo gorico ter Rajhenav. Drugi teren- ski dan je bil namenjen Beli Krajini. Pričeli smo v Črnomlju, pot nadaljevali v Bojance (slika 4), kjer smo spoznavali uskoško dediščino, zatem Šokčev dvor ob Kolpi ter krajši postanek naredili pri Marindolskih steljnikih. Po kosilu smo si ogledali še izvir Krupe (slika 5) in spoznali naravovarstveno problematiko povezno s tem območjem. S tem smo enotedensko tematsko konferenco Mednarodne geografske zveze v Sloveniji tudi sklenili. Miha Koderman, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Matej Gabrovec Jugovzhodna Evropa in meje – posvet o zgodovinskih in sodobnih predstavah in praksah Berlin, Nemčija, 14.–15. 11. 2019 Sredi novembra 2019 je v Berlinu potekal mednarodni posvet z naslovom Borders and Spaces in South East Europe – Historical and Contemporary Imaginations and Practices of B/ordering, ki ga je orga- niziral Berlinski center za transnacionalno preučevanje meja pri Humboldtovi univerzi v Berlinu (Berliner Zentrum für transnationale Grenzforschung, Humboldt-Universität zu Berlin (slika 1); https://crossing- borders.hu-berlin.de/de). Posvet je bil posvečen mejam v jugovzhodni Evropi oziroma »izkušnji« oblikovanja meja predvsem na območju nekdanje Jugoslavije v zadnjih treh desetletjih, ki je pomembno sooblikovala družbeni raz- voj v regiji. Posvet so organizirali s ciljem po razpravi ali je mogoče bolje razumeti globoke družbene spremembe, ki jih je v številnih primerih spremljalo nasilje, z osredotočanjem na načine, kako so meje nastale ter kako so se posamezniki in družbene skupine soočile z njimi, se jim (ne)prilagodile. Predstavitve na posvetu časovno niso bile omejene zgolj na zadnja tri desetletja, pač pa so odsti- rale zgodovinsko perspektivo nastajanja nacionalnih držav in njih meja na Balkanu od 19. stoletja. Sodobni primeri pa so osvetljevali današnjo mejno realnost v tem delu Evrope, predvsem povezano z migrant- sko problematiko. Slednjemu je bil posvečen tudi poseben film na koncu posveta. Zvrstilo se je blizu 190 Zborovanja Geografski vestnik 91-2, 2019 vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 190 191 Geografski vestnik 91-2, 2019 Zborovanja Slika 1: Posvet je potekal na Humboldtovi univerzi v Berlinu, kjer je bilo vse v znamenju »Humboldtovega leta 2019«, posvečenega 250-letnici rojstva Alexandra von Humboldta, ki se je v Berlinu rodil leta 1769. MATIJA ZORN MATIJA ZORN Slika 2: Berlin, kot nekdaj razdeljeno mesto, je že v simbolnem smislu primeren kraj za razprave o mejah. Nekdanja mejna črta med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom. vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 191 dvajset predstavitev raziskovalcev iz desetih držav, ki so bile razdeljene v pet sklopov: oblikovanje mej, kartiranje mej, mobilnost in meje, spomin in meje ter kultura, jeziki in meje. Na posvetovanje smo bili povabljeni tudi trije predavatelji iz Slovenije. Marko Zajc (Inštitut za novej- šo zgodovino) je na primeru meja na ozemlju Slovenije predstavil razmejitvene komisije kot zgodovinski fenomen, Kaja Širok (Muzej novejše zgodovine Slovenije) je na primeru spreminjanja severovzhodne italijanske oziroma zahodne slovenske meje predstavila »politiko spominjanja« meje skozi spomeni- ke in muzeje, podpisani (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) pa sem prestavil mejne kamne na območju današnje Slovenije od konca 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Med ostalimi izpo- stavimo grško predavanje, v katerem smo izvedeli, da se je po Prespanskem sporazumu med Grčijo in Severno Makedonijo o imenu makedonske države okrepila grška desnica, saj so ljudje sporazum spre- jeli kot »izdajo«. Zanimiva je bila tudi razprava o dveh skupinah Arabcev, ki jih danes srečamo v Bosni in Hercegovini – migranti, ki »delujejo« pretežno ponoči in bogati Arabci, ki »delujejo« pretežno podne- vi. Obe skupini se medsebojno ne »srečujeta«. Organizatorji so udeležence povabili na posvet o oblikovanju meja, ki bo leta 2021 predvidoma pote- kal na Dunaju in bo posvečen razpadu habsburške monarhije in 100-letnici priključitve Gradiščanske k Avstriji. Matija Zorn 4. letna konferenca mednarodne zveze za znamčenje prostora IPBA (International Place Branding Association) Volos, Grčija, 27.–29. 11. 2019 Mednarodna zveza za znamčenje prostora IPBA pod svojim okriljem na svetovni ravni povezuje razi- skovalce, strokovnjake iz marketinških in razvojnih agencij ter druge predstavnike javnih in zasebnih institucij, ki se ukvarjajo z razvojem teritorialnih blagovnih znamk. Tridnevna konferenca, ki je bila letos organizirana četrtič zapored, je bila sestavljena iz različnih tematskih sklopov predavanj in razprav. 192 Zborovanja Geografski vestnik 91-2, 2019 Slika 1: Skupinska slika udeležencev konference. ARHIV IPBA vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 192