os I m I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jeinane za celo leto 3 gold. 40 kr pol leta 1 gold rt 0 kr za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr — V Ljubljani 3. avgusta 1887. Obseg: Praktična lestvica. Vprašanja in odgovori. Ravnanje z mlado živino koj po rojstvu. Ameriške trte pomagajo proti trtni v • USI. Razpis štipendij. Druga glavna skupščina društva sv. Cirila in Metoda dnč 19. julija 1887 v Trstu. (Dalje in konec ) Zemlje- in narodopisni obrazi. Govor poslanca Šukljeja 27. aprila v državnem zboru Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Praktična lestvica. 1 l ' ? ' V = * f •1 d i. y }j L.f £) I j ^ ' " . > f . . ■ '.fr . V 7. G. Karol Ulaga, posestnik v Laškem, izumil je posebno drevesno lestvico. (Glej pod. 46.) Pokazal jo je kmetijski podružnici in ob enem razložil, kako jo je rabiti. Reči moramo, da je boljša od vseh druzih; katere so nam do sedaj priporočali. Ima pa naslednje prednosti . Prenašati jo more eden sam človek, ker tehta samo 16 kilogramov. 2. Da se rabiti s podporama, pa tudi brez njiju. vtakne v prirejeno luknjo, in podpori stojita trdno in nepremakljivo. Dvonožna stolica, pa tudi obedve podpori stoje na železnih rtih. 5 Dosežemo nje do vsake vejice v spodnjem delu krone. . Da se rabiti povsodi, tudi po strminah. Lestvice glavni del je 3 metre dolgo, močno bruno , skozi katero je zasajenih deset klinov ali stopal. Bruno tiči v močni dvonožni stolici. Ker je možno navpično pregibati to lehko postavimo lestvico stolico trdno i > kder koli hočemo. Na zgornjem konci je br železom okovano temu okovu sta pritrjena roča ki držita dva železna obročka katerima se spajata obedve pod 5 S Podpori se dasta tesno sebi ali dalje narazen postavljati, in vsled tega sodi ta lestvica za vsakojako lego, bodi si kakor koli strma Ko lestvica dobro utr jena ? moreš bi strahu po njej iti do najskrajnjejšega stopala. Ni treba, da bi kdo lestvico držal ali preobračal. Če žrebelj na konci bruna izmaknemo, odpadeta podpori, in možno je brez njiju lestvico rabiti, kar ugaja posebno takrat ko je treba jo nasloniti samo na deblo ali na katero postransko vejo njegovo. Podobno lestvico priporoča tudi Herm. Goethe v svoji knjigi: „Der Obstbaum," na strani 108., podoba 43. Ta lestvica sodi sploh za velika drevesa in je priporočila vredna, ako jo more eden človek prenašati od drevesa do drevesa. Vendar še bolj praktična se meni zdi g. Ulagova lestvica. Karol Valentinitsch Podoba 46 Ravnanje z mlado živino koj Mladiček, ki je plaval skoz več mesecev v sadovi vodi, je mo- po rojstvu pori postranski in sta vsled tega pregibni. Podpori ker, kadar pride na svet, in koža njegova je po vsem sta narejeni iz 1*8 metra dolgih lat, ki ne smejo životu prevlečena z neko mastno siratko imeti nobenih grč. Zlagati se dasta z dvema četii Koj ko prvikrat zasope, začne se novo oglatima vezema 5 kakor se želi. Naposled se žrebelj v njem, kajti hipoma se prične drug krvototf^ mm 24 2 pluča po truplu; ležeč na tleh začne ječati in se gi- pomočkov ie najboljši, važno je zlasti za prizadeta yi- / . 'J ' % , bati; kmalu poskuša vstati, pa je še preslab in pre- nogradce. neukreten; ko pa vendar, da se spravi na večkrat poskusi, posreči se mu Pesek j ako ga je v zemlji 70 80 •/ o ? delar da noge, na na količih okorno stoji. Mati votu iizati, da mu kožo očisti plodove nesnage. kterih izprvega kakor trtna uš nič ne škoduje koreninam. Zemlje s toliko po vsem ži- peskom ni pri nas drugod nego po nižavah. No, po ni- delati vinogradov, vsaj še- po ga začne zavali ne kaže pn nas Ko se pa novorojenček le malo opomore, že skuša goricah nimamo ravno preveč leg, dovažati iti, in prva njegova pot je vimenu svoje matere 70 9 0 % peska v naše gorice, izplačalo se pa pri nas Ko se je prvikrat nasesal mleka, kmalu se ustopi, da ne bode nikdar. gre od njega prvo (plodovo) blato, ktero je črnkasto-zeleno in tičjemu limu podobno. Kmalu se tudi ušči. prvim blatom pa ni še vsa plodova goščava iz morejo imeti le na vročem jugu, pri nas ne. Tudi ni, da bi pri nas stavili vinograde pod vodo. ki jih je moči pod vodo staviti, Vinograde v ravnini, gorice čev izpraznjena, ampak veliko je ima živinče še v sebi, vodo napeljavati kaže še m?nj ktera gre poredoma od njega, ako se mu pusti, da Žvepljeni ogljik pomaga ob gotovih pogojih, a sesa prvo materino mleko, ki je slano in ktero je modra pripomoček ta je tako drag, da se izplača le tam, kjer in dobrotljiva natura nalašč tako naredila za iztrebo je pridelek neprimerno drag, kar pa pri nas ni. plodovega blata in očiščenje čev. Neumni človek pa, ki če torej pesek, voda in žvepleni ogljik ne morejo hoče modro naturo mojstrovati, misli; da to prvo mleko ? trtnih uši uničiti, preostajej nam ker je vse drugačno od poznejšnjega, je mlademu škod- 0d katerih se v resnici nekatei ljivo, in ga raje izmolze, kakor da bi mu ga privoščil; zato to mleko izmlezvo imenuje, ko bi ga moral zdravilno pijačo za mladega imenovati, ker iztrebi popolnoma zablačena čeva in okrepča želodec, da more dobro domače trt* še ameriške trte vrste upirajo in bra< j prekuhovati in prebavljati, kar v njega pride, in tako odvrniti mnogo bolezni, ktere sicer napadajo mlada žebeta, teleta in ovce. Da bi pač vsi gospodarji in gospodinje neprecenljivo dobroto prvega mleka spoznali! Saj menda tega nijo ušem, da jim ne morejo do živega. Ameriške trte moremo rabiti za neposredno pridelovanje vina, ali pa kot podloge, na katere cepimo i. Važno je torej, kako naj nam rabijo; ni težko razumeti > če pomislimo, da natura gotovo zato hočem v pričujočih vrstah povedati svoje mnenje, katero opiram na mnogotere svoje skušnje. Brez dvoma se da narediti iz grozdja ameriških trt vino. Takega vina v Ameriki napravljajo mnogo. Vendar tega vina ni brez namena prvega mleka drugače ustvarila, in če pogledamo na divjo živino, pri kteri nihče prvega mleka ne izmolzuje, ampak vse posesajo mladiči, ki so vendar veliko bolj močni in zdravi, kakor naša domača zivma. To prvo mleko > ki se vleče kakor sluz in včasih s tankimi krvavimi lisami prepr edi le malo smetane za sir in surovo maslo (puter) pa celo ni, ali ima, v sebi veliko solnih delov ostane tako dni sčasoma pa se spremeni v navadno mleko, ktero je za mladega najbolj primer pijača Zato pa tudi rad sesa in skoraj vsako uro pod mater gre in se ga navleče, pa ne preveč na enkrat. glede finosti ni primerjati k našim pridelkom. Res je pa, da so v Ameriki z vzgojo raznih trt uže toliko napredovali, da pridelujejo uže dobra namizna vina. Amerikanci bodo napredovali in gotovo še s časom prav dobro vino narejali iz svojega grozdja. Te trte bodemo še vedno lahko rabili ter si ž njimi vinarstvo ohranili. Na drugi način nam rabijo ameriške trte v ce- • a pljenje domačih trt na ameriške. Ako cepimo n. pr. kraljevino na ameriško riparijo, rodila bode kraljevina na ameriški trti ravno tako vino, kakeršno do sedaj. Ker se je pa pokazalo, da tako cepljene trte začno čez nekaj let v rasti zaostajati, pričeli so proti cepljenju govoriti, češ, da ni dobro. Starka pa tudi skrbi za mladega, in kmalu se • « Takemu mnenju moram z vso odločnostjo upirati po njem toži, ako ga iz oči zgubi se, ker ne smemo reči, katera nam Divj živina sesa delj časa kakor naša domača domače žebe sesa do mesecev, domače tele pol pomaga pridelo-dosedaj, zato zametavati, ker so se nekateri poskusi ponesrečili. Ako smo imeli neuspehe, vati vino kakor drugi mesec ali 2 meseca, ovca ali meseca in pol Seveda marsikatere okolščine okrajšajo večkrat ta čas Kadar mlademu sprednji zobje bolj zrasejo, bodejc robovi vime, zato je takrat čas, da se odstavi ker je že tudi želodec sedaj v stanu, drugo pičo pre bavljati. ostri ker nismo morebiti vzeli ameriške trte, ki ? Ameriške trte pomagajo proti trtni V USI. poiščimo rajši njih vzrokov in glejmo, da jih odpravimo z umnejšim delom. Zakaj pa zastaja rast cepljenih trt? Prvič zato, bila ob vseh razmerah trpežna; drugič pa gotovo vsaka ameriška trta tudi ni enako dobra kot podloga za vsako našo domačo trto. Saj imamo najboljši vzgled v sadjarstvu. Ako hočemo' špalirje in piramide hruškove vzgojiti, cepiti moramo hruško na kutino. Znano je pa vsakemu sadjarju, da nekatere vrste hrušek izvrstno Kot pripomočke proti trtni uši priporočajo pesek, uspevajo na kutini, druge pa slabo rasto in čez nekaj Po baron Bab o vem spisu v „Weinlaube". vodo, žvepleni ogljik in ameriške trte. Kater teh pr let celo usahnejo 243 hmelj pomnoževati s sadikami, ne pa s se- Vsled vseh svojih skušenj trdim, da so nekatere moramo naše domače trte in ravno tako tudi ameriške take, menom. da se morejo vsled cepljenja tako spojiti, da uspešno Vprašanje 61. Že nekoliko let opazujem na krom- rasto. Pa tudi take trte, katere se nočejo med seboj pirju, da mu perje postaja črnopikčasto ter da se zgodaj dobro sprijeti, skušajo po vzgledu sadjarstva vendar osiplje, tako, da ostanejo sama stebla. Kako bi se dal do tega pripraviti. krompir ozdraviti od te bolezni? Bi smel stebla Imamo namreč hruške, ki nikakor nočejo rasti takoj, ko začnejo pikčasta postajati, požeti ter posušiti na kutini, na divjak cepljene pa niso za špalir in živini pokladati. Kadar se omenjena bolezen pokaže so vedeli si pomagati Cepili so na kutino na perju, navadno je tudi krompir pod zemljo črn in dobro rastočo hruško, na to potem še slabo rastočo gnil. Nastane In glej vzgojili so na ta način najlepše špalirj tudi črnoba vsled bolnega perja ali je iz hrusek, katere ne rasto na kutini Tako dvojno cepljenje moremo uvesti tudi v vi- narstvo. pikasto perje nasledek bolnega krompirja. (Fr. S. v Dol. Logatcu.) Odgovor: Bolezen, katero popisujete, je krompirje jako nevarna, ako se močno jeva gniloba. Bolezen Ker je vsa ta reč jako važna, skuša naj vsak razširi, kajti včasi so morali po nekaterih krajih po vinogradnik po svoji moči poskuse delati. Po vsem, polnoma opustiti pridelovanje krompirja zaradi te bo kar sem imel priliko v Klosterneuburgu opazovati in lezni Bolezen se pokazuje meseca julija in avgusta, skusiti, trdim, da se bodemo naučili popraviti kratko provzročuje pa jo gliva phytophtora infestans. Plodni organi te glive padajo s perja na zemljo in se potem pod zemljo naprej plode po krompirju ter tako provzro- trpežnost ameriških trt. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 58. Več kmetov toži, da se jim zarejajo čuje jo > da gnije krompir. Mokro vreme in vlažna zemlja meseca maja in junija v žitnih shrambah majhni ? črni hrošči. Kako je te hrošče odpraviti? (Fr. A., župnik v M. pri Kočevji.) Odgovor: Hroščec je žitni molj (latinski tinea gra-nella), katerega gosenica izjeda žitna zrna. Žitni molj prezimuje po špranjah žitnih shramb, katere zapusti, kadar postane toplo. Jajca svoja leže v zrna. Iz jajca izleže se gosenica, katera se potem spremeni v bubo. Iz te bube izleze potem hroščec. Druga zalega naredi pospešujeta rast in razplod te glive. Proti tej bolezni so poskušali mnogo sredstev z različnim uspehom. Med drugimi priporočajo zgodnje krompirjeve sorte pozno saditi. Zadnji čas hvalijo tako zvano „bordeleško mešanico" kot dober pripomoček proti tej bolezni. Ta mešanica se takole naredi: Vzame se 100 litrov vode, v kateri se raztopi 8 kilogr. bakrenega vitrijola, tej te- A. kočini se primeša beleža, katerega se naredi iz 15 kgr. to mešanico se meseca septembra. Žitni molj ljubi toploto ter družbo, na podlogi tega jih tudi lovijo. Ako namreč pogrnete žito z kožuhom (z dlako navzdol), pridejo molji varno odvzdigniti ter katerega treba potem v kožuh, otresti nad vodo ali blizu kokoši, katere hrošče pojedo. Dobra je tudi namesto kožuha kaka stara konjska odeja. To delo je vršiti spomladi in na jesen. Zraven tega mora se pa žito večkrat prevetrati. Kadar so žitne shrambe tudi neugašenega apna in 30 litrov vode. se poškropi krompirjevo zelišče, kadar je bil krompir uže obsut. ' V Perje žeti pa nič ne pomaga, ampak celo škoduje, ker je pridelek potem veliko manjši, tros od gliv pa veter vendar tudi potem na njivo zanese s sosednjih njiv. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe prazne, osnažijo naj se z vročim lugom. Drugi trde, da se žitni molj prežene s koperčevim semenom (Fenhelsamen), katerega duha ne more prenašati. Vprašanje 59. Gospodu J. J. na D. Na Vaše vprašanje odgovorimo Vam s posebnim pismom, ker javno razpravljanje Vašega vprašanja ni umestno. Vprašanje 60. Vzel sem od divjega hmelja nekaj kranjske. Razpis štipendij. Razpisujejo se naslednje štipendije: Štipendija Nj. vel. presvetlega cesarja v znesku letnih 250 gld. za obiskovanje kmetijske šole cvetja vsakemu cvetu našel sem semensko zrno. To zrno sem vsejal, in iz njega je vzrastel hmelj, ki se letos uže 6 metrov visoko povija. Cvetje tega hmelja da mi je pa drugačno pošiljam ga Vam ter prosim poveste, od kod to prihaja? (U v Tomaju.) Odgovor: Hmelj je dvodomna rastlina ? to je enih hmeljevih rastlinah je samo žensko cvetje j na na drugih zopet moško cvetje Cvetje 1 katerega ste Francisco-Josephinum" v Modlingu pri Dunaji. . Državna štipendija v znesku letnih 250 gold. za obiskovanje iste šole. 3. Dve štipendiji po 250 gld. na leto za obiskovanje vrtnarske šole „Elisabethinum" v Modlingu pri Dunaji. Podrobnosti se zvedo v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Od c. kr. kmetijskega ministerstva. nam poslali, je moško cvetje, torej od moške hmeljeve rastline Ker abi ženska hmeljeva rastlina 5 zato •J 41 Druga glavna skupščina društva sv. Cirila in Metoda ravno tržaški Slovenci letos zvali v svojo sredino, iste ob enem prosim, da delujejo tudi nadalje neprestrašeno dne 19. julija 1887 v Trstu. naši družbi Ponosni smo tržaški Slovenci, da nas je odlikovalo slavno vodstvo tega važnega društva ter je pozvalo svojo drugo glavno skupščino v naši sredini — v »zloglasnem" na narodnem polju, ter ostanejo nam in zvesti, kakor do sedaj! Kaj je društvo storilo od 5. julija 1886 do danes, razvidno je iz poročila gosp. tajnika. Vsakdo bode pri- znal, da se je storilo mnogo dasiravno nismo mogli mestu tržaškem. Posebno ljubo nam je, da se je isto storiti vsega, kar želimo! (Dolgotrajno, živahno odobra- prepričalo, kako lep sad so obrodile izdatne podpore, vanje.) koje smo sprejeli za obrambo naporov, sovražnikov Gosp. predsednik je zatem predstavil navzočega naše narodnosti ter razvidelo, da Trst vendar ni še i t a- vladnega poverjenika Vidica. lijansko mesto, ampak daje tukaj obilo stražarjev ? Potem poroča tajnik preč gosp J. Žlogar o delo koji čuvajo slovensko narodnost, da je v našem mestu vauji društva, koje prinašamo okrajšano, ker se bode obilo pravih avstrijskih Slovencev. Dokaz temu posebno tiskano med ude podružnic razdelilo. je ravno ta skupšči širneje popisati. koj vršitev je naša dolžnost ob Gosp. tajnik čita poročilo o lanski skupščini, katera se je vršila v Ljublj in koj je osnovala ,.družbo sv. Točno ob 10. uri predpoludne je bral preč. g ospod Cirila in Metoda", izvolivši osrednje vodstvo v Ljubljani. kanonik Debelak sv. mašo v cerkvi sv. Antona novega Potem razlaga o delovanji tega vodstva. z asistenco dveh duhovnikov. Peli so pri maši naši Začetkom delovanja izdalo se je vabilo na rodoljube cerkveni slovenski pevci v jako lepo ubranem zboru, da podpi to važno družbo in se je razložil pomen Ker se je bilo nadejati mnogo občinstva, pripravile so te družbe. Ta poziv je deloval lepo, ker se je od lan-se prve vrste klopi samo za naše goste. Ljudstva je skega leta osnovalo okolo 50 novih podružnic. Naznanja bilo mnogo v cerkvi tudi dokaj lahonskih radoved- imena pokroviteljev družbe, kateri so vplačali najmanj nežev. Po sv. maši bil je po programu občni zbor v 100 gold., in imena podružnic, katerih število je do dvorani slovanske čitalnice pod predsedništvom gosp. prof. Tomo Zupana. preč. danes 64. Želje, koje so bile na lanski skupščini izrečene po Uvodni govor čast. gosp. predsednika bil je v sploš- raznih podružnicah, izpolnile so se kolikor mogoče in nem sledeči: Načelništvo društva je izbralo sedežem II. sicer v gotovem denarji ali po razdeljenji knjig drugih svoje glavne skupščine mesto Trst, kjer je znalo j da šolskih stvari. najde tudi tukaj sorodnih bratov. Slovenci v Trstu so Na koncu poročila se je gosp. tajnik spomnil živečih se pojavili s tem, da so med prvimi osnovali podružnico, in ranjcih domoljubov, kateri so društvo podpirali in pri- ter se borili z vsakojakimi ovirami, dokler se je moglo stavil Takih rodoljubov nam Bog prav veliko daj; oni v Trstu odpreti otroško zabavišče. Ravno tako gre so slava in blagost naše domovine! ter vzklikne: živeli vsa čast in hvala tržaškim gospem in gospodičinam, ka- živeči in blag spomin pokojnim! tere so osnovale do danes še edino žensko podružnico Potem izreče zahvalo vsem slovenskim listom, kateri (Živele!) Da temu vzgledu sledilo naše ženstvo tudi so družbo na vsak način javno podpirali ter tako veliko v druzih krajih, posebno ob Soči! Da imam duh našega Vodnika, povzdignil bi se ž pomogli, da je tako krepke korenine pognala. Završuje svoje poročilo s pozivom na skupno delo- njim na višine Vršaca, razvidel bi iz te višine skoraj vanje in slogo, kajti samo zložnim delovanjem se more ■ ■ 1 JI J m' * 2 k * ' * : ..Slovenske šole slo- vse dežele, v kojih zvoni mili glas našega jezika bi narod slovenski v Furlaniji in na Goriškem, zastopnike s posebnim veseljem pozdravljam: , videl kojega , Dobro doseči vzvišeni smoter društva venski mladini. : u Zato prosi vse rodoljube, da vsak po svoji moči došli tukaj!" Opazil bi z Vodnikom tudi rojake v Ljub- tudi nadalje prinaša male žrtve toliko važnemu društvu, ljani, kojih zastopnikom zopet kličem: »Dobro došli go da se vresniči stari pregovor: spoda iz središča Slovenstva, iz središča slovenskega delovanja Da imam zatem duh Tomanov, pozdravil bi tudi naše vrle Korotance, koje so iz take daljave poslali »Zrno do zrna pogača, Kamen do kamena palača!" To se more doseči samo s zedinjeno močjo, kakor svoje prvake k današnjemu zboru z njegovimi lastnimi to lepo govore stihi naše cesarske pesmi: besedami: n Trdno dajmo se skleniti i« Kviško mili bratje t« Dobro došli tudi vi! Posebno pa še pozdravljam vrle Tržačane in Trža-čanke v mestu, kjer živi čez 26.000 prebivalcev naše krvi, ob obalih morja, o kojem glasi pesem: Lepše pa g. poročevalec gotovo svojega govora ni mogel skleniti, kakor z divnimi vrsticami našega pesnika : j? Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi 5 delo in trud nam Bog blagoslovi u „Morje jadransko, Nekdaj bilo si slovansko!" (Dolgotrajno, živo odobravanje.) Iz blagajnikovega poročila razvidimo sledeče: od .... septembra 1885 do 31. decembra 1886. leta je bilo do Pozdravljam narod ob tej obali, koji je bil vedno hodkov 6513 gold. 61 kr., stroškov 892 gold. 91 kr. zvest svoji narodnosti in svojemu cesarju. Ker so nas torej ostane v blagajnici 5620 gold. 70 kr. > 245 Po poročiiu blagajnikovem, katero je skupščina z odobravanjem sprejela na znanje, pretrgala se je seja za nekoliko minut. Med tem je razdelilo vodstvo med navzoče knjižice: „Tisočletnica Metodova", „Družba sv. Cirila in Metoda, kaj je to?" in dalje društvena pravila in društveni račun. Po poročilu nadzorništva bila je na dnevnem redu volitev vodstvenega odbora. Gospod poslanec Krsnik predlaga, da se dozdanjemu predsedništvu izreče zahvala vseh podružnic ter da se izvoli predsednikom vrlo zaslužni dozdanji predsednik čast. gosp. Tomo Zupan. Ta predlog je bil sprejet in per acclamationem gosp. Zupan zopet izvoljen predsednikom. — Dalje so bili izvoljeni odborniki: Podpredsednik g. Luka Svetec; blagajnik g. dr. Josip Vošnjak; y tajnik g. Anton Zlogar. Odbor: gg. Murnik, Einspieler, Močnik, Gogola, Žumar, Žičkar, dr. Bleiweis-Trsteniški. (Konec prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aro slav. 61. Majolka in fajansa. (Konec.) Na Francoskem je bilo umetno lončarstvo uže v 16. stoletju jako razvito. Majolko je tu dovel do velike dovršenosti daroviti umetnik Bernard Palissy. Bil je ostroumen in neumoren mož, ki je z vlastitim trudom in premišljevanjem prišel do nenavadnih uspehov. Porodil se je s početka 16. stoletja, in bavil se je s slikarijo na steklo. V tridesetem letu videl je on prvi pot s krasnim emailom bojadisano majolko, in koj si je zaželel, da bi tudi on kaj sličnega izdelal. Ker ni bil poučen v kemiji, poskušal je to in ono, da bi prišel do svojega cilja. Mučil se je tako več let, a ničesa ni dosegel, naposled je šel z razno svojo robo v neko steklarnico, in tu v veliki vročini posrečil se mu je prvi beli email. Do sedaj je preteklo mu 10 let polnih nevolje in zgube. Dosti potov mu je trda šla za vsakdanji kruh, rodovina mu je kedaj pa kedaj morala celo stradati, ker je Pa-lissy vse izdal za lonce, kurjavo in svoje zmesi, in vrhu tega mu je življenje grenila tudi še nepotrpežljiva žena. Sedaj, ko je prišel do prvega uspeha, postavil si je sam svojo peč, ki mu je zopet požrla vse, kar je imel. Več potov je naletel na to ali ono pomanjkljivost v novi peči, in več potov tudi ni imel novcev, da bi dalje delal in poskušal. Sam pripoveduje, da je moral hišino orodje požagati in pocepiti, kedar mu je drv za peč primanjkovalo. Z vstrajnim delom in polaganim napredkom postal je Palissy pravi veščak in umetnik. Celih petnajst let je blodil po temi, tako pripoveduje sam, a potem se je preslavil in obogatil. Njegove sklede, ploše in podstavki so bili ponajveč olepotičeni z živalskimi in rastlinskimi slikami, vzlasti z ribami, gašaricami, kačami, žabami in biljem, in v modelovanju teh oblik postal je osobit veščak. Slava se mu je tako razširila, da so ga imenovali dvornim umetnikom, ter ga v Pariz poklicali. Pali8sy bil je protestant in za hugenotskih nemirov rešilo ga je samo njegovo ime, da ni bil usmrten. Henrik III. dal ga je odpeljati v bastiljo 1588. 1., kjer je tudi umrl. Ob istem času začela je Katarina Medicejska v Ne-versu na Francoskem fajanso njegovati, ter je v ta namen poklicala umetnikov z Italijanskega. Druga glaso-vita tvornica fajanse je bila v Oironu, s katere se je do danes ohranilo samo 55 komadov prekrasnega posodja. Za redko in ukusno to posodje so plačali v novejšem času prav ogromnih svot. Tako je nek angleški muzej dal za en vrč 27.500 frankov. Danes izdeluje Francoska najlepše majolke in fajanse. S Francoskega je v 16. stoletju izdelovanje majolke prešlo v Nizozemsko, kjer so jo Holandci brzo v veliko razvili. Okolo mesta Delfta postavili so ogromne lončar-nice. Njihovo uresno posodje, ki so je često izdelovali po kitajskih uzorcih, razširilo se je po vsej Evropi. Mnogi holandski lončarji bili so protestanti, pa so morali pobegniti na Angleško, kjer so izdelovali še lepše in boljše posodje, ki je do malega nadkrililo s svojo finostjo vse ostale. Ta veliki razvoj angleškega lončarstva je pospeševal največ Jozuva Weagwood, ki je 1770. 1. za svoje * M' delavce utemeljil celo tvorniško mesto Etrurijo, kjer si danes do 40.000 ljudi z lončarstvom kruh služi. 27. aprila v državnem zboru. (Dalje in konec.) Vsled takih dogodkov me je v resnici veselilo, da sem v letošnjem nadrobnem poročilu o pravosodnem mi-nisterstvu našel mesto, ki reši po mojih mislih čast Slovencem, posebno kranjskim. Gosp. poslanec Lienbacher je poročal, kako so poskusili na Koroškem s kaznjenci zajeziti hudournike. V svojem poročilu je jako pohvalil delovanje kaznjencev, posebno pa povdarjal, kako vspešno so gasili pri požaru v Kočah. Posebno pa me je zanimalo, kako gorke besede je pristavil poročilu nek poslanec, katerega navadno ne najdem med zagovorniki Slovencev. Ta je poslanec dr. Heilsberg. Povdarjal je, s kakim pogumom in požrtvovalnostjo so kaznjenci gasili, in v resnici, gospoda moja, človeku seže v srce, ko to bere. Kjer nikdo ni mogel več prestati zarad sopara in vročine, prestali so kaznjenci; zavrnili so žgano pijačo, katero so jim ponujali pri delu, da bi ne zamudili rešilnega dela. Komično se glasi, gospoda moja, da so kaznjenci varovali otete stvari — pred tatovi. (Veselost.) Krona je to priznala; 16 kaznjencem odpustili so precej kazni, nekaterim do 11/2 leta, vsem drugim se je odpustila poostrena kazen s postom. Gosp. poslanec dr. Heilsberg je mnogo omenil v budgetnem odseku; pristaviti bi še moral, da so oni kaznjenci, oni izvržek človeštva, ki so se iz lastnega nagiba vdeležili rešilnega dela, ki so na tako ganljiv način priskočili na pomoč sodržavljanom nemške narodnosti, vsi brez razločka kranjski Slovenci, oni Slovenci, katerim v Vaših listih in ža- libog tudi v tej visoki zbornici očitate surovo ? slepo, fa- rad obrnil na drugo stran ter se je proti temu zava natično sovraštvo do Nemcev. Če delajo tako naši k a z- roval v nekem oziru. Gotovo bi moral ekscelenca Taafte njenci, sprideni udje slovenskega naroda, potem lahko biti tako lahkomišljen, kakor mu je očital poslanec mesta s povzdigneno glavo moremo pričakovati sodbe, ki se graškega > ko se z ozirom na ves položaj v visoki mora tukaj izreči med slovenskim narodom in njegovimi zbornici odločil za kaj tacega. tožniki. (Dobro! na desnici.) Res je sicer, in sam priznam, da so v Avstriji dru Gospoda moja! Včeraj so trdili v generalni debati, gačne razmere, kakor v drugih konstitucijonaluih dr kakor je uže na\ada nekaj let, da se zatira nemštvo pre- žaval Trdijo in temu ne ugovarjam da prava žira nemški živelj in Slovanom v Avstrij daj prednost, avstrijska vlada ne more biti sestavljena iz ene stranke r Gospod poslanec vitez Carneri je Vam na svojem marveč mora stati nad strankami. Naj bo to res! Vendar potnem robci grnil n obličj poslovanjene Avstrij u 9 in mora vsaka vlada imeti v tej zbornici eslj večino r gospod poslanec dr. Menger mu je pošteno prikladal. da je trdna in trajna, in gospoda moja na levici, morete Ko sem to poslušal, gospoda moja, nisem mogel zatreti Vi dobiti tako zanesljivo večino? Oglejte si v Vaših Ko bi vsaj moj revni narod moral nekaj časa vrstah! Začetkom zasedanja ste se razdelili v želje: prenašati ono zatiranje, o katerem so gospodj sprotni strani tako ganljivo govorili! (Dobro!) Gospoda 15 na na avstrijski" in „nemški klub nemško Potem se je razbil „nemški klub in za Vami v Vašem skrajnem krilu je mala frak kaj pa naj rečemo mi, katerim se prezira član 19. vsak cjja (poslanec dr. Foregger: dva), ki vkljub vsem strast Kaj naj mi porečemo v nim napadom največjega dela opozicijskih časnikov pro dan reči smem, vsako sedanjem položaji? Zdi se mi, dovolite mi razliko zna- speva in, kakor kažejo zadnje dopolnilne volitve, na-nega izreka, da je Avstrija postala država nerazumlji- rašča, frakcija, katero vodi gospod vitez Schonerer, ki vosti. eni strani so Nemci napovedali ministerstvu ^lečf pred druzimi altarji in povzdiguje oči drugi akoravno boj do skrajnega in ga pobijajo do skrajnega, jih vlada brani in boža, na drugi strani so pa prezirani svetnikom in ne Vašim. Tako se Vam godi v opoziciji in zanemarjeni Slovenci, zvesti pristaši ministerstva. Go- Ne bom dalje razpravljal teh stvari, ker bomo pri nadrobni debati imeli priložnost, jasno dokazati-resnico. ko bil kot č kak podp se Vam godil vlade? f In na drugi strani večina? Kolikrat ste ji uže pro-Ker sem uže predolgo tirjal pazljivost visoke zbor- rokovali razpad! Kolikrat ste uže govorili, kakor včeraj niče, hočem le ob kratkem spregovoriti o gospodarskem gospod poslanec vitez Carneri, da je prt prerezan med narodno-gospodarskem oziru tudi sedanje Qeh[ [n Poljaki! Ne vdajte se takim iluzijam vprašanji. ministerstvo primeroma manj stori za naše dežele, kakor Tudi med nami nasprotja, to priznam Toda skupen namen za druge Moj ožja domovina Kranjska je glede držav- na8 druži. Vemo, da se borimo vsi za enake pravice vseh narodov v Avstriji, da se potegujemo za obstanek in nih cest gotovo najbolj zanemarjena v celi Avstriji, ministerstvo Taaffejevo je vsega skupaj dovolilo 29.300 in razvoj zgodovinskih in političnih posameznosti države odlo r gold. za popravo ceste čez Gorjance pa so prelo- jjar je pravi poklic avstro-ogerske monarhij žili jeden klanec, in revnih 6000 gold. letos za po- gjjnem trenutku bodemo skupno hodili, in upam, skupno pravo ceste med Novim mestom in St. Jernejem Če se ne bode godilo hitreje bodo morda naši vnuki vživali dobrote teh cestnih poprav zmagali, akoravno so med nami male razlike. Taka večina more podpirati vlado, če ni njenim idejam narav nost sovražna. Mislim, da se je sedanja vlada o tem ko bi se Kaj pa imamo od obrtnega šolstva, za katero stoji prepričala. Nevarnost bi nastala sedanji vlad v budgetu 1,571.000 gld.? 1000 gld. za strokovno šolo izneVerila svojim načelom, ko bi zatajila svoje pravilo lesne obrtnije v Kočevji, 640 za čipkarsko šolo v Idriji g katerim je stopila v življenje; ko bi morali spoznati in malenkost 3500 gld. za ves drugi obrtnijski poduk v aV8trijski narodi, da vlada ž njimi ne misli resno in jih celi kranjski deželi. železnicah niti ne govorim danes nočem bičati trde tarifne politike, s katero nas tarejo ne bom sprožil pri tej priliki vprašanja o dolenjski železnici, ki se vije, kakor morska kača; hočem govoriti le resnico, da smo narodno- Kako hoče nasitovati z lepimi in praznimi obljubami, ne pa z dejanji. Gotovo največji zgodovinar vseh časov. Leopold pl. zapisal je nekje misel: „Svet vladajo absolutne Slovenci, sploh naše dežele, jako malo dobili gospodarskem oziru pod sedanjim ministerstvom Ranke ideje." tem je obsodil polovičarstvo in nedoločnost Ker sem prepričan ? da vlada spozna položaj in se hoče ozirati na potrebe ter spolniti opravičene želje avstrij da morejo govoriti pri teh številkah, ki živo govore o ko- gkih narodov, sklenem svoj govor in bom glasoval nečnem računu in proračunu, o prednosti Slovanov in preidemo v nadrobno debato. (Pohvala in ploskanje na zatiranji Nemcev, to mi je popolnem nerazumljivo Končati hočem in samo kratko še spregovoriti o neki izjavi gospoda poslanca viteza Carnerija desnici Govorniku čestitajo.) Gospod poslanec vitez Carneri je včeraj nekako ugibal 9 da bi se sedanji gospod ministerski predsednik Naši dopisi. Iz Ljubljane. — Premeščenje. Profesor Emerich Nedved premeščen je z ljubljanske gimnazije na gimnazijo Iglavsko. — Premeščenje državnih uradnikov nam je redno prav malo pomenljivo, ako pa tega premeščenja posebej omenjamo, storimo to zaradi tega, ker je bilo do sedaj skoraj misliti, da imajo nekateri nam in sedanji vladi nasprotni uradniki med Slovenci pismo in pečat za prosto nasprotovanje. Izmed mnogih oseb, ki so smele dolgo vrsto let prosto rogoviliti v naši sredi, je to prvi slučaj, da se mu je uradno nakazal nov delokrog. Z zadostenjem tedaj pozdravljamo to premeščenje, akoravno nočemo biti optimisti, da bi to smatrali za svarilo drugim somišljencem premeščenega. Rajši in bržčas bolj prav sodimo, da je premeščenemu samemu začela presedati Ljubljana in da je premeščen vsled lastne želje. — S takim mnenjem vsaj dotični visoki oblasti ne bodemo skazovali malo zasluženega zaupanja. Za naše domače razmere pa je to veselo znamenje, da se nam zrak čisti bolj in bolj in da pionirji nemškega mosta do Adrije začenjajo obupovati. — Mestni steber ljubljanski se maje ! — Volilni shod na Vrhniki bil je minulo nedeljo popoludne. V Postojni zbran županov namestnik Kraj-gher, ki se je predstavil vrhniškim volilcem, bil je tudi tukaj soglasno sprejet za kandidata za predstoječo deželno-zborsko volitev. — Čeških gostov doide nam dne 8. t. m. 469, ki se morajo v Ljubljani za 4 dni preskrbeti s stanovanjem. Ker je one dni tudi vojaštvo v Ljubljani v izredno velikem številu, bode teško v gostilnah dobiti zadosti stanovanj. Zato odbor prosi vse one ljubljanske meščane, ki so pripravljeni za ta čas prepustiti sobe z opravo vred bodi si zastonj ali proti zmerni plači, da izvolijo to kar prej odboru naznaniti pri baniri „Slaviji" ali v pisarni dr. Tavčarja. — Kakor se nam naznanja s Postojne, se delajo tam izredne priprave za sijajen sprejem čeških in domačih gostov. Jama bode baje še sijajnejše razsvitljena, kakor binkoštni ponedeljek, kolikor se čuje, doide pri tej priliki z vseh slovenskih pokrajin obilno občinstvo in društev, pozdravit drage nam češke goste. Enako velike so, kakor čujemo, tudi priprave za sijajen sprejem gostov na Bledu. — Katoliško tiskovno društvo pod predsedništvom preč. gosp. prelata dr. Čebašek-a se je ustanovilo v Ljubljani z namenom, da pred vsem v svoje oskrbovanje sprejme katoliško tiskarno in knjigarno ter časnik »Slovenec". — Vzorni načrti kmetijskih stavb imenuje se na novo izšla knjiga v zalogi c. kr. kmetijske družbe. Koristna ta knjiga obsega načrte z obrisi za: Vinsko klet, skedenj, goveji hlev, konjski hlev in svinjak. — Vsi načrti namenjeni so za manja gospodarstva, kakoršna so pri Slovencih večinoma povsod. — Knjiga velja za ude c. k. kmetijske družbe po 50 kr., za neude pa po 1 gld. vsak iztis ter se dobiva v pisarni c. k. kmetijske družbe. — Frančiškana, gospoda očeta Angelika Hribarja, znanega skladatelja in orglarja v ljubljanski frančiškanski cerkvi, zadela je v ponedeljek, ko se je peljal v Šiško obhajat, nesreča, da se mu splaši konj, ga prekucne in se je gospod poškodoval na nogi in na rokab, k sreči ne teško. Z Dunaja. — Cesarica vrne se z Angleškega nazaj domu, prej pa še obišče kraljico angleško. — Z Amerike se naznanja, da je tamošnja pristojna sodnija sklenila, potem, ko je goljuf Zalewski sam izrekel željo, vrnit1 se v Avstrijo, da ga izroči avstrijski oblastvi. Glavni konsul avstrijski v Novem Jorku, Fritsch, odposlal je uže naši vladi pri goljufu Zalewskemu zgrabljeno svoto 112.000 gld. — Vnanjemu našemu ministerstvu še zmiraj daje mnogo posla bolgarska kandidatura princa Ferdinanda Coburškega. Videti je, da je vladarstvo bolgarsko sililo izvoljenca, naj se brez ozira na nepriznanje vele-vlasti poda v bolgarsko deželo, princ pa se strogo drži pogojev izrečenih v svojem odgovoru danemu deputaciji Sobranja. Videti pa je, da princ še zmiraj ni zgubil upanja, da mu diplomatično posredovanje prijateljev njegove kandidature in pa mogočnih sorodnikov njegovih pripomore do pripoznanja izvolitve njegove pri vele-vlastih. V bolgarskih krogih pa se uže kaže druga sapa. O princu Coburškem, ki si ne upa na svojo roko prevzeti prestola Bolgarskega, se ne govori več. Nasprotno pa se sledite dvojne poti iz tega kolobara: ena tiši na izvolitev predsednika in proglašenje republike, drugi, posebno vojaški krogi, pa se vedno še ozirajo na odstopiv-šega kneza batenberškega in nekateri krogi sodijo, da bi se sedaj znal vrniti, ker sodi, da so razmere med velevlastmi take, da bi se Ruska ne ustavljala s silo njemu, ko bi se vrnil nazaj v Bolgarsko. Poslanec in dvorni svetovalec Lienbacher stopil je v uradniški pokoj, s svojim šviganjem proti nemško-narodni stranki prišel pa je stari Jurij v nasprotje z vsemi konservativnimi nemškimi krogi, zlasti tudi s konservativnimi zastopniki Solnograške z grofom Chorin-skyjem, dr. Fuchsom in drugimi. — Javno je izjavil v svojem glasilu „Qesterr. Gemeindezeitung", da ostane nemški konservativec, da pa zato, kar stori, ni nikomur odgovoren razun svojim volilcem in svoji vesti; boj z nasprotniki, ki so se oglasili zoper njega v „Salzburger Chronik", pa sprejme. — Vse kaže, da bodo politični krogi državnega zbora še vsakovrstnega doživeli nad starim Lienbacherjem, ki samo sebe smatra nezmotljivega. Nemško-narodne kroge razburila, druge nemške kroge pa razdramila je naredba naučnega ministerstva, s katero se razpišejo tri darila po 1000 gold. za 3 spise, namenjene mladini od 12 do 14 leta, ki naj obsega prvi: predmet z avstrijske zgodovine, drugi: potopis z Avstro-OgersKe in tretji: povest. Pogoj za podarjenje darila pa je, da so spisi avstrijsko-domoljubni (patriotični) in da sicer tudi ugajajo zahtevam šolsko- Posebno slednjo je opozicija ojstro in zasluženo šibala, pedagogiškim. — S temi nagradami spolnuje naučni mi- pa tudi zveza z Avstrijo se je tako hudo napadala, da nister en del svojih obljub, pripoznajoč, koliko se je do- je njen najvspešnejši zagovornik grof Robilant dal svojo A \ K • W slej grešilo pri nas v knjigah, ki so namenjene šolski ostavko in da se je stanovitno branil vstopiti v novo mladini. — To je en del vojske zoper tiskano, mladini ministerstvo. Pa kaj stori Depretis? Po različnih splet- nevarno besedo, kedaj bodemo čuli kaj o vojski zoper kah prevzel je vendar-le zopet sam sostavo novega mi- živo tako besedo. nisterstva in merodajna posla izročil je opoziciji, s ka- V ^i* VHbktuiJHSVHBSmvp ."jbPBii v BBIi J^sliK -- ' TBBBS Is^V --r^MHP : vT^rir■ >vv * **j^^^^BEElž^I^CH^" cHE^JB'* Laška. — Dan 29. avgusta zapisala si bode „zdru- tero je imel toliko ojstre borbe. Naša država opazovala žena Italija" v vrsto dni žalovanja. Minuli petek po 8. je tedaj v laški vladi približno enako premembo, kakor ■i • Il| ■ . uri zvečer umrl je namreč v Stradeli, svojem rojstnem kasneje na Srbskem, na krm>lo prišle so osebe naši dr- kraju sedanji ministerski predsednik Agostino De- žavi stalno in načelno nasprotne, pa Depretis je tudi pretiš. Depretis, ki je bil sedanjemu, meseca maja takim politikom ostal načelnik in jim je dal svoje ime. sostavljenemu ministerstvu predsednik v tem minister- Raznih mest zastopi sklenili so, naroden spominek po- stvu uže ni več deloval, ker minula dva meseca bolehal staviti pokojnemu in so v ta namen uže tudi odločili je neprenehoma in vsa dežela vedela je, da mu je živeti izdatne svote. Tudi naš minister vnanjih zadev grof le še nekoliko dni. — Glede naše države mora se De- Kalnoky izrazil je laški vladi milovanje o smrti De- pretisu priznati zasluga, da je bil p o združenji Italije pretis-ovi. zagovornik prijateljske politike z Avstrijo, on vedel je krotiti one irredentovske kroge, ki so s krikom „v Trst Najnovejše vesti. in Trient!" pridigo vali boj zoper Avstrijo. Ruska. — Znan politik in vrednik »Moskovskih Kratek posnetek životopisa Depretisovega kaže, da vjedomo8ti< Katko v je dne 1. avgusta popoludne umrl, je bil on eden najspretnejših in zaslužnejših mož, ki so potem) ko je delj časa nevarno bolaa biL Redko kedaj po Garibaldijevih naskokih skrpano, po Cavourju združeno zna, gj je časnikar Deodvisno stoječ navzgor in navzdol Italijo tudi po upravi združili, gospodarsko in politično pridobiti tolike veljave kot Katkov. — Akoravno brez znali ojačiti in spravili z drugimi državami izrekoma z aradnega poklica bil je najveljavnejši svetovalec rajncega Avstrijsko in Nemško v tako zvezo, da je sama dobila in sedanjega ruskega cara. Najtežavnejša politična vpra- čas za razvoj v Evropi pa veljavo. šanja reševala so se skoraj redno po njegcvih nazorih. Agostino Depretis rojen je bil leta 1811 v Stradeli, Zn£m0 je> da gtft imda letQŠnjo spomlad Katkov in mi. se je učil pravništva in je doma postal advokat. Vdele- nigter ynaajib zadey Giefg ojgtrQ pravdo zarad rugke ževal se je pri onih prizadevanjih, ■ ki so delovali za ynanje politike To pravdo moral je poravaati Car sam združenje Italije in je bil tudi v častništvu delaven. Leta jn je tQ gtorU milostivo za Katkova, ne da bi se bilo 1849 postal je civilni guverner v Bresciji. Drugo leto gpremenilo vodstvo vnanje politike an ta politika sama, nahaja se v zbornici pijemonteški med opozicijo. Leta kakor jo je tedaj yodjl Gierg _ Nadrobnosti 0 tej za- 1861 imenoval ga je Cavour za prodictatorja v Siciliji deyi ge prip0Vedujej0) pa iz njih posnamemo samo to- in dne 3. avgusta t. 1. razglasil je tam laško ustavo. Uk0j da je zadnja ministerska kriza franC0ska, pri ka- Prvič postal je minister dne 3. maja 1862. leta s tem, teri je hud nagprotnik Nemške Boulanger propadel tudi da je v ministerstvu Ratazijevem prevzel posel ministra na škodo bUa KatkovU) Ker ge je pokazaio, da njegova za javna dela, vendar je iz ministerstva zopet izstopil sodba Q Francogki ni ^zanesljiva" in da je Ruski ugod- meseca decembra istega leta. Dalje postal je minister nej§a) ygaj pQ gedanji gkušnji) zmernejša politika Giersova. leta 1866, ko je pod Ricasolijem prevzel najprej mini- Katkov bU je bolaQ Qa čutnicah> vrh tega imel je sterstvo mornarstva, kasneje pa finance. Po padcu Ri- bolez£jn yseh čagnikarjev in politikoV) boiezen v želodcu. casolijevem prevzel je zopet svoj sedež v zbornici in je Francoska. - Boulanger, njegovi pristaši in nje- postal po smrti Ratazijevi vodja opozicije. Ko je leta . nagprotniki padajo si bo]j in boij v lase. Odkar 1876 Mingheti padel vsled nezaupnice v zbornici, so- Boulanger išče gvojih pri8tašev v krogih najskrajnejših stavil je on svoj prvi kabinet, v katerem je sam obdržal radikalceVj prihaja tudi p0g08tejše v nasprotje z odloč- finance ter se je pri tem poslu pečal s prestrojenjem qejšimi zagtopniki zmerne repubiikan8ke stranke. Tako davka o mletvi. On je v izrečenem svojem nasprotstvu je y jaynem političnem goyoru nezdavnej prav malo zoper cerkev, prepovedal javne procesije in cerkvene ]agkovo potipal biy§1 ministerski predsednik Ferry. sprevode zunaj cerkve, telesna kazen se je odpravila. Boulanger poslal mu je zato 8Voji priči za dvoboj. Tudi Do leta 1872 namestil ga je dvakrat Cairoli, kasneje pa p imenoval je svoji priči in sedaj se ti razgovarjajo se je zdržal na krmilu ne toliko po svoji stanovitnosti 8kupaj? jel} g,učaj daQ za dyoboj ^ kar gQ baje potrdili v načelih glede vprašanj, zarad katerih so se vršile pogojeV) dyoboja pa ge neki prjče ne morejo ze. borbe v zbornici, temveč za to, ker je sam spreminjal ^ -n tako je y tem trenutKll neznano, jeli se bodeta načela po vsakokratkem položaju. Zadnje borbe v zbor- b- yala in g kakoyim orožjem> niči bile so meseca aprila tega leta, ko je imel zagovar- _ jati zvezo z Avstrijsko in pa ekspedicijo v Masauho. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.