Letnik XXI. 22. januar 1987 številka 1/195 glasilo kolektiva gip pionir novo mesto Kljub težkim razmeram uspešni Ob koncu leta 1986 je bila skupna seja predstavnikov družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije in samoupravnih organov DO,TOZD, DSIBinDSSS ter poslovodnih delavcev DO in TOZD. Namen razširjene seje je bil: — ugotoviti, kako smo opravili planske naloge in uresničili zastavljene cilje v letu 1986, — preveriti potek izvrševanja nalog za poslovno leto 1987 iz »Dogovora o uresničevanju srednjeročnega plana GIP PIONIR Novo mesto za obdobje 1986 — 1990, — obravnava strateških razvojnih ciljev GIP PIONIR — PIONEREKA. Celovito poglobljeno informacijo in oceno je podal predsednik poslovodnega odbora Slavko Guštin. Poudaril je, da so gospodarske razmere in rezultati poslovanja v vrsti organizacij združenega dela zelo kritične. Kljub težkim razmeram gospodarjenja smo lahko z doseženimi rezultati v naši delovni organizaciji zadovoljni. Delo smo imeli skozi vse letoin bili likvidni. Res je, da so rezultati nihali iz meseca v mesec, vendar vse ocene kažejo, da bomo planske cilje uresničili. V letu 1986 smo veliko delali na turističnih objektih, pri katerih smo dosegli pomembne uspehe, še Novigrad — hotel Maestral zlasti s hotelom v Novigradu. Zadovoljiva je ugotovitev, da z rokovno izvršitvijo nalog na posameznih objektih ni bilo velikih odstopanj. Na trg smo prišli tudi z novimi izdelki. Povečala seje kvaliteta naših izdelkov v TOZD Keramika. TOZD MKI pa pripravlja nove izdelke. Lastne investicije smo uspešno uresničili. Pri tem je pomembna nabava sodobne mehanizacije za gradbeno operativo. Zgradili smo upravno zgradbo v Ljubljani, poslovne in obratne prostore v Metliki, II. fazo tesarskih delavnic v Krškem in pričeli s IIII. fazo počitniškega doma na Hvaru. Na komercialnem področju smo dosegli pomembne uspehe, še zlasti uveljavitev Pionirja na Zagrebškem tržišču. Podpisali smo samoupravni sporazum o izgradnji novega turističnega naselja JABLANAC — STINICE, ki ga bomo pričeli graditi takoj po novoletnih praznikih. Pred podpisom pa je samoupravni sporazum o izgradnji naselja Biograd na moru. Pri licitacijah za pridobitev del se je na klasičen način vse težje prebiti, zato smo uporabili nov »inženiring pristop«, k> nam zagotavlja večjo uspešnost. Interna banka se je dobro uveljavila v Pionirju in v širšem okolju, kar omogoča njeno krepitev in širitev. To dokazuje tudi pristop ELANA Begunje k naši Interni banki. Tudi več drugih organizacij že kaže enak interes in željo. In kaj v prihodnjem letu? Za prihodnje leto ima naša delovna organizacije že zagotovljeno 50% zasedenost kapacitet. Vse težje je pridobivati dela v inozemstvu, močneje obdelujemo vzhodne države. Treba bo okrepiti izvoz izdelkov nekaterih tozdov (Keramika, MKI, Lesni obrat). Poudaril je, da ima program PIONEREKA velik odmev tudi zunaj naše delovne organizacije. To je poizkus, da bi aktivirali čimveč ljudi v Pionirju, da jim damo cilj, za katerega se je treba boriti. Želimo biti pred drugimi, naša proizvodnja pa naj bi sledila razvitemu svetu. Z ojačanjem razvojnega oddelka, vključevanjem mladih strokovnjakov in z uvajanjem računalnika bomo lahko dosegli boljše rezultate. Vletu 1987bomosoočenizvrsto novih zakonov in predpisov, ki bodo sprejeti kot sistemski in izvedbeni od konca 1986. in v začetku 1987. leta. Nujno je, da spoštujemo in dosledno uresničujemo sklepe, ki smo jih sprejeli v Bohinju junija meseca. O uresničevanju sklepov in programu PIONEREKE je podal poročilo mag. Janez Gabrijelčič. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so bohinjski sklepi in program PIONEREKE sprejemljivi in daje nujno, da vsi delamo in delujemo tako, da jih uresničimo. V ta namen je treba izvajati politiko kadrovanja visoko strokovnih in vodstvenih delavcev na nivoju delovne organizacije in seveda te delavce tudi ustrezno nagrajevati. Za vsako neizpeljano samoupravno sprejeto aktivnost kot tudi referendumsko odločitev bomo v bodoče naredili temeljito oceno vzrokov. Poleg krepitve strokovnega dela je bila poudarjena tudi potreba po večji aktivnosti vseh subjektivnih sil zunaj delovne organizacije in po večjem sodelovanju in skrbi za slehernega zaposlenega ter s tem tudi krepitvi pripadnosti podjetij. Pri tem imajo zelo odgovorno in pomembno nalogo ZK in sindikat. Katjuša BORSAN 2 finančnimi sredstvi? Temeljne organizacije v sestavi DO GIP »PIONIR« so se že ob ustanovitvi Interne banke odločile, da bodo v banki združevale vsa finančna sredstva, da bi dosegle naslednje učinke: — povečanje akumulacije; — razširjanje materialne osnove; — hitrejše kroženje denarnih sredstev; — racionalno gospodarjenje s finančnimi sredstvi; — zagotavljanje likvidnosti. Kar zadeva zagotavljanje likvidnosti, moramo takoj poudariti, da v letu 1986 noben tozd ali delovna skupnost ni bil blokiran niti en sam delovni dan. V celoti smo bili sposobni ob vsakem trenutku poravnati vse dospele obveznosti, predvsem zahvaljujoč dnevnemu združevanju vseh prostih denarnih sredstev na računu Interne banke. Hitrost obračanja denarnih sredstev nam dokazuje podatek, da smo na ravni DO dosegli v obdobju I.—X. 1986 koeficient obračanja 131 oz. vezavo denarnih sredstev samo 2 dni, kar je blizu najnižji teoretično možni ravni. Kljub temu ne moremo biti v celoti zadovoljni, če nekoliko analiziramo gospodarjenje s finančnimi sredstvi v obliki ostalih obratnih sredstev, kot so: — terjatve, — zaloge reprodukcijskega materiala in — zaloge nedovršene proizvodnje. Po podatkih ekonomskega biroja DO za obdobje I.—X. 1986 beležimo: Sredstva I—X. Koeficient obračanja Dnevi vezave 1986 1985 1986 1985 Denarna sredstva 131 125 2 2 Terjatve 6,63 7,26 46 42 Zaloge reprod. mat. in Dl 4,62 4,65 66 65 Zaloge nadovrš. proizv. Gl 8,77 16,40 35 19 Iz pregleda ugotavljamo, da seje bistveno podaljšala vezava finančnih sredstev v zalogah nedovršene proizvodnje, to pa predvsem zaradi povečanega obsega izvajanja stanovanjske gradnje za trg v letu 1986. Ker sami nismo imeli dovolj lastnih sredstev poslovnega sklada za pokrivanje povečanega povprečnega stanja zalog, smo morali pri bankah in drugih finančnih ustanovah najeti dolgoročne kre- ditevvišini3,4mlrddin. Polegtega pa smo izkoristili tudi namenske stanovanjske kredite za izgradnjo stanovanj v soseski Fužine. Kljub stalnemu opozarjanju na racionalno ravnanje z nabavo in zalogami reprodukcijskega materiala ugotavljamo, da nekateri tozdi ne spoštujejo plansko določene višine povprečnega stanja zalog. Po stanju 30.11.1986 ugotavljamo naslednja odstopanja: TOZD Plan povp. št. Dejansko odstopanje TOZD GS Novo mesto 270.000.000 381.000.000 111.000.000 TOZD GS Ljubljana 262.000.000 258.000.000 - 4.000.000 TOZD GS Krško 212.000.000 272.000.000 60.000.000 TOZD GS Zagreb 139.000.000 150.000.000 11.000.000 TOZD M KI Novo mesto 582.000.000 750.000.000 168.000.000 TOGREL Krško 79.000.000 89.000.000 10.000.000 ZD Metlika 49.000.000 31.000.000 18.000.000 Keramika Novo mesto 29.900.000 50.000.000 20.100.000 Lesni obrat Novo mesto 146.000.000 151.000.000 5.000.000 SKUPAJ: 1.768.900.000 2.132.000.000 363.100.000 (razlika med skupnimi dejan, in plan. zalogami). Prekoračitev planirane vrednosti zalog nelikvidne temeljne organizacije dodatno obremenjuje z obrestmi za sposojena tuja finančna sredstva. Te dodatne (večkrat nepotrebne) stroške ni vedno mogoče pokriti z dohodkom, zato nastopajo motnje v poslovanju in pri nekaterih tozdih tudi izguba. Glede porabe investicijskih sredstev v letu 1986 lahko rečemo, da so bila porabljena še »vroča«. Takoj po sprejetju plana investicij se je začela intenzivna poraba sredstev minimalne amortizacije tako, da smo z mesečnim izločanjem komaj zadostili vsem tekočim potrebam. Škoda je le, da od 1. 7. 1986 Interna banka ni smela več izdajati garancije za plačila osnovnih sredstev, saj bi s tem likvidna sredstva lahko ostala dalj časa na razpolago tozdu. Ob koncu leta so bile sprejete dopolnitve in spremembe pomembnih sistemskih zakonov, od katerih naj omenim samo tiste, katerih izvajanje bo neposredno ali posredno vplivalo na izvajanje finančne funkcije, in sicer: — zakon o celotnem prihodku in dohodku, — zakon o amortizaciji družbenih sredstev, — zakon o sanaciji in prenehanju OZD. Zakon o amortizaciji in določitev revalorizacijskih faktorjev v zakonu o celotnem prihodku in dohodku bodo povečali delež amortizacije kot stroške, ki se krije iz celotnega prihodka, zato se bo zmanjšal dohodek na enoto ustvarjenega celotnega prihodka. Povečala se bodo sredstva za investicije v nova osnovna sredstva, istočasno pa lahko pričakujemo povečano nelikvidnost. Ravno novi zakon o sanaciji in prenehanju OZD je prvič sankcioniral nelikvidnost TOZD oz. OZD in v posebnem poglavju Predsana-cijski postopek opisal postopek za odstranitev vzrokov nelikvidnosti. Če se nelikvidnost tozda ne odstrani v 120 dneh od dneva, koje nastala, tudi s pomočjo ostalih tozdov v delovni organizaciji ali reprodukcijski verigi, potem družbenopolitična skupnost ali SDK predlagata pristojnemu sodišču uvedbo stečajnega postopka. Iz tega lahko ugotovimo, da mora imeti likvidnost prioriteto pred investicijskimi naložbami. Glede na navedeno predlagamo za leto 1987 naslednjo finančno politiko: Doseženi poslovni rezultati proizvodnih tozdov v obdobju I.—IX. 1986 ne dajejo upanja, da bi ob zaključnem računu lahko namenili večji del čistega dohodka za pokritje primanjkljaja trajnih obratnih sredstev. Zaradi izvajanja stabilizacijskih ukrepov v jugoslovanskem gospodarstvu tudi v letu 1987nemoremo pričakovati bistvenega povečanja naložb v nove gradbene objekte. Boj za pridobitev del in zagotovitev zaposlitve vseh zmogljivosti bo še nadalje Vplival na oblikovanje cen ter s tem zmanjšanje dohodka. Tozdi se še vedno ne zavedajo dovolj, da s svojo tekočo gospodarsko politiko in dnevnim izvajanjem nabave vplivajo na velikost porabljenih (predvsem tujih) sred- [f^o^o^ora štev. Interna banka izven DO lahko zagotavlja« dopolnilna finančna sredstva, vendar niso brez obresti. Nobena še tako zveneča načela finansiranja ne bodo spremenila razmer, če ne bomo v temeljih in že od začetka leta spremenili odnosa do gospodarjenja z obratnimi sredstvi na vseh nivojih. Za izboljšanje strukture in virov v korist lastnih sredstev in uspešnejše izvajanje finančne politike predlagamo naslednje ukrepe: 1. Vsi tozdi in DSSS morajo ob spremljanju zaključnih računov sprejeti posebne akcijske ukrepe za izboljšanje likvidnosti, organizacije dela, znižanje zalog in povečanje hitrosti obračanja obratnih sredstev. 2. Iz ustvarjenega čistega dohodka moramo nameniti maksimalno možni delež v poslovni sklad za obratne namene. 3. Spoštovati moramo zakonske predpise in sklepa poslovodnih in samoupravnih organov glede zavarovanja plačil in ne pričeti z deli na objektih, za katere ni izvršeno ustrezno zavarovanje plačil. 4. Tudi v letu 1987 moramo strogo spremljati izvajanje sprejetih mesečnih finančnih planov prilivov in odlivov, proti kršilcem pa izvajati ukrepe v skladu z veljavnimi splošnimi akti in sklepi samoupravnih organov Interne banke in DO. 5. Pri sodelovanju s kooperanti upoštevati: a) obveznost združevanja finančnih sredstev v Interni banki za kreditiranje investitorjev ali financiranje naložb v pripravo zemljišč in gradnjo za trg. b) Pogodba o depozitu mora biti podpisana ob sklepanju letnih pogodb oz. sočasno s kooperantsko pogodbo, za kar nosijo vso odgovornost referenti za kooperacijo na TKI in gradbenih tozdov. c) Plačilni pogoji kooperantom so enaki in obvezni za vse: — z menico na 75 dni netto, — v primeru finančnega kredita oz. depozita v višini najmanj 30% od ocenjenih del v naslednjem letu z menico na 45 dni netto. 6. IB bo tekoče prilagajala interno obrestno mero spremembam obrestnih mer v bančnem sistemu in finančnem trgu. 7. Izterjava plačil za opravljena dela in storitve ter dobavljeno blago je prioritetna naloga IB tudi v letu 1987. 8. Interna banka bo z ustrezno aktivnostjo zbirala vezane hranilne vloge od delavcev ustanoviteljic. 9. Zagotoviti je treba dnevno informiranje članic IB o stanju sredstev na internih in eksternih računih. 10. Tekoče obračunavati razlike v cenah in sklepati pravočasno anekse za dodatna dela, za kar sta zadolžena TOZD Gradbene operative in TOZD TKI. Z izvajanjem navedenih ukrepov lahko pričakujemo izboljšanje samofmanciranja in znižanja stroškov za obresti ter zagotovitev sposobnosti pravočasnega poravnavanja vseh obveznosti. INTERNA BANKA GIP» PIONIR« Naši gradbinci ponovno v Poreču V naši DO je že kar navada, da se gradbinci preko zime preselijo v toplejše kraje, kjer gradbena aktivnost poteka skoraj nemoteno in neodvisno od nizkih temperatur. Zato smo se tudi preteklo jesen udeležili večjega števila licitacij za pridobitev ustreznih del za zaposlitev naših kapacitet preko zime. Tako smo v ostri konkurenci večjih gradbenih delovnih organizacij iz SR Slovenije in SR Hrvaške uspeli pridobiti nova dela na področju Poreča in Vrsarja. Za našega stalnega investitorja SOZD PLAVA LAGUNA iz Poreča, ki je z združitvijo vseh turističnih organizacij na področju Poreča in Vrsarja danes naj večja in najmočnejša turistična organizacija v Jugoslaviji, smo pričeli z izvajanjem novih del prve dni tega leta. Do nove bližajoče se turistične sezone bomo dogradili in prenovili obstoječi hotel PAREN-TIUM v Zeleni laguni, tako da se bo hotel v novi sezoni upravičeno ponašal z nazivom kategorije A in s tem v svojih prostorih gostil najzahtevnejše goste iz cele Evrope. Poreški turizem bo do nove sezone bogatejši tudi za nov Zabavni center v turističnem naselju Funtana, razširjena bo ponudba avtokampa Bijela uvala, dograjeni in obnovljeni bodo nekateri gostinski lokali ipd. Ocenjujemo, da bo vrednost del, ki jih morajo plaši gradbnci in številni kooperanti izvršiti do turistične sezone, presegla 6 milijard dinarjev. Reference, ki so si jih naši delavci v preteklih letih pridobili na tem zahtevnem turističnem področju, se torej obrestujejo. Naročnik nam zaupa izvajanje novih del, ker mu je ime GIP PIONIR garancija, da bodo zaupana dela izvršena kva-litetnd in v dogovorjenih rokih. Jože Lukan GIP PIONIR Novo mesto gradi novo turistično naselje v Hrvatske m primorju: Stinica — Jablanac Pionir ponovno potrjuje sloves prvega jugoslovanskega graditelja turističnih objektov. 12.11.1986je bil podpisan samoupravni sporazum med predstavniki Pionirja, senjske občine in senjskega turističnega gospodarstva o gradnji stanovanjsko-gostinsko-turistič-nega naselja Stinica. Pionir je prevzel ne le celotni inženiring, temveč finančno plat izgradnje in prodaje. Sama lokacija turističnega naselja Stinica se nahaja ob obali, orientirana proti jugo-zahodu, odaljena od trajektne postaje za otok Rab (Jablanac) okrog 2 km. Pripadajoča obala naselja je del zaliva Krivača in Velika Stinica, ki se strmo dvigne, nato pa blago raste v nagibu 10% proti notranjosti. Tak teren omogoča zelo dobro osončenost od jugovzhoda do zahoda sonca, prav tako odličen pogled na morje in na južni del otoka Raba, kije oddaljen okrog 2 km od obale. Obala, kjer bo zgrajeno novo turistično naselje (foto: Borsan) Koncept naselja je zamišljen na površini 16,38 hektarja kot PRIMORSKO MESTO z obalo in trgom, ki predstavlja funkcionalni in mentalni center naselja, do katerega se radialno širi naselje z ulicami skalinadami in stanovanjskimi enotami tipa garsonjer s 25 m2 in garsonjer z mansardo 38 m2 skupne kapacitete 4011 ležišč. V trgu centra je predviden niz objektov, ki imajo v pritličju javni program — trgovina dnevne preskrbe, snack bar, trafika, recepcija. Ker je sama obala relativno strma, se predvideva betoniranje niza platojev za sončenje, povezanih z obalno promenado. Dostop do morja bo urejen s stopnicami in rampami. Na drugi strani zaliva pa je predviden večji kompleks športnih igrišč. Poleg naselja bomo zgradili tudi kompletno infrastrukturo od dostopnih cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike do zunanje ureditve. Samo gradnjo kompleksa smo razdelili v tri faze. I. faza z 287 enotami bomo zgradili že pred začetkom nove sezone. Prve lopate smo zasadili 5. januarja 1987, torej je čas od zamisli podpisa sporazuma in začetka gradnje rekordno kratek, kar kaže, da lahko z dobro organizacijo poleg same gradnje skrajšamo tudi pripravo na gradnjo. Gorazd Tomljanovič dipl. gr. ing. GHlOlEŠlD^iOOra Uvedba začasnih"* ukrepov ' družbenega varstva v tozdu Lesni obrat: da ali ne? Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov GIP Pionor Novomestojenasvoji5.seji28.10. 1986 sklenila, da da skupščini občine Novo mesto pobudo za uvedbo družbenega varstva v temeljni organizaciji Lesni obrat, ker se že dalj časa pojavljajo težave pri potrjevanju in sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnih računov kot tudi pri obravnavi in sprejemanju samoupravnih aktov. Odločitev konference je temeljila na mnenju, da so v precejšnji meri porušeni medsebojni odnosi delavcev v tozdu Lesni obrat, da družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja nimajo potrebnega zaupanja delavcev, prav tako pa delavci nimajo zaupanja v strokovne službe tozda in DSSS. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto je o pobudi razpravljal na svoji seji 2. 12. 1986inskle-nil, da pred opredelitvijo do pobude konference OO ZS GIP Pionir Novo mesto skupaj z občinskim svetom zveze sindikatov Novo mesto opravi poseben razgovor, da bi vsestransko pretehtali stanje v temeljni organizaciji Lesni obrat in potem ocenili, ali se pobudo sprejme, oziroma odločili, katerega od začasnih ukrepov družbenega varstva bodo predlagali skupščini. Iz vsebine poročil in informacij, danih na seji izvršnega sveta, je bil v Ljubljanskem dnevniku 3. 12. 1986 objavljen članek z naslovom DRUŽBEN DENAR NOSILI DOMOV in s podnaslovom Kaj se dogaja v Pionirjevem Lesnem obratu?, v katerem je tudi točno navedeno, da od zadnjih šestnajstih periodičnih obračunov in zaključnih računov se delavci Pionirjevega tozda Lesni obrat niso strinjali kar v sedmih primerih s predlagano delitvijo dohodka, temveč so zahtevali dodatna sredstva za osebne dohodke. Tri periodične obračune so zaradi enakih razlogov v celoti odklonili, tri so sprejeli z dopolnitvijo in le v treh primerih so se strinjali s predlagano delitvijo sredstev. Tako so delavci Lesnega obrata ustvarjeno akumulacijo mimo vseh predpisov vlivali v svoj žep. V članku jenavedena tudi izjava družbenega pravobranilca samoupravljanja Novo mesto, ki pravi: »Dolžnost družbenega pravobranilca samoupravljanja je, da opozori na stvari, ki se dogajajo v Lesnem obratu. Prav bi bilo, tako določa zakon, da se o zadevi seznanijo delegati občinske skupščine. Kot pravobranilec sem delavce lesnega obrata že nič kolikokrat opozarjal, vendar pozitivnih odzivov z njihove strani ni bilo. Glede na to, da nastaja družbena škoda, ker gre v tem primeru za samovoljo delavcev, bi bilo prav kaj ukreniti.« V nadaljevanju članka so navedeni tudi konkretni primeri, ko so delavci Lesnega obrata delili OD mimo predpisov: ob polletju 1983. leta so neupravičeno razdelili pet odstotkov za to obdobje, ob devetmesečju so dodatno razdelili 50 odstotkov mesečnega povprečnega OD, in sicer iz poslovnega sklada za obratna sredstva. Po zaključnem računu so dodatno razdelili sredstva v višini povprečnega OD v tozdu, in sicer iz sredstev, namenjenih za naložbe. Leta 1985 so ob prvem tromesečju zopet dodatno razdelili 15 odstotkov povprečnega OD. Konec februarja lanskega leta so razdelili 50 odstotkov povprečnega OD iz postavke za nerazvite republike. Posledica je zmanjšan poslovni sklad. Na podlagi sklepa IS skupščine občine je IS 8. 12. 1986 sklical delovni razgovor. Razgovoru so prisostvovali predsedniki vseh družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije in tozda Lesni obrat, predsedniki vseh organov samoupravljanja, direktor tozda Lesni obrat, člani poslovod- nega odbora delovne organizacije, predstavniki strokovnih služb DSSS, predsednik občinskega sindikalnega sveta, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, predstavnik komiteja za družbeni nadzor skupščine občine, družbeni pravobranilec samoupravljanja ter predstavnika komiteja za družbeni razvoj skupščine občine Novo mesto. Na sestanku je predsednik občinskega sindikalnega sveta poudaril, da je namen razgovora razjasniti položaj v tozdu Lesni obrat ter ugotoviti dejstva in vzroke, ki so povzročili nesprejemanje periodičnih in zaključnih računov, povzročili nezakonite zahteve po delitvi sredstev za osebne dohodke ter razjasniti neuspešnost pri sprejemanju raznih samoupravnih aktov v zadnjih obdobjih. V dolgotrajni, izčrpni in zelo konkretni razpravi, kije sledila, so sodelovali praktično vsi prisotni, ugotovljeno pa je bilo naslednje: — celotna problematika v zvezi z obravnavanimi problemi v tozdu Lesni obrat meče slabo luč na temeljno organizacijo, morebitni ukrep družbenega varstva pa tudi na delovno organizacijo; — proizvodnja v temeljni organizaciji uspešno teče, rezultati so sorazmerno ugodni, dosežen je bil določen razvoj, sama proizvodnja pa je zelo perspektivna, tudi z velikimi možnostmi za izvoz; — kvaliteta in storilnost delavcev je nadpovprečna, enako velja tudi za kvaliteto izdelkov; — informiranje delavcev je preko strokovnih služb, vodilnih in vodstvenih delavcev, sindikata in samoupravnih organov zagotovljeno in na primernem nivoju; — problem je v nekaj delavcih, ki si samoupravljanje predsta- vljajo čisto po svoje ter uspejo speljati tudi druge, tako da se pogosto v končni fazi sprejema nekaj, kar ni zakonito oziroma je v nasprotju s skupnimi izhodišči, sprejetimi v delovni organizaciji. Delovni razgovor je zaključil predsednik občinskega sindikalnega sveta z ugotovitvijo, daje bilo na razgovoru lepo ugotovljeno isto, kar je povedal tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, da gre za motnje v temeljni organizaciji, da pa je znotraj delovne organizacije vrsta možnosti, ki se jih bo treba poslužiti. Poudaril je, da je bilo veliko razlag, s katerimi so si problem osvetlili, ter da bodo skupščini občine predlagali, a delovni organizaciji postavi določene zahteve in rok, do katerega mora zadevo urediti. Izvršni svet je na podlagi zbranih podatkov in razprav na seji 16. 12. 1986 ocenil, da nastale razmere v tozdu Lesni obrat glede na pomen kršitev in obseg posledic niso take, da jih ne bi bilo možno razrešiti v okviru delovne organizacije, brez posega širše družbene skupnosti. Istočasno IS SO Novo mesto nalaga in priporoča organom samoupravljanja, družbenopolitičnim organizacijam, poslovodnemu organu DO in tozda Lesni obrat, da: — analizirajo izvajanje skupnih nalog na ravni delovne organizacije, ki so določene v samoupravnih splošnih aktih (samoupravni sporazum o združitvi v DO, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD), — da odpravijo nezakonito ravnanje pri začasni in končni razporeditvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, ker so delavci vezani tudi na opredelitve v [j^OtEŽlO^flOG^] m 5 temeljih plana lastne organizacije (podpisovanje periodičnih oziroma zaključnih računov s strani poslovodnega organa brez sklepa zbora delavcev in izpodbijanje takšnih odločitev zbora delavcev pri Sodišču združenega dela zaradi ničnosti odločitve), — da se v večji meri vključijo v razreševanje samoupravnih odnosov v tozdu in da se po poslovodni poti razreši neustrezno nastopanje posameznih delavcev oziroma skupine delavcev na zborih, — da podajo objektivno informacijo o predvideni naložbi v tozdu Lesni obrat na zboru delavcev z njeno ekonomsko utemeljitvijo, — da pripravijo celovit program aktivnosti razreševanja razmer v tozdu Lesni obrat in ga uresničijo da sprejetja zaključnega računa za leto 1986, — da program predložijo IS takoj in o realizaciji tekoče poročajo. Izvršni svet bo ob tekočem poročanju in ob izteku roka ugotovil, ali se program aktivnosti ustrezno uresničuje. Če ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1986 v tozdu Lesni obrat ne bodo odpravljene vse navedene pomanjkljivosti, bo predlagal skupščini sprejem enega ali več začasnih ukrepov družbenega varstva. Istočasno je tudi sklenil, da bo skupno z občinskim svetom ZSS in družbenim pravobranilcem samoupravljanja v okviru svojih aktivnosti in pooblastil pomagal delovni organizaciji in temeljni organizaciji pri realizaciji programa za odpravo problematike v tozdu Lesni obrat. Navedeni dogodki v zadnjih mesecih v zvezi z dogajanjem v tozdu Lesni obrat so samo posledica večletnega stanja in odnosov znotraj temeljne organizacije. Dejstvo je, da nekateri delavci v zadnjih letih v tej temeljni organizaciji jemljejo samoupravljanje precej po svoje in svoje osebne interese uspešno uveljavljajo tudi kot interes temeljne organizacije. Rezultati, doseženi v zadnjih letih, dokazujejo, daje kolektiv v bistvu zdrav, da je kvaliteta delavcev v temeljni organizaciji nadpovprečna, saj drugače ne bi dosegli takšne kvalitete izdelkov in tolikšne storilnosti, da pa je izredno slabo delo družbenopolitičnih organizacij. Mladinska organizacija in osnovna organizacija ZK praktično ne delujeta, vpliv organov sindikalne organizacije na članstvo pa je minimalen. Delavce moramo tekoče, točneje in v primernejših oblikah informirati o dogajanjih tako znotraj temeljne organizacije kakor tudi v okviru delovne organizacije in širše družbene skupnosti. Informiranje moramo zagotoviti preko samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, poslovodnega organa tozda in seveda tudi z us- treznejšim in učinkovitejšim sodelovanjem strokovnih služb. Smo v kritičnem gospodarskem obdobju in zavedati se moramo, da našo nadaljnjo uspešnost lahko zagotavljamo samo z enotnim nastopom vseh temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije. Samo tak enoten pristop k reševanju problemov, torej pristop v okvirih enotnih temeljev, postavljenih v aktih na ravni delovne organizacije, zagotavljajo vsakemu tozdu podporo ostalih temeljnih organizacij ob morebitnih težavah. Smo v času, ko ni prostora za medsebojno lažno solidarnost, in ne smemo dovoljevati, da posamezniki poskušajo uveljaviti svoje osebne interese. GIP PIONIR je doma in v svetu priznana in uspešna delovna organizacija. Naš ugled je velik in vsi skupaj ne smemo dovoliti, da bi ta ugled, pridobljen v štiridesetih letih s trdim delom vseh posameznikov, padel. Zaupanja investitorjev in kupcev ne smemo izgubiti. Prepričan sem, da se delavci tozda Lesni obrat zavedajo časa in gospodarskih razmer, v katerih živimo, ter da bodo z enotno in učinkovito akcijo ob pomoči vseh delavcev delovne organizacije zagotovili obstoj svoje temeljne organizacije in s tem njeno nadaljnjo uspešnost v okviru GIP PIONIR Novo mesto. Član poslovodnega odbora: Miro Berger, dipl. iur. Kaj je in kaj ni narobe v tozdu Lesni obrat? Je že tako, da se navadno več govori in piše o napakah kot o dosežkih. Tako smo v začetku decembra v nekaterih naših časopisih tudi mi lahko prebrali marsikaj o nepravilnostih v našem tozdu Lesni obrat, ki so pripeljale celo do predloga o družbenem varstvu. Z ozirom daje večina naših delavcev šele iz časopisnih člankov izvedela, da v Lesnem obratu nekaj škriplje in da se pripravlja zanjo predlog družbenega varstva, kajti interni informacijski sistem je v tem primeru popolnoma zatajil, se čutimo dolžne, da vzvezizdogajanjiv tem tozdu delavce nekoliko podrobneje seznanimo, saj bi v nasprotnem primeru enostransko obveščen bralec dobil vtis, kot da r s I s I s I I s I s I N I S I N I S I N I S I S I S I s t N I S I S I s * s i. Mm * mm * jmr s Mm * jjm * mw * mm s mw * mm * mm * mm * jmt * jkm * mm f ŽELITE DELATI KOT INŠTRUKTOR UČENCEV? Glede na to, da se je število učencev TOZD-a MKI zelo povečalo, inštruktorji gradbene stroke pa bodo v kratkem času prekinili delo zaradi upokojitve, vabimo k sodelovanju mlajše delavce, ki želijo delati z mladino in svoje strokovno znanje prenesti na mlajše generacije, ki imajo voljo za nadaljnje izobraževanje, in sicer iščemo: 1. inštruktorja učencev kovinarske stroke, za TOZD MKI, sektor strojne instalacije: Pogoji: dokončan program kovinarstvo in strojništvo, IV. stopnja zahtevnosti (monter vodovodnih naprav, monter ogrevalnih naprav, monter klimatskih naprav ali ključavničar) in najmanj 5 let delovnih izkušenj; ali delovodska šola strojne stroke in 3 leta delovnih izkušenj 2. inštruktorja učencev zidarske stroke in tesarske stroke Pogoji: dokončan program gradnje, IV. stopnja zahtevnosti, pokliczidaroziromatesarin najmanj 5 letdelovnih izkušenj ali delovodska šola gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj Vloge ter dokazila o izobrazbi dostavite najkasneje 14 dni po izidu časopisa, in sicer na naslov: DSSS, kadrovska služba Novo mesto Vse informacije lahko dobite po telefonu 21 -826, interna številka 248 ali 276 DSSS — kadrovski oddelek 1 s I N > I I N I S I N I N I N I N I S I N I S I S I s I s I N I V I s so v Lesnem obratu vsi delavci, od prvega do zadnjega, tatovi, ki odnašajo »družbena sredstva v lastne žepe« in da gre v tem tozdu za nepravilnosti, ki so »edinstvene v novomeški občini, če ne celo v regiji«, kot to navajata pisca v Dnevniku in Dolenjskem listu. V čem so pravzaprav težave? Začele so se predvsem pri politiki razporejanja ustvarjenega dohodka ob periodičnih in zaključnih računih, kjer je v zadnjem času vse pogosteje prihajalo do različnih interesov delavcev tozda na eni strani ter vodstvom in nekaterimi samoupravnimi organi na drugi strani. Kot pisca omenjenih člankov pravilno navajata, je pri delavcih tega tozda (zlasti pri nekaterih) že nekaj let nazaj močno poudarjena težnja, da se ob periodičnih in zaključnih računih del ustvarjenega dohodka dodatno razdeli za osebne dohodke. Tako se v zadnjih štirih letih, za katero je bil izdelan pregled, delavci na zborih delavcev sprejem periodičnih in zaključnih računov v večini primerov potrdili s pripombo, da se predlagana razdelitev dohodka spremeni in se del ustvarjenega dohodka dodatno razdeli za osebne dohodke. To, da v Lesnem obratu ob periodičnih in zaključnih računih radi delijo po uspehu, za ostale delavce Pionirja ni bila novost in najbrž nas je kdaj pa kdaj obšla tudi zavist, kajti v ostalih tozdih in skupnostih te delitve ni bilo, ker pač ni bilo ustreznih poslovnih dosežkov. Morda smo delitev v Lesnem obratu celo preveč poudarjali, premalo pa smo ob tem poudarjali njihove rezultate, ki pa so bili taki, da so jim to delitev omogočili. V vseh primerih, ko so sedelavcitoz-da Lesni obrat odločili za delitev sredstev za OD po periodičnih in zaključnih računih, so bili namreč doseženi nadplanski rezultati, kar je verjetno tudi posledica monopolnega položaja na trgu, ki so ga pred leti imeli. V takih primerih, ko tozd doseže planirane ali celo nadplanske rezultate, pa imajo delavci po naših samoupravnih aktih pravico, da so ob periodičnih in zaključnih računih nagrajeni tudi po doseženem poslovnem uspehu. Odločitve delavcev Lesnega obrata so bile torej v skladu z 12. členom pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, za vrednotenje dela in za delitev sredstev za OD, zato v tem primeru ne moremo govoriti o odnašanju družbene imovine v lastne žepe, pač pa lahko govorimo o zmanjševanju skladov, ki pa je logična posledica vsake (sporne ali nesporne) delitve. Govorimo lahko tudi o pomanjkanju občutka za gospodarnost, kajti dober gospodar ne razdeli vsega, kar ustvari, temveč skrbi tudi za razširjeno reprodukcijo. Še najmanj pa Lesniobrat lahko primerjamo s tovarno IMV, kot je bilo v nekaterih krogih slišati, saj je bila vsa leta z doseženimi poslovni- I 'ET R -S, R Z la 6. str: REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE 1 1 1 Objavljamo nagrajence NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE, kije bila objavljena v 12. števil- {*:■ ki glasila. Na uredništvo smo prejeli 126 rešitev. :$:• Izžrebani so: M 1. SLAVKO ŠTEPEC — TOZD TKI SŠ " | Uredništvo •is 1 i 1 $S S$ •••V I i ... 2. MAJDA MATJAŠIČ — DSSS — računovodstvo ŠS 3. PATRICIJA STRUPEH, Cankarjeva 1 a, Krško s* Vsem izžrebanim čestitamo, knjižne nagrade pa bomo poslali po pošti. i k.SmfcL ZA ivePco S Ev ZOf. TtlEulOA PAvUt ANbieoA C,iAf>NAiL iCftAKJ Anfet G t iCO tezo V AMGl£Štl PESNIL IbčKJ) SPliKUfc AhLNi KILA H.£UJkMiNl Stirsv.L j. ZO fcMAU Ctku. b KiwiAft.lL O IA VCrtMO £k.0Gq R t ? A |R A e \ J A OčitCANl TOMČ VEt-MdL če. D T IM£ & \t A ?a Kato HLiAPuCViC »Go*. h L) rCTU JCt i 6B-ŠLDAK) i> MUC P 0 M A b 1 čxs\i ktUt o C R M.tvlEV uet 0 X) P A D K) \ k tACO Stil«, R IASNIZASL NOČ »M KI 0 \) I N] A R MA1F- S Ki 0 — "1 S' S O \J A JlfcOStCV »j AJD Naj A AtrnlA- C. A*. J KJ A ntetONZ ivaO 0 1 EAACus DAVOR- R i D I VtLltA AL.PSK-A fT'C * NlUU HKALNItA •KI \ Ut lAMKA C £ J L O R i/St (y.bCMiv) s 9 r i NA MALA Goi-A £ ONA 0 (Slika KI Sl K A 0 R O A TUJ€ iH6 l A LE TAl^Lt t>^L^V«T€ h \ \< £.3, It P l RČUA A&ee*t* b Ta r šoisto Pisalo NAŠ OTOK. \J \ S nviAtsu (M AT 13 A^ tl VILIJA TOVAi-N A V KAMNITA; Gl»v€ f ftCt>iCAM< VAlOOJC MCGPD J £ \/ b P \I R E AfAZAT. IA Mm Ano e u J A G c ti 'J A L £ r IlomeC »CIO*) K A Ki AS C TDK- R T' POJAV hiti jIivAnsa L h R O T' A TO»JA MOsto IMG MCGl<6 ro^e P A \J R L ji Čieft jAaaiFfct fc\ Jfc. Hka Afctcebč h P N n A V M A IGVGCV KcišTNI K L A D ATO* 1 D E Ijcaialmi |*AIM€IL > T C 1 9 8 7 MtlOlČNl kocin iz T R h S Ar T' kronika Kot pripravnik je sklenil delo: L Klemenčič Sandi, strojni tehnik Delovno razmerje so sklenili: L Deželan Anton, vodja skladišča 2. Gradišar Vinko, delovodja 3. Hrastar Jože, avtoklepar KV I 4. Trivunovič Radovan, ključavničar Iz JLA so se vrnili: L Berkopec Andrej, avtomehanik 2. Cimprič Tomaž, skladiščnik 3. Lužar Zvonko, avtomehanik 4. Ogorevc Jože, monter VO naprav 5. Pestak Ivan, monter VO naprav 6. Pirc Bojan, stavbni klepar 7. Škedelj Vojko, avtomehanik 8. Šmajdek Igor, dipl. ing. str. V JLA so odšli: 1. Blažič Marjan, orodjar 2. Kovanušič Zoran, stavbni klepar 3. Lenarčič Vili, klepar 4. Nemanič Anton, elektroinstala-ter 5. Perko Zlatko, ključavničar — rezkalec 6. Saje Leopold, monter VO naprav 7. Štamcar Jože, avtoelektrikar 8. Zenkič Emir, ključavničar 9. Željko Jože, elektroinstalater Delovno razmerja so prekinili: 1. Hrovat Anton, avtomehanik 2. Klobučar Andrej, ključavničar 3. Kužnik Marjan, avtomehanik 4. Mihajlevič Drago, ključavničar 5. Mujagič Mustafa, ključavničar 6. Srebernjak Stane, strugar Pionir je glasilo kolektiva GIP PIONIR Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša Bo-rsan, namestnik Danila Jenko TOZD LO, člani uredniškega odbora: Štefka Šega (Gradbena operativa Novo mesto), Vera Hiti (Gradbena operativa Ljubljana), Ida Slapšak (Gradbena operativa Krško), Branko Lavrenčič(Togrel), Boško Živkov ič (Gradbena operativa Zagreb), Drago Popovič (gradbena operativa Metlika), Smilja Kos (Keramika in zaključna dela), Lilijana Žnidaršič (Projektivni biro), Marija Jurekič (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Andreja Pavlič (Interna banka), Polona Mlinar (Skupne službe). Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Lektoriranje, tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC Novo mesto. Tisk v Tiskarni Novo mesto.