Prejeli smo pismo
Prulski most in 
neenakopravnost 
občanov
Novica v Dnevniku (23. 12. 92), da bo že dograjeni Prulski most še dolgo zaprt za avtomo-bilski promet, presega vse meje pravne razsodno-sti. Vzrok temu naj bi bila naknadno izražena želja nekaterih občanov Prul, da se prej zgradi »nekakšen tretji pas« na pol km oddaljenem Kar-lovškem mostu.
Če že razumemo sebične ambicije vplivnih ob-čanov Prul, pa nikakor ne raoremo razumeti logi-ke in odgovornosti projektantov in mestnih oblastnikov, ki zaradi male ugodnosti manjšini delajo škodo večini. Še več, ko bo v prihodnjih letih podaljšana Roška cesta povezana z novo avtobusno postajo na Vilharjevi, bi bila to prepo-trebna povezava za mestni promet Ljubljana-se-ver-jug, saj sama Dunajska cesta že danes ne zmore tega. To vedo tudi projektanti, pa bi si dovolili na lepetn in dtagem mostu zgraditi pol metra širše vozišče. Morda Prulčani tega še opazi-li ne bi.
Predvidevamo sicer, da bi s tem, ko bi prvi avto-bus (vsake četrt ure) zapeljal v tej smeri, nastal vik in krik. Vendar pa sprašujemo odgovorne, ali se kdo zamisli nad počutjem stanovalcev ob Du-najski, Celovški, Tržaški in drugih cestah, kjer jim dan in noč brni ves težek promet pod okni.
To spominja tudi na primer izpred desetih let, ko je arh. Rems izdelal zaztdalni načrt med Tr-novskim pristanom in Veliko čolnarsko tako, da večine projektiranih hiš ni moč graditi. ker so bili lastniki obstoječih hiš proti, da bi se po »njihovi« cesti vozil še sosed. Uspeli so seveda ob podpori krajevna skupnosti in viške občine, ki je tehtala težo prizadetih strani, ne meneč se za posledice neizvedljivega projekta. Takrat smo bili še vajeni takih političnih odločitev, še toliko težje pa prena-šajo to brezpravje in neodgovornost danes, ko naj bi vladale zakonitost, logika in poštenost.
Omenjeni in podobni problemi naj vplivajo na odgovorne tako, da bodo več delali v dobro veči-ne in ne le za interese nekaterih posameznikov, še posebno, ko gre za reševanje širših interesov. Ta most pa naj čim prej odprejo, da bomo po dolgih letih končno z avtomobili veselo »poskakovali« po prulskih »skakalnicah«.
V imenu mnogih somišljenikov IZKSKOZARJE                   IVAN VIDMAR