POSTRŽEK šeg in navad letnega cikla v današnjem času, ki izstopajo i/ tradicionalnega konteksta \ letih 19')>-I99ft smo pripravili naslednje prispevke: Mlini na Man ni ohranjanje /nemične in uej»v-mične kulturne dediščine; Sv. Martin m martinovo; Kdo je Lucija 111 kaj je I k m/c Prednovt i/etlii čas; Krojaški ceh r Tu m išči t: Vel ikoitoč na ikonografija; Markovo seuje r Beltincih in sejemska jiotitulha. f iihamce v ohmiirskem />ros-toru. Pometi etnološkega slovarja Slovt •neev na Madžarskem nh predsta-viivi etnološkega slovarja Marije Kožar Mukičv Murski Soboti 16. 12. Studijsko in strokovno izobraževanje (i ^ |J ^ p)% si k »kovna ekskurzija na Nizozemsko / ugledom stalnih in specialnih muzejskih postavitev v Rot-tertlamu, Amsterdamu. Haagu (Muze-on. ka/stavsi o nizozemski družbi v času ustvarjanja Jana Vermeerja) in Arnhemu (Mi izej na prostem) sin >ki a no srečanje in p< »sveu »vanje ei-in»lbuu>čju /.VNKD Maribor v < »rganizaciji 1 prav e za kulturno dediščino 16. in 17, |fi l'i'J(i \ Prekmurju z ogledom slavb-nili etnografskih iu kulturnozgodovinskih spomenikov Prekmurja: Grad, Ki izev ei. Lendava. kleti I j Tarna s v 1.čuda v škili gi »rii ah. I )olga vas. kleli v Stre-hovskih m Fllovskih goricah, Filovei. Ogled in sistematska muzcološka analiza razstav: (k/ antičnega vrča do majo/ki v Dolenjskem muzeju, stalne etn< »k iške postav ilvc v muzeju v Nzoni-b.tiheh ju na Madžarskem. stalne postav ilv e Slovenci r Ju. slo! v Muzeju novej Se zgodovine v Ljubljani, Pozdravljeni, ptvdnamci v < ankarjevem domu. stalne p 10 (bivši dom JI A), kjei si tleli prostoie skupaj z Glasbeno šolo Postojna. Kusto-dinja Magda Peršič je hila zato v začetki! leta zaposlena predvsem s selitvijo oziroma urejanjem etnološkega depoja. Za etnološko dokumentacijo skrbi tlela vka prek javnih del. ki je pod mentorstvom Magde Peršič opravila računalniški v nos podatkov s programom MODES; tako je bilo računalniško ol »delanih i60 predmetov, Magda Peršič je evidentirala etnološko premično dediščino v zasebni lasti na območju občin Cerknica. Loška dolina. Pivka, Postojna. Diaieko je obogatila s (»00. fototeko pa s ">(X) enotami. V letu 1996 je nadaljevala z raziskovanjem libiške kulture na Cerkniškem jezeru, polharsiva v Loški dolini in začela v. raziskavi »obiskovalcev podzemnega sveta postojnsko-] »ivške regije: tako je posnela /M) fotografij s podpisi obiskovalcev v Rovu, .starih podpisov v Postojnski jamt in v Konjskem hlevu v Predjam-skein gradu. Strokovno je sodelovala z režiserjem Amiijem Muratovičem pri oblikovanju koncepta dokumentarnega tilma Reka mnogoterih imen, Podobe iz Srednje Bvnjie, Alpe - Jadran, RTV Slovenija, julij 1996. Čeprav je \otran|ski muzej brez razstavnih prostorov, |e v letu 1996 pripravil razstavo Oh tOO-letnici rojstva (biologa) Ugona Ptvtnerja v Restavraciji [ama, pri kateri je kuslodlnja Magda Peršič pomagala pri oblikovanju koncepta. Etnoloških razstav ni bilo. prav tako je pro- padlo sodelovanje s Turistično kmetijo I ludičevec pri postavitvi zasebne zbirke Magda Peršič je pripravila gradivo in napisala tekst za (-D ROM o slovenskih muzejih ki ga pripravlja Muzej novejše zgodovine V maju ie muzej skupaj z Inštitutom za raziskovanje krasa in Jamarsko zvezo Slovenije pripravil Mednarodni simpozij o zgodovini s/ie/eologije in krasos/ov/a Alp. Kaipatov in Dinaridov - ALCADl. Junija se je k ust udinja udeležila Mednarodne krasoslovne šole, ki ¡e bila posvečena breznom. Prav tako se je od 9.-12. oktobra udeležila .»'. Mednarodne konference o polhih v Mošcenički Dragi t lltrd International Coii/erettce on Dor-nticel kjei je sodelovala s prispevkom Identiteta slovenskega polhurstva. Novembra pa je odšla z muzealci in reslav -ratorji na stroke>vn<> ekskurzijo v Sirijo, Kot bibliotekarka skrbi za inventari zacijo tekočega knjižnega gradiva; knjižnica nima dostopa do Cobis.sa in tudi drugače je muzej pomanjkljivo tehnično opremljen. V okviru pedagoške in propagandne dejavni »sii je kustodinja sodelovala v Zgodovinski komisiji za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih zgodovmar/ci pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Prav tako je sodelovala z Etnografskim krožkom na OŠ M. Vilhai iz Postojne. (lozdarsko in Glaslieno šolo iz Postojne. Aktivom kmečkih žena Postopna < Furmanski praznik). Kmetijsko svetovalno službo. Turističnim društvom Loška dolina. Inštitutom za raziskovanje krasa, z muzeji m etnologi v Sloveniji m tujini Tatjana Dolžan__ POROČILO O DELU ETNOLOŠKEGA ODDELKA GORENJSKEGA MUZEJA V KRANJU V LETU 1996 Najobsežnejši projekt v letu 1996 jt bilo sodelovanje z Merkurjem d. d d Kranja ob pripravi publikacije iu razstave ob stoti obletnici tega podjetja. 2-i septembra je bila na tiskovni kouferenči predstavljeni! publikacija Z zaupanje»1 v novo stoletje! Merkur (1896-1996>& hkrati odprta razstava v izložbah Mer- kurjevih prodajaln v Kranju Življenje i'1 __ - GLASNIK SED 36/1996, št 1-2 k POSTRŽEK rasi trgovine Merkur sva pripisali klisto-tlinja Ci.M /a novejšo zgodovino Nada Hohnski in spodaj podpisana kusto-dinja etnolOginja. Razstava v izložbah je hila v celoti izdelek kustodinje etnologi rije ki ji je pomagala pripravnica Mariana Žiherl Izbrala sem industrijske izdelke iz < >bdc irija od k on t a prejšnjega striletja do siede JO. stoletja, večinoma pa iz časa med svetovnima vojnafha. Razstava z več kot SOO predmeti je bila luid zalogaj predvsem za konservator-sko delavnico GM Predmete smo v izložbe p< vstavili Merkurje vi aranžerji in kustodinja etnologinja Razstavo smo podrli v februarju 1997 Mnogo truda je bilo vloženega tudi v ureditev delovanja muzejev v Bohinju. V začetku leta je ( iorenjski muzej z občino Bohinj podpisal povodbo o upravljanju muzejer m Muzejskih zbirk na nhmuCju (ibčine Hohinj. Za nas je to pomenih i ureditev statusa, financiranja in delt ivanja Planšarskega muzeja, obenem pa sni' i prevzeli \ strokovno upravljanje Indi Oplenova hišn \~hk\ Mudorom. ki doslej nt imela strokovnega skrbnika, V pivi polovici leta so bila opravljena te-itieljiiejša dela za ureditev obeh stalnih postavitev beljenje drobna popravila ud Skupaj z ()bčino Bohinj smo organizirali prireditev ob petletnici obstoja ( íplenóv e hiše kol muzeja bivalne kul-luiv < Jplenova hiša je dobila svoj žig z žnakom, l'lanšarski muzej pa na to še čaka. pač pa smo uspeli instalirati so ' It >biii 11 jsvet lilev \ pt ilovico prt »štorov Na našo ponudbo je Magda Zore pripravila diplomsko nalogo (Jplenova hiša - model otivljanja muzeja bivalne kulture (mentor naloge je bi¡ izr. pro t rir lanez Bogataj) in S. 12. tudi opravila uspešen zagov omak >ge nal )ddelkti za etnologijo m kulturno antropologijo filozofske fakultete Univerze v '■jubljsini Model želimo v naslednjih 'etih uresničiti 11 letu 1996 pa smo tudi nadaljevali delo \ stalnih prt so priprava z a tisk knjižice /eierska kronika v listnem '--ločila avtoita Andreja Karničarja, vodenje študijskega krožiti/ Odkrijmo nnst, deželni priprava knjižice Strazišee "i Vnišaiii). dokumentirali pa smo tudi kovačijo Antona Bukovnika v Tupali-1 :l'i ¿ t pri ITeddvom (popis opreme in 11,1 >dja, ttinski zapis ktivačevepripovedi " njr-gwióín življenju in delu, toto-^'•itije). ¿,\ februarja sent pripravila I,lli/ejski večer, na katerem smo pred Mavi|¡ videozapise in videofilni, ki so 1:|sia|i v lastni produkciji ali v sode-H anju z Avtliovizualnim lab< j ra torijem SAZl . Dvakrat smo postav ili svojo GLASMIK5ED 36/1996, št. 1-2 delavnico Stare otroške igre na OŠ Stane Žagar. Sodelovala sem tudi na kulturnih dnevih dveh kranjskih osnovnih šol - na razstavi Kulturna dediščina pri nas doma in na okrogli mizi o šegah okrog božiča, tokrat skupaj z. dr. Naškom Križnarjenii Ob vsem rednem delu pa lahko omenim še delavnico Prepričljivo }>ostvdo-vanje informacij z vizualizacijo mišljenja. ki sem se je udeležila v februarju na Andragoškem centru v Ljubljani in pridobila nekaj "neresnosti" in veselja do risanja in miselnih vzorcev. Leto je bilo živahno tudi zaradi ekskurzij v tujino. na primer obiska Tiroler Volkskimst muzeja v Innsbrucku lev Zgornjebetvar-skega muzeja na prostem pri Gross-vvcilu v Nemčiji blizu avstrijske meje in Innsbiucka. kjer so nam prijazni kolegi omogočili tudi pogled v depoje. Tita Porcnta POROČILO O DELU KUSTODINJE ZA ETNOLOGIJO V TRŽIŠKEM MUZEJ LJ V LETU 1996 Kazstavna dejavnost 1. V letu 1996 sem imela v okviru prireditev za šu št a rs ko nedeljo manjšo priložnostno razstavo z naslovom <)htdrena kultura 15. nt 16. stoletja. Na ogled ji1 bila v razstavni rotundi Abanke v Tržiču od 30. avgusta do 27. septembra Tehnične in finančne možnosti za izvedbo sicei vsebinsko obsežne razstave so bile skromne, zato je bila postavitev mišljena bolj kot predstavitev gradiva za kasnejšo stalno zbirko v muzeju. Predstavila sem le fotokopije izbrane obutve in fresk ter drugih, predvsem arhivskih virov za preučevanje obutvene kulture v 15. in K), stoletju ter jih opremila z zelo splošnimi in poljudnimi komentarji. Ob razstavi je bila tiskana tudi zloženka Razstava je bila vsebinsko razdeljen;! na tri sklope: pregled obutvene kulture v Evropi v omenjenem času; - pregled viiov za preučevanje obutve na Slovenskem v IS. in 16. stoletju; - poskus opredelitve vrst obutve in stanja čevljarske obrti v Tržiču v času preraščanja prvotne naselbine v trg. Pregledala sem že obstoječo izbrano tujo (muzejski katalogi tujih čevljarskih muzejev in zbirk v Evropi) in domačo literaturo (predvsem izpod peresa Angelosa Baša. monografije srednjeveških fresk) in dosegljive arhivske vire v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani. Za poglobljeno študijo me čaka še delo v drugih arhivskih institucijah in katalogih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine 1er muzejev 2. V času gregorjevega (od 10. do 15. marca ) so bile v spodnjih prostorih Kur-nikove hiše na ogled gregorjeve hišice, izdelki učencev tržiških osnovnih Šol Nove pridobitve Predstavitev novih pridobitev v letu 1996 v Tržiškem muzeju velja le za čevljarsko zbirko, za katero sem zadolžena. Pridobila sem 12 muzealij, s knjižnih enot. 2S fotografij in H negativov Med pridobljenimi muzealijami so pomembnejši kosi obutve, ki nam jih je odstopil neki tržiški občan (gre za L pa- ' ra drsalk - šeksen. gojzarje. natikat e in galo.Še). troje vrst mavčnih škornjev, ki so nam jih naredili v mavčarni Kranj, in ena pustna lutka iz Osnovne šole Bistrica. fotografije so posnetki s prireditve na gregorjevo v Železnikih v letu 19%. že omenjene razstave Obutvena kultura ! S in 16 stoletja v Abanki v Tržiču, strokovne eksurzije v Offenbachu in modne revije izdelkov dijakov Srednje tekstilne, gumarske in obutvene šole v Kranju. Pridobila sem tudi diapozitiv čevljarske delavnice v našem muzeju s prižgano lučjo fta gavge axun\u Božidarji Šinkovca iz, Tržiča, ki spada med redke tovrstne posnetke! V zbirko knjig, katalogov, zloženk. Člankov in drugega pisnega gradiva v zvezi s čevljarstvom sem uvrstila S muzejskih katalogov, ki seill jih dobila v Deutsches Leder- und Schuhmuseum v Offenbachu. /. urejanjem in dokumentiranjem posameznih ¡zbirk znotraj čevljarstva si sicer prizadevam vzpostavili neko sprejemljivo zbiralno politiko Ta je usmerjena v prvi vrsti tematsko v zbiranje čevljarske dediščine Tržiča in Slovenije, v drugi vrsti po ključu klasifikacije zbiram "minjkajoče" eksponate, npr vrste čevljarskega orodja, kopit, žebljičkov. Strojev itd., v naslednjih letih pa bom poskusila stalno zbirko popestrili še z raznimi prizori iz. življenja in dela čev ljarjev ter na čevljarstvo vezanih delavcev, npr. vrste delavnic, prizor iz cehovskega herberga itd. Posebna skrb velja zbiranju čevljarske industrijske dediščine, V želji po teritorialni" širitvi naše 7?