LISTEK. V spomin uoRelju-poročniku Jainkotu Muhi. (t 11. sept. 1917.) Grob zeva gfobak, g^lobok in širok sred mladiih livad. — Ah, koliko sanj ix;_«.pljejo vanj in looiliko nad! . . . Bojna u:ta! Vidim te pred sebod v duhu. Sdtace seva .na zeunljo im .cma žarii, razRreta -nele oid tviojih žarkoiv, imarveč od diiivjega ognja topovskih >mioči. Večkrat sem vas gledala, o .giore razr«te, im dazdeval« se ina je, da zram v odPrta žreila vu-lkanov, ki bruhajo i.z sebe srnrt iin pekel. Ve»__kanski stebri dima so se dvigali iz vaših pobočij proti ¦sinjetmu mebu. Le za kratek hip je včasih pooehai šum — a nato zbesnel še siloviteje, še pogubo-iosncje. — In v dO-iniicali vašfh so imolčale vasice, molčali Ijaidje kot zakleti, topotvdani v svojo žalostno msodo. Zadon&la je v mehkih večciih ubrani pe-em oez poljame, sredi vasi je zalgrala Ikrasna godba. — A ti zvoki nas n,iso navdajaili z sladkostjo, marveč trgali so mam srca, da smo hoteli giasno plakaiti — a ni nam bilo .mogoče. Grabav- za vasjo so se šinli. Dan za dnevam so se imnožiH v nepreffledinih vrstah. In ko je biil -prvi pcikopan, so .plaikaili, kroevito in .neutešljivo staroki in dekleta. FJozne}e smo se privadtli temu in bodili brezbrižni mimo teh gamiiJ. Umiraffi so — a na njih jnesta so stoipaH drugi, krcpk. in silni. 1'aiko so se vrstiii tedni, meseoi, leta. Nekaterim je smrt prizanašala dolgo, dodgo. V groanih nočeh j,ih je poljubljaila 'tuiiimogrede raMo in kamaj sJiišmo — a unnorila jith ni. — Pustila jih je živeti. Zakaj? Zato, da so veravali, da so uipali v 7iv.ljenje, boJj živo kot kedaj prej. Hajala jiim je pokušati sivodo kiipo težav, polaffoma in vztrajno — a pustila jih je živeti, muSiti se, trpeti. I>o.konca? Do zmage? !>o ustajemja? — O, ine! Pokomčala jih je blisko_na, ko si ji ;ie zdelo dovcrlj. Pahnila jih je zavTatoo v žr&lo pofftiibe. Le težek vzddh, zaniolkel klic — v ropotajočo noč — in ni b*l;o več junakov... In lopate so kopale noive groboive in vanje so poJagali sitrte nade ljubečih src, ivničene sanje — o pravljid življenia. — : Zorica.