TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Dr. O. Ilaunig: Grof Tanenbah je tekom pogovora z grofico Zrinjsko izrazil svoje veselje, da je zopet tako odlikovan, biti v bližini zvezde, ki sveti najjasnejše v njegovem srcu. Poklonitev deželnih stanov je njemu v največjo srečo. »Oh, vaše srce,« meni grofica Zrinjska malo čaljivo, »ima velike prostore, moje pa ima samo dve ozki celici.« »In te so,« vpraša grof Tatenbah. »Ena je za ljubezen, druga za prijateljstvo in obe str, kakor tudi telesno ločeni.« »Toda kri obeh se vendar pomeša,« reče grof Tatenbah in žareče pogleda grofico Zrinjsko. Le-ta se začudi, a ničesar ne reče. To grofa Tatenbaha še bolj razvname, zato vzhičeno vpraša: »Čegav bo pač še vašega srca tisti del, kjer kraljuje ljubezen?« »To je vse odvisno od slučaja ter lastnosti tistega, ki želi biti v tej celici,« reče pomenljivo grofica ter pogleda grofa z velikimi črnimi očmi kakor bi hotela reči: poskusi svojo srečo. Grof Tatenbah je zarudel od veselja, se priklonil grofici ter ji napil. Med tem je pri drugih gostih nanesel nagovor na lov, ki bi se moral vršiti jutri in katerega sta se posebno hotela udeležiti pl. Abela ter Peter Volk. Hoteli so iti na lov medvedov, ki so bili tedaj še v temnih gozdovih v bližini grada Riegersburg. »Ah, kaj medvedi,« reče Frankopan že ves razvnet, »najlepši lov je s sokoli, kajti to je neka vojna predigra, toda dosti plemenitejši kakor drugi lov, ker lovec sam ne mori in ker je sokol najplemenitejši ptič, najlepša podoba visokega plemstva ter velike pogumnosti; zato pa zahteva izvežbanje sokola za to sposobnega znanja.« »Zanimive stvari razlagate,« meni grofica Khisl, kateri je ugajal zali, živahni Frankopan. Grof Trautmannsdorf, ki vsled razgovora svoje sosedinje z grofom Frankopanom ni mogel nadaljevati s svojim pogovorom o nežnih Cutih; ki jth. 33 imel do lepe grofice. reče nekako ozne- voljeno naj pazi grof Frankbpan, da ga ne vlovi najlepši sokol. »O, tega se ni treba bati,« meni Frankopan nekoliko razburjen, »divjačina, ki je napadena, se zna tudi izogniti, 5e preti nevavnost.« »A jaz se ne bojim sokola, saj za me je najlepši grofica Zrinjska.« poseže vmes grof Tatenbah ves razvnet, »kajti njene oči so najbolj Carobne.« Grofico Tatenbahovo, ki je slišala te besede in že dalje časa opazovala, kako je dvoranil njen soprog ogrski grofici, je obšla bridka nevolja. Užaljena, da jo njen soprog tako zanemarja, se je dvignila oprostivši se pri gvofu Viljemu Tatenbahu ter šla k prijateljici Regini, da se z njo pogovori o zadnjih dogodkih ter o nameravani zavoki, katero baje hoče skleniti njena tnati s polkovnikom baronom Kapel. Grof Frankopan uvidevši, da je bil grof Tvautmannsdorf že kakor na iglah, se je dvignil ter stopil h grofici Zrinjski in ji pošepetal na ubo, porabivši trenutek, ko jc začt;! grof Tatenbah razgovor z pl. Abele zaradi iova. »Upam, ti si ga nc osvojiš samo 'za scbo, ampak tmii za n-i?.. r.ii mc ffr::.i!r:i.^?« Mo^np. rdftčiira r,-\ rramot? in \ov.c \\ je zaiila obvaz, na katerem je nastopila prej trenutna bledoba. »Kaj je tako razburi-lo mojo kraljico,« vpraša grof Tatenbah, obrnivši se zopet k svoji so=;edinji ter dvigne boječe svoje lepe modre oči k svetlo žarečim temnim očem grofire Zrinjske. »Nepričakovana napoved naSega odhoda« odvvne grofica nekako v zadregi, »ki mi jo je ravnokar sporočil moj bvat.« »Kaj takega se ne more zgoditi, sa.1 jutri imamo lov,« ugovarja grof Tatenbah, »stvar sc da vendar še odložiti.« »Lov je zabava. da se razved?-i dub in okvr-pi telo, meni grofica Zrinjska navidczno zopet mirna, »a so še druge stvari, ki so bolj važnc.« »Sedaj smo tukaj, da se veselimo,« meni pfcf Tatenbah, »za resne stvari je še pozncje čas.« »So trcnutki, ki pridejo, le enkvat in te se moi-a izrabiti,« odvine grofica s poiebnim m.i:'asom, »enkrat zamuiena prilika sc ne da nik<inr več pi-iklicati nazaj.« 1'ri tem ucre grofica svojc oči v grofa, k;i!-.or bi hotela vdihnfti v njoga svoje mi^li, ka!"ri)i pa šc iii bo('3l9 v/r,"\]. »V zatonrtki crovo:-ite, prcmilostljiva gospa grofica,« mcni grof Tatenbah ves vzhičen, »ne morem vas razumeti.« »O vsem se da govoriti, a zato je še čas,« odvrne grofica zagonetno,' kar pa je še bolj razvnelo grofa Tatenbaha, da je nadaljcval: >>O, kaj bi dal, da bi mogel zvedeti, kaj pomenijo te besede, ne najdem prej miru, dokler tega ne izvem, in če ni drugače, pridem v Čakovcc, tam upam, da najdem rešitev te ugankc« »Vsaka uganka se da rešiti, a biti mora tudi najresnejša volja, ki je osredotočena le na to, da se dosože zaželjena smer,« reče grofica Zrinjska ter se nalabno nasmehlja grofu Tatenbahu. »O, vaše bescdo me navdu^ujejo, zvcnijo mi kakor nekaj tajinstvenega, velike stvari se skrivajo 7a njimi, ali imam piav, presvetla grofica,« reče giof Tatonbah ter ji žcljno gleda v obraz, upajoiS da dobi osvečevalen odgovor. »Odvisno je od vas, gospod grof, če se hočete zanimati za našo stvar.« »Vodno, premilostljiva grofica,« odvrne grof ves razvnet, »vse storim, kar mi velite.« »Bonio videli,« meni pomenljivo profica Zrinjska ter vpre svoje oči v njpgovc, da je začutil pri srcu, kakor bi se vliv.al vanj ogcnj hr.nDenenja po nečem. kar mu sedai ?c ni bilo iasno.Družba se je v tem dvignila od mize, saj se je bližal že skoraj večer. Solnce je ravnokar zašlo za najvišjo goro. Grofica Zrinjska je stopila iz dvorane, se podala v drugo nadstropje ter šla k oknu, odkoder so odpira pogled proti jugu. Kakor v sanjah ji je sledil grof Tatenbah, ki je i»il ves prevzet od njenih besedi in njene lepotc. Zagledal je grofico, ko je slonela nemo pri oknu ter sanjavo gledala v daljavo. Bila je bleda v obrazu in oči so gledale nckako otožno. Čutila se je užaljeno vsled domnevanja njenega brata, da bi pe zaradi tega delala ljubeznjivo, da doseže na polju politike uspehe. To ji je mrzelo tem bolj, ker je spoznala kmalu mehek značaj grofa Tatenbaba, vedela je sedaj, da je častihlepen, a ob enem dobrega, občutljivega srca, ki je vdano lo čaru lopote; zato pa se ji je zdelo odvcfi, da bi se še posebej posluževala zaradi tega naravnoga daru svoje lepote, da bi s tem utešila častihlepnost in poželenjc po vladanju — vse naj gre naravno pot. Tako je prav kmalu omrežila frrofica Zi'ii.3s';a za vcdno grofa Tatcnbaha. Kljub razli?nim lastnostim niunib značaiev sta ai bila cnnka v častiblepnosti ter hrepenenju po vladanju, in .e tudi je znala grofica za grofove slabosti, jo je vendar očarala njegova srčna milina ter moška lepota. V teh mislih je zasačil grof Tatenbah grofico Zrinjsko. Čisto tiho se ji je približal ter rahlo, sočutno spregovoril: »Premilostljiva gospa grofica, kakšna žalost je legla na vaše srce, da ste tako otožni, boli me srce, ko vidim tako lepo rožo, ki poveša glavo.« »Ah, nič ni, gospod grof, zmučena sem od potovanja, zato sern sla sem, da občudujem te krajc« Grof Tatenbah pristopi bližje, grofica se obrne proti njemu in zopet je gledal njene temne oči ter čutil, kako mu je bilo srce močnejše in silila kri v glavo. Tudi grofica Zrinjska je stopila bližje, tako da je čutil skoraj njen dih. Dvignila je desnico, jo stegnila, z belo roko pokazala proti vzhodu ter rekla z mebkim glasom: • »Glejto, gospod grof, tam doli to ravnino, neizmerno velika je in skoraj napravi Cloveka otožnega, in to je naša domovina, tako lcpa, tako mila. In ljubim jo, ljubim iz dna duše, zato pa želim, da bi bila srečna ta zemlja. da bi bila svobodna, se dvignila in priklopila tem rajskim hribCekom; ali jih ne vidite, kako so lepi, kako se svetijo božji hrami ter smejejo vinske gorica, videti je kakor strnjeno morje — oj te gorice — imenujejo jih Slovenske gorice — kako so vendar krasne. In zadaj višje gore, kako lepa podobaf All ni to vaša domovina, ali vas ne vleče tja, ali ne bi bil srečni, če bi se ta ravnina združila z mičnimi hribčeki ter postala ena domovina?« Grofica se je razvnela pri teh besedah, njene oči so dobile poseben žar in na obrazu se je pokazala rdečica navdušenja. »O, grofica, krasno govorite, lepa je bila poklonitev našemu vladarju, a še lepša, če bi vam mogel pokloniti v Račjem krono kot kraljici te združene domovine,« reče grof Tatenbah in se trese od notranjega razburjenja. »In kronana kraljica bi posadila svojemu poklonitelju vojvodski klobuk na glavo,« reče grofica z napol tihim, zagonetnim glasom. »Tedaj na svidenje v Račjcm,« reče grof s drhtečim glasom ter strastno poljubi roko grofice, ki mu jo je podala. »Na svidcnje, na vcselo svidenie,« ie oilvrnila grcfica ter ljubko pokimala.