DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE 61230 DOMŽALE 'c-aab^lja,! Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 Si. 11 november Število izvodov: 1200 Leto izdajanja GLASILO DELAVCEV TOSAME ™ Poslovni rezultati devetmesečnega obdobja V prejšnji številki TOSAME smo že poročali o poslovanju v letošnjem letu. Informacija ni bila popolna, ker še nismo imeli podatkov o poslovanju v mesecu septembru oziroma za celotno devetmesečno obdobje. Ob koncu meseca oktobra smo na raznih samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah obravnavali in sprejemali periodični obračun in pri tem ugotovili, da so rezultati preteklega obdobja dobri in da nam dajejo dobro osnovo za poslovanje do konca letošnjega leta. Sicer pa smo v preteklem devetmesečnem obdobju dosegli naslednje rezultate: — dosežena proizvodnja v TOZD SANITETA v vrednosti 2,656 mlrd din ozaroma 102 % letnega plana za to obdobje — dosežena proizvodnja v TOZD FILTRI 0,574 mlrd din oziroma 152 %, letnega plana — na nivoju DO dosežena proizvodnja 3,231 mlrd din oziroma 109 '»/o letnega plana za obravnavano obdobje — fizični obseg proizvodnje se je napram enakem obdobju preteklega leta povečal za 15,0 % — število zaposlenih se je povečalo za 2,2 '»/o, — produktivnost se je povečala za 12,5 % — celotni prihodek se je povečal za 100,3 % od tega od prodaje na domačem trgu za 96,4 1%, od prodaje na tujem trgu pa za 246,3 % — porabljena sredstva so se povečala za 85,7 % — dohodek je višji za 135,2 % — čisti dohodek se je povečal za 152,9'%. — za osebne dohodke smo porabili za 66,4 % več sredstev kot v enakem obdobju 1983. leta — za poslovni sklad pa smo začasno namenili 302 % več sredstev kot preteklo leto. Preobširno bi bilo naštevanje vseh ostalih kazalcev o poslovanju. Sicer pa so podrobne analize in poročila izdelana tako za TOZD in DSSS, kakor tudi za celotno delovno organizacijo in so bila obravnavana na ustreznih samoupravnih organih in DPO. Poleg tega so bili pomembnejši podatki prikazani tudi v BILTENU in tako kot osnovna informacija dani slehernemu članu kolektiva. Osnovni namen tega članka je, dati grobo oceno o poslovanju in predvsem o pogojih poslovanja v naslednjih obdobjih. Skrajno neodgovorno bi bilo, da bi se na doseženih trenutnih rezultatih uspavali in se ne zavedali nekaterih pomembnih dejstev in problemov, s katerimi se že ali pa se bomo v kratkem soočili. Ugotavljamo, da smo razmeroma solidna sredstva izločili v poslovni sklad. Ce bi bila ta sredstva res kvalitetna, potem bi moralo biti stanje denarja na žiro računih bistveno boljše od dejanskega. Tako pa moramo ugotoviti, da je vsa akumulacija takoj prelita v obratna sredstva oziroma v zaloge. Dejstvo je da se zaloge niso količinsko povečale, da pa je vrednost zalog na račun povečanja cen izredno visoka in se viša vzporedno z rastjo oen. Problem likvtidnosti pa je zelo ak-tualen, saj zakon zelo konkretno določa, da tisti, ki ne more tekoče poravnavati svojih obveznosti, tudi ne more izplačevati normalnih osebnih dohodkov. Reševanje tekoče likvidnosti z bančnimi posojili pa je pni sedanjih obrestnih merah izredno drago in bi imelo izredno močan negativen vpliv na poslovne rezultate. Zaradi stalnega padanja življenjske ravni velikega dela prebivalstva, pada tudi njihova kupna moč, kar se pri nekaterih življenjsko manj pomembnih izdelkih že pozna tudi pri prodaji naših izdelkov. Zato se moramo zavedati, da bodo v tej smeri potrebni veliki napori, ker nas bodo sicer bremenile zaloge končnih izdelkov oziroma bo treba pri teh izdelkih zmanjševati proizvodnjo. Posledice enega ali drugega pojava pa verjetno ni treba posebej razlagati. Vedno bolj je aktualno vprašanje odnosov z našimi kupci (veletrgovine in veledrogerije). Z administrativnimi ukrepi se je delež trgovine vedno bolj zmanjševal In je dosegel nivo, ki našim kupcem ne zagotavlja niti pokrivanja lastnih stroškov, še manj pa ustvarjanje sredstev za akumulacijo. Zato se moramo takoj pripraviti na to, da bomo morali delež trgovine povečati za nekaj odstotkov; vsak odstotek pa pomeni za 3 — 4 mlrd starih din zmanjšanje dohod- Kaj smo naredili za TOZD Cigaretni filtri? ka. Čeprav neradi, bomo to morali sprejeti, saj si enostavno ne moremo zamišljati prodaje naših izdelkov brez posrednika, to je trgovine. Izredno močni so tudi pritiski trgovine za podaljševanje plačilnih rokov. Do sedaj smo v glavnem uspeli vstrajati na rokih plačila do 30 dnii neto in le v izjemnih primerih je bil ta rok daljši. Zahteve trgovine so ostre in nekateri kupci zahtevajo rok plačila tudi do 90 dni. Vsekakor bomo morali tudi tu narediti spremembo, ki pa pomeni povečanje vezave sredstev v terjatvah in s tem slabšanje likvidnosti. V izdelavi imamo gospodarski načrt za leto 1985 in srednjeročni plan za obdobje 1986 — 1990. V obeh dokumentih predvidevamo precejšnja vlaganja, predvsem v opremo nekaj pa tudi v gradnjo objektov (skladišče končnih izdelkov in proizvodni objekt za TOZD FILTRI). Vsako investiranje pomeni zmanjševanje obratnih sredstev, kar ima zopet vpliv na tekočo likvidnost poslovanja. Problem cen bo tudi v prihodnje zelo aktualen. TOSAMA je v letu 1984 končno le uspela uskladiti cene z ostalimi proizvajalci sanitetnih in higienskih izdelkov. Izkoristili smo tudi z družbenimi dokumenti določen limit in zato v kratkem času ne moremo računati na nova povečanja cen. Nasprotno temu pa se stroški poslovanja stalno povečujejo. (Energija, gorivo, transport, surovine in repromateri-ali). Nekatere podražitve (predlog za povečanje cen preje za 100 %, iz-česek po ceni 350 din/kg) so zelo velike in glede na količino posameznih materialov in surovin, potrebnih za našo proizvodnjo, bodo imele močan vpliv na poslovne rezultate. Tudi drugo področje -poslovanja, predvsem nabava, uvoz, izvoz, nadomeščanje stare iztrošene opreme z novo kvalitetnejšo in produktivnejšo ipd. niso urejena tako, da zaradi njih ne bi imeli problemov in ki v določenih trenutkih ne bi negativno vplivali na naše poslovne rezultate. Zato bi bilo normalno in zelo pošteno, da bi sedaj, ko smo osebne dohodke dvignili na zelo solidno raven, tudi veliko bolj resno in zavzeto pristopili k izvajanju rednih delovnih nalog, tako, da bi vsak opravil svoje delo kvalitetno in pravočasno. Le tako bomo dosegali tudi v prihodnje dobre poslovne rezultate in zagotavljali primerno socialno varnost vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji. Glavni direktor Edvard Peternel, ing. Vspodbuda za ta članek je bila seja SDS, na kateri se je ponovno in brezuspešno obravnavala ocena za nova delovna mesta v zvezi z reorganizacijo nekaterih služb. Ker je bilo na seji izrečeno veliko kritike na račun dela tehnologov oziroma tehnološke službe, bi s tem člankom predstavili naša prizadevanja za uresničitev predsanacijskega programa za TOZD — Filtri. V zadnjih štirih letih smo za TOZD Cigaretni filtri izdelali veliko vzorcev za nove izdelke, od katerih se nekateri redno proizvajajo. Nekaj izdelkov pa je TOZD dobil od TOZD-a Saniteta. Poleg izdelave in priprave novih izdelkov, se je vzporedno odvijalo tudi delo, ki ga terja uvedba vsakega novega izdelka ali pa spremenjena tehnologija. Tako smo zbirali in proučevali podatke za nabavo novih strojev in naprav. Pripravljali smo dokumentacijo, posredovali vse podatke za izračun predkalkulacij (poraba časa in materiala), tehnološko in prostorsko urejali in razporejali stroje in naprave v obstoječih objektih, kakor tudi v predvidenem prostoru na novi lokaciji. Poiskali smo nadomestne domače materiale za uvožene npr. alu-plast, tissue papir in folije za posteljne predloge. Veliko dela je bilo vloženega tudi v razvojni program za fiksirne mavčeve ovoje (gypso-na), kjer smo sodelovali z raziskovalci z Inštituta Jožef Štefan, pa se je delo ^ njimi potem končalo, ker bi bila potrebna večja finančna sredstva za nadaljnje raziskave oziroma polindustfijske preiskuse v Aeru. V štirih letih smo izdelali veliko novih izdelkov in to pretežno iz vlaknovine in plastificirane vlakno-vine. Ker delo v razvoju terja svoj določen čas za uresničitev, smo se odločili predstaviti vse vzorce novih izdelkov, ki so bili izdelani v obdobju 1981-1984: — vzglavniki za avione iz vlaknovine — aluplast in izdelki iz aluplasta — set za bolnice (KOBARID) — plastificirani prti — izvoz — rjuhe, prevleke za blazino, prevleka za vzglavnike — iz vlaknovine — trioglate rute, zdravniške kape, kirurške kape, aube, ortopenske kape, sesterske rute — vse iz vlaknovine — oljni filtri raznih dimenzij — vlaknovina — slinčki iz vlaknovine ali plastificirane vlaknovine (šivani, varjeni) več izvedb — posteljne predloge 40x60; 60x90 cm; predpasniki iz vlaknovine in iz plastificirane vlaknovine — ženske hlačke iz vlaknovine — plastificirana pregrinjala za mize z instrumentarijem in za preglede — plastificirane rjuhe za reševalna vozila 90x220 cm, zaščitne rjuhe 70x150 cm — copati in škornji iz vlaknovine — več variant — zdravniške, kirurške in bolniške halje iz vlaknovine v kombinaciji s plastificirane vlaknovine — vrečke za umivanje — namizni seti za gostinstvo in podstavki za kozarce — komprese iz staničevine in stani-čevine in vlaknovine — komprese za kirurške posege iz kaširane troslojne vlaknovine, polietilena in tissue papirja — medicinska plastika (VIRKOL in urinske vrečke) — izdelava vzorcev h^lj in pidžam za izvoz — plenične predloge (23x34) za izvoz Tehnološka služba Program izdelkov za žensko higieno V proizvodnjo smo vključili končno nov izdelek higienskih tamponov VIRTAMP. TOZD — CIGARETNI FILTRI oziroma njihovim vzdrževalcem je uspelo usposobiti stroj za izdelavo tamponov. Tehnološka služba je pripravila v sodelovanju z obema TOZD-oma namestitev stroja, s pomočjo nabavne službe vse reproma-teriale: celofan, trgalni trak, potezno vrvico v sodelovanju z raziskavo trga primerno embalažo. Na stroju so bile narejene prve količine kvalitetnih tamponov. Za izdelavo traka vate za tampone je potrebno primerna mešanica vlaken, ki jo je treba sestaviti v čistilnici bombaža. Ta meašnica bi ‘morala biti sestavljena točno (mi pa sestavljamo mešanice brez tehtnice). Čistilni efekt strojev za čiščenje bi moral biti maksimalen, saj smeti, lesenih delcev, ostankov listov In semen nobeno belilno sredstvo ne odstranjuje in so vidni v končnem izdelku, zato jih morajo odstraniti čistilni stroji. Po postopku beljenja in sušenja pa nam manjka bistveno v naši tehnologiji; to je rahljana vlakna, ki bi se morala še aklimatizirati, to se pravi, da bi se navzela primerne vlage, bi lahko predelali v svitke. Svitki morajo imeti določeno težo, ki sme varirati le -)-5 %. Pri nas pa k dodatni neenakomernosti po- skrbi še nepravilni način deljenja svitkov. Skupaj s firmo COVES, ki nam je rekonstruirala mikalnik Marzolli upamo, da bomo ta problem primerno rešili. Tako imamo trenutno v Tosami dva izdelka, to je vato v traku za tampone in pramen za bebi palčke, ki terjata kvalitetnejše svitke. Svitki bi morali biti kvalitetnejši tudi za izdelavo ostale vate in izdelkov iz nje. Zaradi slabe kvalitete svitkov se vrača v ponovni proces vse preveč odpadkov in s tem povečuje število nekvalitetnih svitkov. V plan investicij je potrebno za leto 1985 vključiti rahljalni stroj. B. H. TOSAMA je v preteklem letu praznovala 60. obletnico svojega obstoja. V samem začetku je proizvajala izdelke, ki so bili namenjeni izključno potrebam zdravstva. Kaj kmalu pa je spoznala, da je z zdravstvom tesno povezana tudi higiena, kajti iz nehienskih razmer se često razvijajo in širijo bolezni. Ker je bila v Tosami takrat in je še danes pretežno zaposlena ženska delovna sila, je prišla na idejo, da je treba nekaj storiti za osnovno higieno žena. V tistih časih je bilo že govoriti o menstruaciji nekaj skrivnostnega, kaj šele, da bi se v te namene kaj proizvajalo in javno prodajalo. Zato so se morale žene znajti vsaka po svoje, kakor so vedele in znale. Nekaj kasneje so se na trgu že dobili vložki izdelani iz frotirja ali pleteni. S tem je bil že storjen korak naprej, vendar pa še vedno ne zadovoljiv, ker je bilo treba te vložke prati, poleg tega pa so bili trdi in skrajno neudobni. Vse te težave je TOSAMA odpravila, ko se je odločila pričeti izdelovati higienske vložke za enkratno uporabo. Sprva je bil to samo ene vrste vložek, izdelan iz vate in ovit s trikotažno mrežico. To so bili prvi začetki, ki so premagali nazadnjaške miselnosti in ki so kasneje in vse do danes omogočili velik razvoj izdelkov za te namene. TOSAMA je svoj asortiman stalno izboljševala in dopolnjevala na podlagi lastnih izkušenj ter sprejemala vse novosti, ki so se na tem področju pojavljale v razvitem svetu. Današnji TOSAMIN program obsega naslednje vrste higienskih vložkov: — Vir extra: vložki so izdelani iz mešanice bombažnih in viskoznih vlaken, ter oviti s trikotažno mrežico. Zaradi materiala iz katerega so izdelani, so izredno mehki in udobni. Primerni so za nežno in občutljivo kožo. — Vir 60: vložki »o glede na velikost in sestavo primerni zlasti za ženske z močno menstruacijo in za nočno uporabo. Izdelani so iz: mehke ovojne zlasti iz vlaknovine, plasti tissue papirja, polnila iz celuloze, PVC zaščitne folije in lepilnega traku za pričvrstitev — Vir 70: osnovna sestava — jedro vložka je ista kot pri vložkih Vir extra, zato so zelo mehki in udobni. Razlika je le v tem, da ima vložek Vir 70 namesto mrežice mehki ovojni sloj iz vlaknovine in da je obogaten s PVC zaščitno folijo in lepilnim trakom za pričvrstitev, kar zagotavlja popolno varnost. — Vir 80: vložki se odlikujejo po mehkobi in močni absorbcijski sposobnosti. Sestavljeni so iz: mehke trikotažne mrežice, mehke plasti umetnih vlaken, plasti mlete celuloze, plasti staničevine in PVC zaščitne folije. — Vir 90: glede na svojo sestavo imajo vložki močno absorbcijsko sposobnost. Sestavljeni so iz: ovoja vlaknovine, polnila iz celuloze, PVC zaščitne folije in samolepilnega traku za pričvrstitev. Glede na to, da ima en menstruacijski ciklus dneve z močno krvavitvijo in dneve s šibkejšo krvavitvijo je pomembno, da vsaka žena v enem ciklusu uporablja več vrst vložkov, ki so po svojem sestavu prilagojeni za različne dneve. TOSAMA priporoča za dneve z močnejšimi krvavitvami naslednje kvalitete vložkov: — Vir 60, Vir 80 in Vir 90. Ti vložki imajo izredno sposobnost vpijanja, poleg tega pa imajo zaščitno plast in trak za pričvrsti-tev, kar zagotavlja popolno varnost. Za dneve s šibkejšimi krvavitvami pa priporoča vložke: — Vir 70 in Vir exitra Omenjeni vložki se poleg ostalih lastnosti še posebej odlikujejo po mehkobi in udobnosti. Vse kvalitete navedenih vložkov TOSAMA stalno izboljšuje in se pri lagaja potrebam in zahtevam upo- rabnic teh izdelkov. TOSAMA je svoj program higienskih vložkov razširila še za pomemben izdelek, ki ga na tržišču stalno primanjkuje, to so higienski tamponi. V kratkem ga boste lahko dobili na tržišču pod oznako Higienski tamponi Vir tamp. TOSAMIN program za žensko higieno je obogaten tudi z ženskimi spodnjimi hlačkami za enkratno uporabo, ki so še posebno primerne za potovanja, rekreacijo, pa tudi za vsakodnevno uporabo. Izdelane so iz mehke vlaknovine. Pakirane so v lični praktični embalaži v številkah od 1 do 4. Intimni robček Izbira izdelkov za osebno higieno, ki jo TOSAMA nudi našim Ženom (in dekletom) se je v zadnjem času povečala za nov vložek , ki smo ga imenovali VIR-TAMP. S tem vložkom, ki res zasluži naziv vložek, se je izbira izdelkov iz tega programa skoraj sklenila. Vsi ostali vložki iz našega programa bi bolj upravičeno nosili ime podlo-žek, saj jih tako imenujejo tudii strokovnjaki (med drugim smo njihove prispevke lahko brali v »Naši ženi« ter »Jani«). Če torej primerjamo našo izbiro higienskih izdelkov (podložkov, vložkov) za osebno nego žena z izbiro teh na razvitem zahodnem tržišču, potem lahko ugotovimo, da nam (predvsem po kriteriju velikosti in teže) manjka še en izdelek, da bi bil obseg naše ponudbe zaokrožen. Seveda nudi na splošno bolj razviti zahodni trg bolj kakovostne izdelke iz tega področja osebne higiene, saj tudi ni v zadregi za kakovostne surovine. Da bi TOSAMA kot prvi in največ ji izdelovalec higienskih izdelkov z največjo izbiro v Jugoslaviji obdržala in razširila svoj ugled, je bilo potrebno upoštevati izkušnje iz zahodneg a trga, ter obenem upoštevati pričakovanja naših žena. Rezultat te naše želje, ter potreb tržišča naj bi bil nov izdelek, ki naj bi se imenoval intimni robček ali dnevni podložek, saj želimo že s samim imenom pomagati našim prihodnjim potrošnicam, da bi ga v popolnosti ločile od uporabe dosedanjih vložkov. Intimni robček ali dnevni podložek naj bi postal vsakodnevna potreba, saj je njegov namen jasen — čisto osebno perilo za vse žene, ki si to žele, vendar pa jim zdravje to preprečuje. Sestava intimnega robčka ali dnevnega podložka je po sestavnih delih zelo podobna mini vložku. Glavne značilnosti tega izdelka so zelo majhna teža (dosti manjša kot je pri mini vložku) lepo zaokroženi konci vložka, ter širok oziroma več-črten nanos lepljive snovi, ki zagotavlja brezhibno pričvrstitev na ose- Finančne zadeve Sprejme se ugotovitveni sklep zborov OE TOZD Filtri z dne 26. 10. 1984 s katerim je bilo ugotovljeno, da je začasna razporeditev celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka sprejeta s potrebno večino glasov. Potrdi se periodični obračun za obdobje januar-september 1984. Javna razprava V 15-dnevno javno razpravo se daje dopolnitev Akta o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti v TOZD Filtri »vodenje oddelka«. V 15-dnevno javno razpravo se daje predlog delovnega koledarja za leto 1985. Planiranje Sprejme se sklep o obvezni pripravi dolgoročnega plana razvoja DO Tosama in delovni program. Sprejme se rokovnik za pripravo in sprejem srednjeročnih in dolgo-ročnik planskih dokumentov v DO Tosama, ki je vsklajen z rokovnikom na občinski ravni. Interni akti Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1984/85 in sicer: — Tabela II — vrednost kategorij, ki se od 1. oktobra 1984 dalje poveča za 20 Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1984/85 in sicer: 16 člen — usklajevanje OD 1. Usklajevanje OD a) zajamčeni OD 15.000 din b) najnižji OD 15.000 din c) najnižje nadomestilo za boleznino 15.000 din Navedene spremembe veljajo od 12. 10. 1984 dalje. d) valorizacija osnov za nadomestilo OD za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni več kot 6 mesecev znaša za: obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1984: 147,7 % na zadnjb osnovo obdobje od 1. 7. 1984 dalje: 139,4 % na zadnjo osnovo Tako povečano nadomestilo gre delavcu od prvega naslednjega dne po izteku vsakih 6 mesecev odsotnosti z dela. SDS zadolžuje strokovne službe, da tekoče usklajujejo spremembe Poslovnika o izračunavanju OD 1984/85 brez predhodnega potrjevanja na SDS. Le-te se bodo potrjevale na prvi redni seji. Problematika nesprejetih organi- bno perilo. Ker je podložek zelo tanek naj uporabnic ne bi motil pri vsakodnevni uporabi. zacijskih sprememb v DSSS se skupaj s poročilom o poteku izdelave razvida del in nalog obravnava na naslednji seji skupnega delavskega sveta. Investicijske zadeve Odobri se uporaba sredstev za S sej delegacij PREDLOG ZA IZDAJO SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE 1981/ 85 — PROSTORSKI DEL S sprejemom sprememb in dopolnitev družbenega blana občine Domžale in določitev zemljišč, ki se trajno menjajo za kmetijsko proizvodnjo, so se spremenili pogoji za gradnjo stanovanjskih, industrijskih, obrtnih in drugih objektov. Osnovna zahteva, ki je privedla do sprememb je bila, da se ohranijo zemljišča, ki so zaradi svoje kvalitete primerna za pridelavo hrane. Bistvene spremembe in dopolnitve: — varstvo kulturne dediščine — sprejet ZN Spominski park — vodovodno omrežje in vodni viri — povzeto varovanje domžalsko-mengeškega polja s podtalnico — dopolnitve kanalizacijskega omrežja — cestno omrežje se ne spreminja, železnica predvideva podaljšanje tovorne postaje v Jaršah in podaljšek proti Brnikom — za naselje Lukovica in Trojane se ne zahteva zazidalni načrt, ampak ti naselji predpisuje urbani-ištični red — proizvodne in servisne dejavnosti — spremembe so posledica varovanja kmetijskih površin. Spremembe in dopolnitve se javno razgrinjajo. SPREMEMBA ODLOKA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE GRADNJE IN OBNOVE DRUŽBENIH OBJEKTOV V OBČINI DOMŽALE Po predlogu odloka naj bi bili plačevanja samoprispevka oproščeni vsi tisti delovni ljudje in občani, katerih prejemki ne dosegajo zneska 75 % (13.700 din) povprečnega čistega OD delavca v SRS (prej 60 %) v preteklem letu oz. katerih mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo 60 % tega zneska (prej 50 %). nakup 50 1 bojlerja v znesku 15.000 din za potrebe kontrolno raziskovalnega laboratorija. Odobri se uporaba sredstev v znesku 220.000,00 din za izplačilo odškodnine, ki bo nastala ob vzdrževalnih delih na fekalnem kanalu. Odobri se uporaba sredstev za nakup IMV — kombija za potrebe transportne službe v znesku 1.197.471,00 din. Odobri se uporaba sredstev za nakup dveh tehtnic v skupnem znesku 150.000,00 din za kontrolo kvalitete izdelkov v oddelku mikalnice. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O NEODPLAČANEM PRENOSU DRUŽBENEGA SREDSTVA Občina Domžale in TGDO Napredek sta se dne 23. 9. 1982 dogovorili, da v Zg. Jaršah zgradita blagovno skladišče po predračunski vrednosti 98.790.000,00 din. Zgrajeno skladišče meri 3850 m2. Za potrebe skladiščenja blagovnih rezerv in blaga TGDO Napredek uporablja 3454 m2 površine, ostalo, ki je posebni, ločeni del skladišča pa v svoje namene uporablja občinski štab za TO. Občina Domžale neodplačno prenese na TGDO Napredek del nepremičnine, ki ga je zgradila s svojimi sredstvi, kar pomeni: objekt, zemljišče, na katerem ta stoji in z žično ograjo določen funkcionalni prostor. SPREMEMBA PRAVILNIKA O IZVAJANJU ZN TRZIN-MLAKE Prejšnji pravilnik ni dopuščal ničesar, kar je bilo določeno v zazidalnem načrtu. Opaža pa se, da je v naselju Mlake okolje čedalje bolj neurejeno, postavljajo se garaže, delavnice, drvarnice, podaljšujejo bivalni prostori. Novi pravilnik bi liberaliziral postavitev obrtnih objektov oz. spremembo namembnosti delov objektov za obrtno dejavnost s pogojem, da je le-ta brezšumna (ne povzroča hrupa, onesnaževanje okolja, ni potrebe po gostem prometu). OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Delovanje delegatskega sistema Od prvih korakov v letu 1974 se je marsikaj spremenilo, opažajo pa se še pomanjkljivosti in sicer: — skupščine iso sklepčne le z nekaj nad 50 % udeležbe — delegacije se ne sestajajo pred vsako skupščino — pogosta nesklepčnost in nezainteresiranost je pri zboru izvajalcev — vprašljivo je, ali so SIS resnično mesto dogovarjanja — ali je informiranje zadostno S sej samoupravnih organov OIS ima 71 delegatskih mest. Povprečna udeležba na sejah je 65 odstotna vendar pa prisotnost delegatov upada. Pri OIS je nekaj delegacij s 100 % udeležbo (Helios, Papirnica, Trak, Univerzale in KS Mengeš, Trzin, S. Šlander ter OŠ JBT, V. Perka in Glasbena šola), nekaj pa z zelo slabo udeležbo (delegacije obrtnikov in pri njih zaposlenih, POZD Repovž, Gostišče Konšek, Komunalno podjetje, KS Krtina, Homec — Nožiče, Prevoje — Rafolče, OZTK, Občinski odbor RK, IMP Izobraževalni center). Najbolj aktivne so delegacije, ki imajo najboljšo udeležbo in tudi najboljšo organiziranost, ter skrb za delegatsko delo. Predlog sprememb samoupravne organiziranosti OIS Namesto dosedanjih treh odborov se oblikujeta dva, ki imata izvršilna pooblastila: Odbor za svobodno menjavo dela ter razvoj vzgoje in izobraževanja, Odbor za investicije. Stalna samoupravna organa skupščine pa sta Samoupravna delavska kontrola in Odbor za SLO in DS. Namen reorganizacije je: — omogočiti delegatom pregled nad dejavnostjo OIS — poenostaviti postopke vsklajeva-nja — prenesti odločanje na večje število delegatov — zmanjšati stroške poslovanja — zmanjšati število sej in povečati učinkovitost — rešiti problem nesklepčnosti — povečati pomen skupščine OIS Predsedstvo OIS naj bi imelo pomembnejšo vlogo kot posvetovalni organ. Rebalans finančnega plana Lanski program je zaradi dodatne obveznosti OIS v zvezi z novim šolskim letom povečan za 40 °/o, v absolutnem znesku pa so dodatne še nove obveznosti: Skupnost OŠ, amortizacija nove šole Olge Avbelj ter novi oddelek v letu 1984/85. Cene vzgojnoizobraževalnih storitev v letu 1984 Odbor za svobodno menjavo dela je sprejel nove cene storitev za leto 1984: — rast OD — 140 % — materialni stroški v ceni storitev: od 6 !%, povečano na 9,5 % — sklad skupne porabe: od 16.800 povprečno na 24.000 din letno na delavca — ogrevanje: olje od 312,00 din na m2 povprečno na 700 din na m2 premog: od 136 din na m2 povečano na 300 din na m2 premog za podružnične šole: 635 din na m2 — električna energija: od 88 din na m2 povečan® na 125 din m2 — šolske ekskurzije: od 1. — 4. razreda 922 din od 5. — 8. razreda 5069 din Finančni plan OIS za leto 1985 V letu 1985 se bodo sredstva za izvajanje programa OIS v letu 1985 povečala za 43 % v primerjavi z letom 1984. Vendar pa so to le predvidevanja, saj je v tej vrednosti zajet le program do 31. 8. 1985. Analiza razvojnih možnosti OIS (1986 — 1995/2000) Razvoj teži k temu, da osnovnošolski standard ostane še vnaprej na letošnji ravni. Do leta 2000 pa naj bi vsi osnovnošolci imeli pouk v eni izmeni. Število učencev se do leta 1990 ne bo povečalo. Zgrajena bo tudi šola v Trzinu (dodatno 24 učilnic), do leta 2000 pa bi potrebovali 42 novih učilnic. Glege programskih sprememb naj bi se koncept dela vseh šol približal značilnostim celodnevne šole z menjavanjem izobraževalnih, rekreativnih in hobijskih dejavnosti. Druga programska sprememba bi bila morebitna nižja vpisna starost (5 let in pol). Za duševno prizadete otroke ne bi ustanavljali zavodov za usposabljanje, pač pa bi jih vključevali v normalne šole, kjer bi se po posebnih programih učili skupaj z ostalimi učenci ali pa ločeno. Prizadevali bi si tudi za vključitev glasbene šole v sklopu vsake osnovne šole. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Predlog rebalansa finančnega plana Sredstva za pokrivanje zdravstvene dejavnosti so se v odnosu na prvotni plan povečala za 19 % (novi cenik zdravstvenih storitev). Finančni plan za leto 1985 V globalu naj bi se sredstva za pokrivanje programa OZS v primerjavi z letošnjim letom povečala za 43 ■%. Poročilo o izvajanju akcijskega načrta OZS Premiki so očitni, čeprav jih finančno ne moremo ovrednotiti v pozitivnem smislu. Poseben poudarek načrta je na prestruktuiranju zdravstva v smeri večjega poudarka cenejših, nacionalnejših in uporabnikom lažje dostopnih oblik zdravstvenega varstva. — laična nega na domu (9 višjih, 6 srednjih medicinskih sester, 10 laičnih negovalk), — razširjena na območja Moravč, Lukovice in Črnega grabna — specialistična dejavnost — okrepljena specialistična služba s kardiologom, ginekologom in rentgenologom, na specializaciji je okulist in zdravnik za splošno medicino, en zdravnik pa se usposablja za akupunkturo — diagnostični laboratorij — vse manj pacientov se pošilja drugam — večji obseg dela urgentne službe — kot cenejša varianta podaljšanega bolniškega bivanja se uveljavlja klimatsko zdravljenje — zobozdravstvo — poglabljanje dispanzerske metode dela v mladinskem zobozdravstvu s poudarkom na sistematični preventivi. Uresničevanje delegatskega sistema v OZS Skupščina ima 70 delegatskih mest, zbora sta v prejšnjem mandatu zasedala 10 krat skupno in 4 krat ločeno. Ugeležba je 70 %. Bolj aktiven je zbor izvajalcev, katerega udeležba je večinoma 100 %. Po analizi je treba delegatski sistem okrepiti z: — krepitvijo vloge delovanja delegatov uporabnikov — čimvečjo uveljavitvijo usklajevanja samoupravnih interesov na zborih uporabnikov in izvajalcev — celovitejšim sodelovanjem z DPS SaS o vzajemni pomoči med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SRS v letih 1984/85 Namen SaS je rešitev najbolj perečih finančnih problemov. Po oceni bi bilo treba združiti 0,04 °/o od bruto OD delavca v občini. Temeljni pogoj, da bi OZS prejela združena sredstva po tem SaS: — če bi bilo ugotovljeno najmanj 20 % zaostajanje rasti sredstev skupne porabe v republiki — če bi OZS izpadla iz predvidenega kroga upravičencev do so-lidaronsti — če bi ise po dokončnem obračunu solidarnosti bistveno povečala obveznost posamezne OZS za zagotovljen program zdravstvenega varstva. Sredstva vzajemnosti bi OZS prejela, če predstavlja izpad njenega dohodka najmanj 5 % potrebnih sredstev za uresničevanje letnega programa s tem, da bi se predhodno sprejeli vsi ukrepi za možnost rešitev položaja. Aneksi k SaS o svobodni menjavi dela za obdobje 1981/85 za leto 1984 in revalorizacija cen zdravstvenih storitev za leto 1984 Izhodišča povečanja cen sta porast materialnih stroškov za 44 °/o in OD za 40 1% glede na leto 1983. Varianti sta dve: 1 v prvi so vkalkulirani dodatni stroški, ki se pojavljajo v zvezi s financiranjem nove ZP Mengeš — — amortizacija, stroški stavbe, tehnični kadri 1. v prvi so vkalkulirani dodatni rast materialnih stroškov v letu 1984 in sicer v višini 53 '% glede na leto 1983 cena za točko oz km osnovno varstvo reševalna služba zobozdravstvo 1. varianta 97,56 din 45,09 din 96,31 din 2. varianta 100,52 din 47,89 din 100,03 din Tosamovske mlade družine O mladih družinah zasledimo nekaj malega v stanovanjski zakono-dji. Le-ta jim omogoča pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, vendar le za določeno število let in seveda tudi ne kar vsem po vrsti. S tremi od številnih mladih tosa-movskih družin smo naredili mini intervju o tem, kako poteka njihov vsak dan, kako živijo in se spoprijemajo s številnimi težavami. Alma in Janez Kerč sta si v osmih letih skupnega življenja uredila stanovanjske prostore v Janezovi domači hiši. Prvi dve leti sta si opremila kletne prostore, ko pa se je Janezov brat odselil v svojo hišo, sta se preselila v zgornje prostore ter imata svoje gospodinjstvo. Do sedaj sta si vse opremljala s svojimi prihranki. Hčerka obiskuje prvi razred osnovne šole. Ker v letošnjem letu pričakujejo vesel dogodek v družini, se bo tudi družinica povečala. Ker namensko var-čujeta, načrtujeta v prihodnosti zidavo svoje hiše. Takrat pa bi zaprosila za gradbeno posojilo. Od ugodnosti v podjetju se poslužujeta koriščenja počitniških kapacitet. Olga in Miro Jere sta reševala svoj stanovanjski problem še pred poroko ter sta na Mirovem domačem domu adaptirala prostore za svoje družinsko življenje. Iz meseca v mesec sta del zaslužka vložila v gradnjo in do sedaj še nista zaprosila za posojilo. Imata dve punčki in odkar sta poročena še nista bila na morju. Težko je iz meseca v mesec, ker se določen prihranek, ki je namenjen za nakup v stanovanju odmika zaradi vedno večjih podražitev. Zdenka in Boris Frankovič sta dobila od podjetja enosobno stano- vanje. V njem stanujeta sedem let. Znesek prve stanarine je znašal 320 din, sedaj pa je 4.100 din. Avtomo- bila še nimata, ker ga ne moreta prihraniti. V službo hodita na izmene zaradi varstva mlajšega otroka in s tem prihranita del dohodka. Za za večjega fanta plačujeta prehrano za celodnevno šolo, ki pa tudi ni več poceni. Oba občutita kako nizki so osebni dohodki delavca. Zdenka si pri delu v mikalnici zaradi prahu uniči tudi veliko oblek. Z odtrgova-njem in s skromnimi željami se prerinejo iz meseca v mesec. Mladinski izlet na Dolenjsko Z željo, da svojim mladostnim dnem dodamo še en vesel dan, smo se v soboto, trinajstega oktobra mladinci Tosame zbrali pred tovarno. Ob sedmi uri, ko je še dokaj hladno jutro napovedovalo lep, sončen dan, smo krenili na Dolenjsko. Prvi cilj nam je bilo Novo mesto, a smo sklenili, da se za kratek čas že prej nekje ustavimo. To možnost smo imeli meddrugim tudi na Škofljici, a smo iz bojazni, da ne bi koga izgubili, raje nadaljevali pot. Sele v Trebnjem se nam je zdelo, da smo dovolj daleč od te nevarnosti, zato smo se tam brez skrbi okrepčali. Kasneje smo šli zapravljal v trgovino tovarne Labod v Novem mestu. Tisti, ki v Tosami danes srečujete naše fante v novih srajcah (da o dekletih ne govorimo), morate priznati, da se nam je splačalo iti tja. Ko smo enako kot Labod pregledali tudi Novoteks, nismo imeli več interesa (beri: denarja) za takšno zabavo. Kosilo v ‘Šmarjeških toplicah je bilo dobrodošlo, saj je mladinski izlet naporna zadeva. Največji užitek pa nam je gotovo prineslo kopanje v bazenu, ki je sledilo kosilu — topla voda, pogled na sončno dolenjsko pokrajino in občutek mladostne razigranosti. Potem smo v hotelu vsi sedli za mizo, Franci s kitaro, ostali pa z bolj ali manj razvitimi pevskimi sposobnostmi. S petjem smo nadaljevali tudi, ko smo se spet vrnili v avtobus, pripravljen za odhod proti domu. Ker se nas je po neuradnih podatkih s prejšnjega izleta vrnilo ravno toliko, kot nas je odšlo, je naša Julijana iz samega zaupanja opustila preštevanje. Vrnili smo se že ob osmih, zato so samo »ta pridni« odšli naravnost domov. Ostali smo vsak po svoje skušali čim bolje zaključiti lep, za nekatere tudi nepozaben izlet. Simona Razmišljajmo z mladino... Oviro lahko preskočimo tudi tako, da jo dvignemo! Linija najmanjšega odpora: terapevti postajajo diagnostiki! Glede na to, da so v upravah nogometnih klubov naši vodilni gospodarstveniki, stanje v nogometu niti ni tako katastrofalno! Upam, da rdeče številke v gospodarstvu ne pomenijo, da smo že v komunizmu! Če predolgo hodite nazaj, boste ljudi vse težje prepričali, da jemljete zalet! Imeli smo bogato preteklost! Uspelo nam je zapraviti 20 milijard dolarjev! Tovariši, čas je, da gremo naprej. Zapustite položaje! Kadar je pamet omejena, se razum težko širi! REŠITEV Upokojena gospodinja Marica je pred nedavnim vse svoje prihranke vložila v nakup novega avtomobila višjega srednjega razreda. A glej zlomka: od takrat dalje se gorivo kar naprej draži, njen dohodek pa tega ne prenese več. Zato je avtomobil za vedno parkirala na dvorišče, velik prtljažnik pa uporablja za gojenje rož. Kadar je dežja preveč, pokrov preprosto zaloputne. ODPORNOST Ker vozniki povsod po svetu niso enako ubogljivi in hočejo včasih celo na silo mimo policajev, ki jih ustavljajo, preizkušajo sedaj prototip betonskega kifelca z znakom stop v roki. Kdor ne bo pravočasno ustavil, da bo vsaj bolelo! REKLAMA Pri pranju umazanega perila v politiki! Priporočam — PRAŠEK ZOPER GLAVOBOL! Iz glasila Mladina OSEBNE VESTI © Rojstni dan praznujejo v mesecu novembru 1984 TOZD SANITETA Mikalnica Cajhen Marija, Černelč Jožefa, Hribar Katarina, Leve Majda, Lončar Frančiška, Osovnik Marija, Pervin-šek Joži, Pirnat Mira, Vrhovnik Gi-zela, Grlica Ani, Sanitetna konfekcija Erminio Joži, Florjančič Vasilija, Fuks Martina, Gostič Angelca, Gregorič Elizabeta, Kveder Nikolaja, Lajevic Darko, Pančur Majda, Pe-rušek Marija, Prosenc Anka, Razpotnik Stanka, Sušnik Cecilija, Šorn Ana-Marija, Zabret Silva, Otroška konfekcija Arnuš Elizabeta, Grošelj Frančiška, Križnar Ivanka, Lajevic Kristina, Lukane Antonija, Pestotnik Viktorija, Vehovec Marija, Rihtar Silva, Smrkolj Marjanca, Štrukelj Bori-slava, Tkalnica ovojev Andrejka Andrej, Rožič Betka, Rebolj Martina, Tkalnica širokih tkanin Cerar Marija, Gostič Valentina, Grad Frančiška, Pirc Branko, Sev-šek Slavka, Smolnikar Štefka, Tam-bolaš Lidija, Tepič Tomka, Arh Marija, Pripravljalnica Jenič Anica, Marenk Mateja, Oso-lin Franc, Belilnica Kokalj Franc, Vodstvo Sanitete Anzi Friderik dipl. ing., Leskovec Janez dipl. oec., Hrovat Marija, Urbanija Marija, TOZD FILTRI Hribar Bogomir, Jančar Elizabeta, Kramar Joži, Pavlič Andrej, Pevec Julijana, Sankovič Stanislava, Zupančič Miran, Gavranovič Zemka, Jamšek Marta, Resnik Franc, DSSS Cencelj Ana, Drešar Pavla, Grilj Franc, Jasenc Stane, Kavka Marija, Kerč Miha, Kokalj Milan, Medved t Marija, Novak Kristina, Pogačar Nuša, Prelovšek Marija, Rožič Franc dipl. ing., Rode ^lanez, Breznik Tomaž, Marinček Aleš, Komerciala Burja Vinko, Burja Julka, Capuder Albert, Jerman Joži, Kveder Mavric, Lenček Stanislav, Vidovič Ivan, Rožič Franc, Rodili so se: Čebulj Janezu — sin Kogovšek Mihu — sin Ložar Veri — hči • Odšli iz delovne organizacije: Lekan Francka — upokojena Šarc Leona — upokojena ® Prišli v delovno organizacijo: Prestor Alojz — TO Perkovič Marija — P Štempihar Franc — KS Stegnar Alenka — TO Brodar Srečko — PO Dolinšek Marjan — TRS Hribar Stanka — SK Juhant Sabina — M Mestek Silva — TŠT Bartol Julijana — M Lančaj Antonija — M Kos Darja — M Bizilj Janez — SK Urankar Almira — P. Lisjak Branka — P Rems Joži — P ZAHVALE Ob izgubi moje drage mame Alojzije Oražem, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izražena sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti, ter denarno pomoč. Enako se zahvaljujem OO sindikata. Lajevic Kristina Sindikatu Sanitetne konfekcije sc najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost v času moje bolezni. Jerak Ivanka Lepo se zahvaljujem sindikatu za obisk in pozornost med mojo boleznijo pred odhodom. Ob odhodu v pokoj se pa še posebno zahvaljujem mojim sodelavkam in sodelavcem za prejeto darilo, ki mi bo v lep spomin. Obenem pa jim želim veliko delovnih uspehov in razumevanja. Vaša sodelavka Levi Šarc Sindikatu se prav lepo zahvaljujem za denar in cvetje, ko so me obiskali ob času moje bolezni. Zahvaljujem se tudi sodelavkam in sodelavcem saniteta I. za lep spomin ter še upravi tovarne za knjižno darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. Še enkrat vsem najlepša hvala. Pivec Mimi NAGRADE Za prejšnjo nagradno križanko so bili izžrebani sledeči reševalci: 1. nagrada: Cerar Tone, EPS 2. nagrada: Šlibar Marija — upokojenka 3. nagrada: Prašnikar Jože — DSSS Čestitamo! MALI OGLASI • Kupim cele orehe. Int. št. 298 • Nerabljen, moden dekliški plašč za starost od 12-15 let ugodno prodam. Int. št. 317 • Prodam ohranjen fantovski podložen trenčkot za starost 12 let. Int. št. 303 • Prodam stabilizator nerabljen za TV. Int. št. 224 • Prodam dve otroški posteljici z jogiji. Int. št. 220 mm VERDIJEVA OPERA latinski JEZIK PEVEC BARANJA ŠIRJAVA 06LAVNICA KORALNI OTOK MAJHEN PLII6 /A^gDZ Si or'— SLOV. PI6. TONE VERDIJEV) OPERI i- ji- 3- ji- ji- Ji- Ji- Ji- Ji- Ji- n- ji- ji- j}- Vsem delavcem Tosame čestitamo za praznik republike DPO in Samoupravni organi ■Z -{t -S -k -K -k -k •S -tc -{t ■z -{t -fs -tt -k -tt •d -n M -tt ■S ■c ■z ■S -k -k •S •tx