12. Dokladni list k 13. listu Novic. 1849. Kdor želi, kako oznanilo v dokladni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. jr. Blaznilt. Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. (560 Mi Franc Jožef pervi, po milosti božji Cesar Avstrijanski, kralj Ogerski in Ceski, kralj Lombarški in Beneški 5 Dalmatinski 5 Horvaški 5 Slavonski, Galicije\ Lodomerije in Ilirije, nadvojvoda Avstrijanski, vojvoda Lo-trinški, Solnograški, Stajarski, Koroški, Krajnski, Zgornje in Dolnje Slezije, veliki knez Erdeljski, mejni grof Marski, pokneženi grof Habsburški in Tiroljski i. t. d. i. t. d. Ker smo spoznali, de je zovoljo hitre in popolne odprave podložne zaveze, ktera je bila v postavi od 7. kimovca 1848 vzdigjena, in zavoljo enakosti in oprostenja (sfrajanja) vsih gruntov in zemljiš, ravno tako pa tudi zavoljo presojenja in poplačanja pravičniga odškodovanja, ktero je bilo v ravno tej postavi gruntnim in desetinskim go-spdskam zagotovljeno, potreba, de se nektere tej postavi primerne postave dajo, in sosebno v vsaki deželi take komisije napravijo, ki bodo to reč po tej postavi dognale, de bo od ene strani pod-ložnik vedil, pri čem de je, in koliko bo pravična tarifa odškodovanja znesla, po kteri bo zamogel potem vse v tej postavi zagotovljene dobičke čez in čezvživati, od druge strani pa tudi, de bo grunt-na in desetinska gosposka kmalo plačilo prejela, ktero ji po ravno tej postavi gre, smo po nasve-tovanji Svojih ministrov sklenili, inukažemo, kakor sledi: §. i. Tlaka in plačila za tlako gostačev in na podložne grunte štiftanih kajžarjev so po §. 5 postave od 7. kimovca 1848 brez odškodovanja odpravljene. §. 2. Deželne komisije, ki se imajo v vsaki deželi postaviti, bodo glede na lastne okoljstave posameznih dežel presodile in določili, ktere davšine, ki so se pjd raznimi imeni odrajtovale, so v 5. razdelku postave od 7. kimovca 1848 zapopadene, in imajo torej brez odškodovanja nehati; one bodo tudi presodile, ktere dolžnosti in davšine v 6. raz-delk imenovane postave padejo, in imajo tedej le z odškodovanjem nehati. Ravno te komisije bodo pa tudi presodile, ktere dolžnosti imajo po 5.razdelku imenovane postave z nehanjemnjim nasprotnih pravic nehati, §. 3. V določbah 3. in 6. §. postave od 7- kimovca 1848 je vsaka gruntu stanovitno upisana desetina zapopadena, ako ravno iz podložtva ali iz gospo-skiniga posestva ne izvira. Pravice les sekati in pašne pravice, potem sužne pravice (Servitutsrechte) med gospdskami in njihnimi dosedanjimi podložnimi ostanejo veljavne, dokler se s poplačanjem ne vzdignejo, in se imajo s poplačanjem odpraviti, razun senožetnih in pašnih pravic vaških gosposk, ki so v §. 7. po-staveod 7. kimovca 1848 brez odškodovanja odpravljene in pa razun prahne in sternišne paše. - Odprave in odškodovanje se bo za vsako deželo posebej po njenih lastnih okoljstavah bolj na-tanjko določilo. §. 5. Davšine, ktere iz emfitevtiških in drugih pogodb ali kontroktov zastran delitve premoženja izvirajo in ktere imajo po §. 8 patenta od 7. kimovca 1848 brez odškodovanja nehati, se imajo odrajto-vati, dokler se odkupljenje ne zgodi, samo s tem razločkam, de se imajo tlake že zdaj v denarjih pobotati. Dogotovljenje tega odkupljenja je delo deželnih komisij. §. 6. Davšine v naturi, ktere se ne odrajtujejo po desetinski pravici, kot primerjen del dohodkov v sadežih, ampak ktere se kakor nepremenljiva dav-šina cerkvam, šolam in faram ali za druge srenj-ske potrebe odrajtujejo, po postavi od 7. kimovca 1848 niso odpravljene, pa se imajo tudi odkupiti. §. 7. Za časne gruntne, štantne in štantne pogodbe zastran gruntov postava od 7. kimovca 1848 ne velja. Pri presoditvi odškodovanja za davšine, ki se imajo po §. 3 in §. 6 postave od 7. kimovca 1848 po plačilu odpraviti, se je po tem le ravnati: Odškodovanje, kise imaopravičenimu (gruntni gosposki i. t. d.) dati, se po pravični spodobnosti razmeri po ceni dolžnosti. §. 9. Davšine v pridelkih se v denarjih po tisti ceni prerajtajo, ktera je v stanovitnim katastru gruntnih davkov postavljena. Za tiste kraje, za ktere katastralne cene doslej še niso postavljene, se ima cena pridelkov tako prerajtati, kakor sicer stanovitni kataster nanese. §. 10. Cene druzih davšin v naturi od kmetijskih pridelkov se prerajtajo po katastralnih cenah, in kjer teh ni, po njim primerjeni vrednosti. §. li. Dela v tlaki se cenijo po tisti razmeri, v kteri stoji cena prisiljeniga dela k svobodnimu delu. Pri tem presodku se je terdno in zvesto te postave deržati, de se cena prisiljeniga dela nikoli višji, kakor sa tretjino (tretji del) cene svobodniga dela ne sme vzeti. Tam, kjer med tistimi, ki prejemajo, in med unimi, ki odrajtujejo , že zdaj manjši pobotna ali odkupna cena obstoji, kakor je ravno imenovana razmera, se ima odškodovanje po manjši odkupni ceni prerajtati. Cena tako imenovane merjene tlake, to je, tlake za določene dela se ima po cenitvi postaviti. 34 §• 12. Nepremenljive davšine v denarjih, kakor tlačanski in desetinski denarji ali davšine vsake druge sorte se imajo po obstoječi gotovi tarifi ceniti. §. 13. Obresti (eimžf) od denarjev, ki so se doslej všajnu, starih bankovcih ali tako imenovanim slabim denarji dajale, se tako nazaj prerajtajo, de #50 goldinarjev taciga slabiga denarja 100 goldinarjev dobriga denarja verze. §. 14. Za odrajtovila pri premenjenji posestva, ki se ne na emfitevtiške pogodbe med pravim pose-stnikam in med unim, ki ima samo vžitek grunta, ampak na deželo vladbino ustavo, na postavo ali na podložtvino razmero operajo, se odrajta odškod-vanje po srednji rajtingi od tridesetih let iz der-žavne denarnice zazdej po letnih brištih; tode pri tej rajtingi se ima štibra odrajtati, ktera se je mogla od prejembe teh davkov odrajtovati; tudi stroški pri gruntnih bukvah se morajo preč vzeti in tisti del stroškov za sodništvo in politiško vla-darstvo, ki ni toliko vergel, kolikor takse in vse druge nasprotne davšine tudi v tej rajtingi preč vzeti. Kako se imajo davšine od premembe posestva odškodovati, ki se na emfitevtiške pogodbe operajo, bodo postave razsodile. §.15. Od vrednosti ali cene vsih po postavi od 7. kimovca 1848 odpravljenih ali za odpravo namenjenih davšin razun odrajtovil od premenjeniga posestva se odvzame vrednost ali cena nasprotnih dolžnost, ktere je imela gruntna ali desetinska gosposka podložnim pri spolnjenji njih dolžnosti odrajtovati. Vrednost ali cena nasprotnih dolžnost se ima pa ravno tako, kakor cena ali vrednost davšin prerajtati, in doplačanje se nima nikoli zgoditi, tudi če bi cena nasprotnih dolžnost cene davšin presegla. §. 16. Od na to vižo prerajtane cene vzdignjenih davšin se ima ena tretjina (en driteljc) za davk, kteriga je imela gruntna gospdka od teh dohodkov plačevati, potem za priklade k temu davku, za stroške pri poberanji teh davkov in kar še sicer v nič pride, kakor za pobotanje eniga k drugimu preč odvzeti. Dve tretjini (dva driteljca), kteri čez imenovano pobotanje ostanete, storite mero odškodovanja, ktero gosposkam gre. §. 18. Eno dveh tretjin prevdarjene cene ima za davšine, ki so po 3. in 6. razdelku postave od 7. kimovca 1848 s poplačilam vzdignjene, ako se ne operajo na emfitevtiške ali druge pogodbe zastran delitve lastnine ali na kako duhovno štiftingo, podložni plačati; drugo tretjino pa ima vsaka dežela za-se iz deželniga premoženja odrajtati. V deželah, v kterih pripravniga deželniga premoženja za ta namen ni, ali kjer ga je premalo, posodi za ta čas deržavna denarnica, kar manjka, na rajtingo proti temu, de deržava s samo deželo to reč poravna. §. 19. Odškodovanje tistih dolžnost po §. 17 postavljeni razmeri, ktere se na emfitevtiške ali druge pogodbe zastran delitve lastnine ali na kako duhovno štiftingo operajo, ima podložni sam plačati. Ta postava samo takrat ne velja, ako letni znesek, ki se ima po §. 17 za odškodovanje odrajtati, sam ali pa skupej z odškodovanjem, ktero se ima po §. 18 za gruntne dolžnosti odrajtati, 40 od sto čistiga dohodka podložnih gruntov preseže. Kadar je tako, se ima znesek, za kteriga odškodovanje imenovana razmera od 40 od sto preseže, iz deželniga premoženja prerajtati, če pa dežela tega ne zamore, iz deržavne denarnice na posodo vzeti, tode vselej tako, de podložni ne sme nikoli menj, kakor polovico razmere po§. 17 storjene, to je, nikoli menj kakor tretjino po §. 15 presojene cene odrajtati. Čisti dohodek se ima v deželah, v kterih je cenitev dohodkov po katastru gruntnih davkov dogotovljena, po prerajtanji tega katastra, — v druzih deželah pa se ima po cenjenih dohodkih začasnih gruntnih štiber prerajtati, od kterih se imajo pa stroški za obdelovanje odvzeti. §. 20. Plačila, ktere se imajo po postavah tega patenta odrajtati, se plačajo v deržavne (cesarske) kaše, ki se bodo zavoljo tega na znanje dale, po brištih vsake kvatre; gruntne gosposke i. t. d. imajo znesek odškodovanja, ki jim gre, v polletnih brištih za pretečeni čas v deržavnih kasah prejemati. §.21. Kakor se poberajo cesarski gruntni davki ali fronki, ravno tako se bodo poberale tudi te plačila. Izterjevanje teh plačil vživa tiste prednje pravice, kakor jih imajo cesarski davki pri zadolženih in na kant djanih posestvih. §. 22. Sploh za postavo velja, de, če se vsakoletno plačilo, ktero ima podloznik po postavljeni tarifi odrajtati, na dvajseterno šumo kakor kapital povzdigne, ta šuma kakor dolg, ki na oprostenim gruntu po postavi pred vsimi drugimi (intabulira-nimi ali prenotiranimi) dolgmi zapisana stoji in pravice cesarskih davkov vživa. Posebne postave bodo to rec na tanjko določile. Vsi gosposkini opravki zastran teh reči v gruntnih bukvah se imaja brez plačila zgoditi. §. 23. V vsaki deželi je poskerbeti, de se podložnim, kteri žele namest v odškodovanje prerajtaniga let— niga plačila, celi odškodovanjski kapital na enkrat ali pa v enacih brištih odrajtati, mogoče stori, se lahko, kmalo in nepredrago svojih odškodovanj-skih dolžnost znebiti. §. 24. Ako je grunt, kterimu so nehane odrajtovila vsako leto gotov dohodek prinesle, zadolžen ali z druzimi dolžnostmi obložen, se ima pri odrajto-vanji odškodovanje po deželski pravici, kolikor je mogoče, za to skerbeti, de se pravice tistiga ne poškodovajo, ki ima kaj tirjati. Sploh seimasker-beti, de se imajo odškodovanjske pravice, ki so se nekadanji gosposki iz odprave dohodkov na-rastle, pri zadevnih gospdskah v očitnih bukvah in sicer brez plačila očitne store. §. 25. V zlajšanje tistim, kterim odškodovanje gre, se skaže, de se jim tudi še pred popolno preraj-tanim odškodovanjem, ktero jim gre, tretjina let— niga odškodovanjskiga plačila naprej plača, ktera tretjina so jim, kakar njih dosedanji pravni dohodek po postavi pričijočiga patenta po cenitvi odpravljenih dolžnost zarajta. Te naprejšnje plačila imajo veljati na rajtingo popolniga odškodovanja, ki se ima prerajtati, in se imajo, ako dežela ni dovolj premožna, iz deržavne denarnice na rajtingo tistih, ki so dolžni, odškodovati, in s tem plačati, de se pri končnim odško- 35 dovanji zarajtajo in na tabularne razmere po postavah pravice gleda. §. 26. De se pobotanje med tistimi, ki imajo odško-dovani biti, in med unimi, ki imajo plačati, olajša, in de se za odškodovanje enaki čas postavi, se imajo davšine, ki so za navadno leto 1848 v dolgu ostale, in iz po §§. 3 in 6 postave od 7. kimovca 1848 z odškodovanjem odpravljenih pravic doplačati, tode se ima šesti del tistiga, kar znesejo v letu, doli pustiti. Pri tarifi teh odrajtovil se je po postavah ravnati, ki so v tem patentu v §§. 8 do 13, potem v §. 15 za prerajtovanje odškodovanja postavljene. Tako prerajtane zaostane doplačila imajo dolžniki s cesarskim davkam v deržavne denarnice plačati, iz kterih se imajo tistim odrajtati, kterim odškodovanje gre. Temu nasproti pa podložni ne poverne dalje tistiga davka, ki ga je gruntna gosposka od odpravljenih dohodkov za davkovsko leto 1848 od-rajtala, kakor se ima tudi letno odškodovilo še le po preteku leta 1848 začeti. §. 27. Mertvaški in deseti denar za premene posestva, ki so se pred 7. kimovcam 1848 zgodile, ima podložni gospdskam samo plačati, če je, kar mertvaški denar utiče, kdo pred 7. kimovcam 1848 umeri, in če je, glede desetiga denarja, pred tem časam prošnja za prepis posestva storjena biJa; za emfitevtiške pogodbe v tem patentu previdene se bodo o svojim času posebne postave dale. §. 28. Zaostane doplačila, ki so se nabrale iz v §. 1 tega patenta prejemane gostaške in kajžarske tlake, kakor tudi iz po §. 5 postave od 7. kimovca 1848 brez odškodovanja odpravljenih pravic, imajo, kolikor leto 1848 zadenejo, brez odškodovanja odpasti, razun sojniških taks in taks za gruntne bukve. §. 29. V vsaki deželi in v vsaki kresij se bodo posebne komisije v izpeljanje pričijočih določb postavile, pri kterih se bodo pravice gospdsk in podložnih pravno namestovale. §.30. Pritožbe zoper cenitvo odpravljenih davšinse bodo brez vsiga druziga presojevanja po možeh razsodile. V ta namen ima gosposka eniga, podložni eniga moža, oba moža pa tretjiga izvoliti. §. 31. Posebni ukazi bodo sostavljenje komisij določili in postavili, kako se bo pri teh komisijah in pri razsojevanji po možeh ravnalo. §. 32. Posebne postave se bodo dale zastran odško-dovanjskiga katastra v vsaki deželi in zastran osnovanja deželnih kreditnih kas, zato de se bodo podložni berž in berž popolnama rešili, gosposke pa odškodovanje dobile, ktero jim gre. §. 33. Vse pisma in, kar se pri gosporskah zastran prerajtovanja in odrajtovanja odškodovil za dolžnosti, dela in davšine, ki so po %ostavi od 7. kimovca 1848 odpravljene, v pisma postavlja, imajo brez štempeljna biti. §. 34. Za gališko kraljestvo se bo posebna postava zastran patenta od 17. maliga travna 1848 in postave od 7. kimovca 1848 dala. §. 35. Kar postavo od 7. kimovca 1848 in njeno izpeljanje za dalmatinsko kraljestvo utiče, se zavoljo tam obstoječih posebnih okoljstav, ki se imajo še bolj natanjko določiti, ta reč še posebnimu opra-vilstvu prihrani, ki se ima brez odloga začeti. §. 36. V vsih druzih deželah, za ktere je bila postava od 7. kimovca 1848 dana, se imajo postave tega patente berž začeti izgotovljati. Ministram notranjih oprav, pravice in denar-stva je naročeno, patent izpeljati in potrebne postave in povelja dati. Dano v Našim kraljevim glavnim mestu OIo-mucu 4. sušca 1849. Franc Jožef. (L. S.) Schmarzenberg. Stadion. Krauss. Bach. Kordon Bruck. Thinnfeld. Kulmer. št. 5705. Razglas (šIToo c. k. ilirskiga poglavarstva. —Po ukazu vi-sociga ministerstva notranjih oprav od 13. sušca 1849 št. 1508 se to le sploh na znanje da: Ker je bil drat pri telegrafih ali urnokazih že večkrat vkraden in podert, se vidi ministerstvo notranjih oprav in pravic v priložnosti, v varstvo te posebno važne deržavne naprave in v svaritev tistih, ki kaj taciga store, opomniti, de se ima imenovano, kakor tudi vsako drugo hudobno poškodovanje telegrafov po §. 74 strahovavne postave I. dela kakor hudodelstva očitne silodelnosti z ječo med 6 mesci in 1 letam, po meri hudobnosti in škode s težko ječo od eniga leta do petih let kaznovati ali štrafati. V Ljubljani 16. sušca 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 5038. Naznanilo C54.) co c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran ravnanja s pet, štiri in tri in pol percentnimi obligacijami ogerske dvorne zbornice ki so bile 1. sušca v serii #67 vzdignjene. §. 1. Po sklepu c. k. denarstviniga ministerstva od 1. sušca 1849 se naznani, glede na ukaz od 14. listopada 1829 št. 25642, de se pet, štiri, in tri in pol percentne obligacije ogerske dvorne zbornice ki so bile 1. sušca 1849 v serii 267 vzdignjene, in sicer i St 3178 s trinajstino (Vis), „ 5484 „ polovico, „ 5484 „ desetino OAo) kapitala, „ 5661 do vjemama 5846 s polnim kapitalnim zneskam po določilih narvikšiga patenta od 12. sušca 1818 za nove pet, štiri in tri in pol percentne v dobrim denarji izplačljive deržavne dolžne liste zamenjajo. Zamenjujejo se pri kreditni denarnici v Budi (Ofen.) Posestnikam tacih obligacij, kterih obre-stljivost (TerzinsungJ je pri kaki drugi kreditni denarnici naravnana, je pa na voljo dano, jih pri tisti kreditni denarnici zamenjati, pri kteri so obresti ali čimže doslej prejemali. .§. 3. Obresti novih deržavnih dolžnih listov v do- brim denarji grejo od i. sušca 1849, in obresti v sanji , ki so oii starejih dolžnih listov do tistih— mal še v dolgu, se plačajo pri zameni obligacij. V Ljubljani 8. sušca 1849. Leopold grof Welsersheimb 7 deželni poglavar. št. 4687. Razglas C48-) (3) c. k. ilirskiga poglavarstva, s kterim senar-vikši sklep od 30. rožnika 1842 zastran deržavni-ga kopa premogov (Steinkohlen) ob veljavnost dene. Njih Veličastvo so z narvikšim sklepam, danim v Olomucu 15. svečana 1849 zastran deržav-niga kopa premogov ukazali: a) de posebne pooblastenja, ktere so po sklepu od 30. rožnika 1842 deržavnim kopam (Schiir-fungen) premogov dane, prihodnjič za take der-žavne dela vec ne veljajo, ampak de imajo tim-več z vsakim drugim rudokopstvam enake pravice in de se ima pred gorniškimi sodnijami enako z njimi ravnati; b) de se imajo temu nasproti deržavni premogo-kopi, kteri že obstoje, in kteri so pod var-stvam sklepa od 30. rožnika 1842 začeti, z gorniškimi pismi zavarovani, tadaj po gorniš-kih pravicah deržavi pridobljeni biti, čeravno še niso gotovi (findig) postali, zavoljo mnogotere koristi, ktera iz tako posebitiga narodni-ga zaklada očitnimu blagru izvira, od v to poklicanih gospdsk nadaljevati in de imajo zanje posebne po sklepu od 30. rožnika 1842 dane pooblastenja še dalje veljati; c) de se ima vsaka pritožba, ktere privatni gorniki zavoljo krotenja njih že pridobljenih gor-niških pravic po deržavnih premogokopstvih storiti imajo, od na deržavne stroške poslanih komisarjev na mestu pregledati in zastran tega to storiti, kar se v varstvo privatniga gorni-štva pravično in dobro skaže. Te pravila se dajo po sklepu c. k. minister-stva za deželno omiko in gorništvo od 21. p. m. št. 190 sploh na znanje. V Ljubljani 5. sušca 1849. Leopold grof Welsersheimb7 deželni poglavar. št. 3726. Razglas (47.) (3) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Po ukazu visociga denarstviniga ministerstva od 6. svečana 1.1. št. 35277/1645 se sledeče sploh na znanje da: V polajšanje vzajemnosti (Verkehr) se vse navedeno blago, navestenje nej se zgodi zakajkoli, od doslej zapovedane stavbe k vradnijam (vmesnim vradnijam), ki so ob cesti k vradnii, h kteri je blago navedeno, oproste ali sfrajajo, če so pisma zastran tega blaga po imenstvu in miri čolne tarife za vpeljevanje blaga storjene, tode veljajo tukaj sledeče izjembe:. 1) Blaga, ki se samo po postavah za prečuvanje notranje vzajemnosti (zavoljo kontroliranja blaga) od ene vradnije na drugo navede, tudi takrat ni treba k vmesnim vradnijam staviti, če pismo ni po imenstvu in miri vpeljavne čolne tarife storjeno. 2) Blago, ki se skozi pelje, mora vselej zavoljo vradnijških opravil, ki so v §. 158 colniga'in deržavno samoprodajstviniga reda zapovedane, se k tisti colnii postaviti, ktera je na poti, po kteri ima blago iti, nesredkama pred izstopno vradnijo. 3} Blago, ktero gre na vzeti poti memo vmesnih colnij, ni oprosteno od stavbe k čolni vradnii ali harmici, ki je v vmesni colnii postavljena, 4) Tudi blago se mora k izstopnim in vstopnim vradnijam postaviti, ktero znotraj colno linijo dotikajočo vzajemnost od kakiga znotraj ktere po morju, ptujih deželah ali v čolni okraj nevzetih deželah ločene pokrajne h kaki vradnii v drugo pokrajno iti ima. 5) Pravila, kako se je zaderžati, kadar se navedeno blago naklada ali preklada, kadar se druga pot vzame ali se pri vožnji kaj naključi, se s pričijočo postavo ne premene. V Ljubljani 19. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 4059. Razglas c«.) o) c. k. ilirskiga poglavarstva. — De se splošna vzajemnost (Verkehr), kolikor je po obstoječih okolišinah mogoče, v novic olajša, je ministerstvo za kupčijstvo, obertnost in očitne zidarije v ras-meri portov c. k. pošt premeno naredilo, de se ima po 1. malim travnu 1849 od prostiga lista (pisma) za daljavo od več ko 10 do 30 milj 6 kraj- -carjev porto plačevati, ko se sedaj to porto od daljave od 10 do 20 milj terja. To se da po sklepu gori imenovaniga ministerstva od 14. svečana t. 1. št. 137 s temopominjem sploh na znanje, de druge naprave ukaza denarstviniga ministerstva od 4. veliciga travna 1848 št. 245 D. M., razglašene z poglavarstvinim razglašam od 9. veliciga travna 1848 št 11008 pri starim ostanejo. V Ljubljani 28. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb 5 deželni poglavar. št. 3675. Razglas (44-} c3> c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran štem-peljnov za sojno izročitev očitnih obligacij v za-pušbi umerliga nošenih. Zastran vprašanja: ali se ima štempelj za sojno izročitev (gerichtliche Einantvvortung)' za-pušbe ali za odrajtbo pupilarniga ali kuratelniga premoženja (§§. 55. in 66 patenta zastran štem-peljnov od leta 1840) po vrednosti števila ali ti-stočasne veljavnosti očitnih obligacij ravnati, je visoko c. k. denarstvino ministerstvo v pomenu s c. k. ministerstvam pravice z ukazam od 15. pro-senca t. 1. št. 41503/1825 naznanilo, de se imajo očitne obligacije v imenovanih zadevkih po njihni tistočasni veljavnosti (kursu) prerajtati, in sicer, če se ima premoženje po kakim odmertim izročiti, po veljavnosti, ktero je obligacija v dnevu njegove smerti imela, če se ima pa pupilarno (otročje) ali kuratelno premoženje odrajtati, po veljavnosti tistiga dne, v kterim se odrajtba premoženja ukaže. Ako bi pa v imenovanih dnevih nikakoršne stave veljavnosti (Coursnotirung) ne bilo, se ima veljavnost po poslednjim dnevu prerajtati. To se d^po dopisu c. k. štajarsko-ilirske ka-meralne oskeronije od 10. svečana t 1. št. 1152 sploh na znanje. V Ljubljani 18. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb5 deželni poglavar. 36 / 37 Mnogoverstne oznanila. (52.) (D S e m e n a. Čiste prav dobre vertne, poljske in drevesne semena, kakor peruvijanski ali amerikanski, ho-landški in žlahtni angležki sladkorni krompir mernik po 4 goldinarje; lanenov seme pravo iz Rige, se dobijo pri F. J. Šmidtu v Šiški nad Ljubljano v kramarii pri kovaču. C*30 \ (O V Šmartnu pri Litii je služba šolmaštra, or-ganista in mežnarja o sv. Jurji tega leta odperta. Kdor jo želi prevzeti, naj se pri gosp. Dekanu ondi za-njo oglasi. <57° Somnji na Skaručni. C1) Po naznanji c. k. Ljubi, kresije od 22. pret. m. št. 2887, je visoko ministerstvo notranjih oprav z odpisam 31. prosenca t. 1. št. 741 na Skaručni v Vodiški fari vsako leto tri somnje dovoljilo, ino scer za kramarsko blago ino za živino. Ti somnji bojo o sv. Heleni 15. malitravna, o sv. Tilnu 1. kimovca, ino o sv. Šimnu in Judežu 28. kozoper-ska. Če bo pa kteri teh imenovanih dni prišel na nedeljo, bo soinenj vselej o pondeljik potlej. Tako bo letaš, ker sv. Helena na belo nedeljo pride, pervi somenj v pondeljik, to je 16. malitravna. Nadjamo se, de se bojo ti somnji dobro obnašali, ker ljudje radi k sv. Lucii hodijo; pristaviti pa moramo, de ne bo več pripušeno ob shodih kramarjem prodajati, ker so ravno za to somnji dovoljeni, de bi se ta nerodnost vstavila. Skaručua 22. sušca 1849. ¦ ' lfc- ' " " ' ' ' * ' '......" ' '- ' ¦ ¦¦¦ »¦¦ II ¦ ¦ - .....¦ ¦ II! I | ¦ ¦¦!¦¦¦¦! . (59.) (1) Pri Janezu Giontinitu, bukvarji v Ljubljani Nr. 237 na velikim tergu so na svitlo prišle in so na prodaj: Pirhi za device, ali molitve in nauki, ktere naj si vsaka pobožna devica in sleherna pobožna žena večkrat k sercu vzame. Na svitlo dal P. lin Jajs. Prestavil iz nemškiga en duhoven. V Ljubljani 1847. Te bukvice so vredne, de bi jih vsaka devica v svoje podučenje večkrat brala in premišljevala, veljajo 6 kraje; 12 sku-pej pa 1 gold. Molitev za ohranjenje nedolžnosti pred podobo presvete device Marije, in dve besedi svarijoče ljubezni iz Jezusovih ust keršanski mladosti. Lepa molitev, ki se mladosti obojiga spola priporoča, in velja 3 kr. 12 skupej pa 30 kr. Pot v nebeško domačijo. Masne in ob- hajilno molitve za pobožne kristjane. Veljajo v usnjatim herbtu vezane 54 kr., v usnji pa 1 gold. in 10 kr., z zlato obrezo pa 1 gold. in 40 kr. Pridige na vse nedelje celiga keršansko- katoljškiga leta. Zložil in na svitlo dal Anton Šerf. 2 zvezka v Gradcu 1835. leta natisnjena, veljata 1 gold. in 40 kr. Mnogi sveti nauki in zreki iz bukev Pripovist, Pridgarja, Modrosti in Siraha. Spisal Fr. Veriti v Novim mestu 1846. Veljajo 30 kr. Nemško pismenost za slovensko-nemške šole v ces. kralj, deržavah. Na Dunaji 1845, vezane 11 kraje. 12. Doklada k 13. listu Novic. Izgledi slovenskima pisanja od L. Fleiš- mana. Veljajo 8 kr. 12 skupej 1 gold. 20 kr. Slovenski Lepopisni izgledi. Spisal F. Centrih. Veljajo 10 kr. 12 skupej 1 gold. 50 kr. Posebno imenitne prerokbe za večno spomina vredne leta od 1846 do 1856. Iz pisem kardinala Laroša, zamaknjence Marije Štifel in zvezdogleda Nostradamus. Vezane veljajo 4 kr. 12 skupej 40 kr. Igra za kratek čas z 32 kvartarni za vleči. Velja 4 kr. 12 skupej 40 kr. (58.) (7) Pri J. Giontinitu, bukvarji v Ljubljani so prišle naslednje bukve na svitlo: Nasledovanje svetnikov božjih. Poduka polne povesti iz življenja svetnikov, zerkalo čednosti za keršansko katoljško ljudstvo, z napeljevanjem k Bogu dopadljivim življenji. V Ljubljani 1849, v starim pravopisu in veljajo terdo' vezane 45 krajcarjev. Po dolzim in širokim teh bukev slovenskim bravcam in bravkam priporoče-vati mende ne bo treba. Vsako dobro in koristno blago se samo priporočuje; kdor jih bo le enkrat v roke vzel, se bo tega sam kmali prepričal. Razun imenovaniga naslova obsežejo te bukve še te tri naslednje povesti, in sicer: Življenje sv. Janeza Nepomucena, življenje sv. device Terezije, začetnice ojstrejšiga življenja ženskiga karmelitar-skiga reda, in zlate bukvice, to je, napeljevanje k pobožnimu življenju in k pravi bogoljubnosti. Te bukve se dobe tudi pri sledečih gospodih bukvarjih in bukvovezih: v Celji pri Ge iger ji, v Marburgu pri Fr.Leyrerji, v Radgoni pri Weit-zingerji, v Novim mestu pri Wecusdeku in v Krajnji pri Rešu. Dve fortepijani c») ste po nizki, nepremakljivi in gotovi ceni pri J. Giontinu naprodaj, namreč: Ena od J. Bohaka na Dunaji narejena, z 5% (510 oktavami in na mesengastih škerpcih napravljena, ve- rja tudi velja pa le 40 gold v lja 45 gold. — Druga pa odJurja Šifer j a tud iz Dunaja z 5 % oktavami, velia pa le 40 srebru. Razun tega se dobijo pri ravno tem bukvarji tudi: Pooblicja (Tortraite) vojsko vodov: kneza Vin-dišgreca, barona bana Jelačiča in grofa Rade ckig a, kakor tudi agitatora Košuta po 10 kraje. C24) Semena na prodaj. (3) V Ljubljani v Karlovškim predmestji poleg cesar-skiga grabna v hiši Nr. 10 so na prodaj: Travne semena: pahovke funt 20 kraje, mačjiga repa (Thimothausgras) funt 20 kraje, pimpernele ali večernice funt 10kraje, gra-šice bokal 8 kraje, mernik 2 gold«, košate reži bokal 12 kraje, mernik 3 gold.; raznih sort fižola z mehko in terdo ljušino, pertlikovec in ople-tavec, bokal po 10 in 12 kraje Smreko vi ga semena funt 25 kraje, aka-cijeviga 14 kraje in jesenoviga 10 kraje Dr. Orel. (45.) 14 Štacijonov (3) Kristusovima terpljenja je pri podpisanim bukvarji v Ljubljani na prodaj, ki so po 16 paleov visoki, široki pa po 11 in pol; 38 zrisal jih je A. Vogler, v kamen vrezal pa Va-lois. Krasno malani, s firnežem prevlečeni, v ličnih lesenih obodih (romih) in s pozlačenimi okra-jiki in enakimi križčiki tokd lepo okinčeni, de za-morejo lep kine vsaki cerkvi biti. Cena vsih 14 Štacijonov skupej je 65 goldinarjev v srebru. Bazun tega se da še na znanje, de, če bi jih hotel kdo viditi, mu posamezne štacijone tudi na dom pošlemo, če nam bo le porok, de nam jih ne bo poškodval, in de nam jih bo kmali nazaj poslal! — j# Giontini, bukvar. (290 (3) Priporočenja vredne bukve za sv. postni čas! Pri Janezu Giontinitu, bukvarji v Ljubljani Nr. #37 na velikim tergu so na svitlo prišle in so na prodaj: Sveti Post ali premišljevanja in molitve v vsaki dan sv. posta. Po nemškim častitljiviga gospoda Havberja poslovenjen z dovoljenjem visoko častitljiviga Ljubljanskiga škofijstva. Natisnjen v starim pravopisu velja nevezan 24 kr., terdo vezan 30 kr., v usnji in nekaj pozlačen 45 kr. ? usnjat zvezik z zlatim obrezkam pa 1 gold. in 12 kr. v srebru. Na 6 na enkrat kupljenih bukev se edine doda. Napeljevanje vesolno ali veliko spoved opravljati. V Ljubljani 1844. velja 12 kraje. Terpljenje pravičnika in pokora grešnika z nekterimi večnimi resnicami v izgledih in pri-godbah i. t. d. Spisal v starim pravopisu L. Je-ran in veljajo 20 kr. Pobožnost svetiga Jožefa, molitevne in pobožljive bukve v počastenje sv. Jožefa, rednika Jezusoviga in deželniga potrona, olepšane s krasno podobo sv. Jožefa. Veljajo v terdih planitcah vezane 48 kr., vse v ličnim usnji pa 1 gold. Prešerin F,, Dr., Kerst pri Savici. Povest v verzih. V Ljubljani 1836. Velja 20 kr. (38.) (3) Pri J. Giontinitu, bukvarji vLjubljani No. 237 na velikim tergu so prišle te dni postne pridige v starim pravopisu na svitlo pod imenilam: Sveta pokora, sedem postnih pridig^ ktere je pridigoval v letu 1846 Pater Joaliim Nastran, duhoven frančiškanarskiga reda, in kaplan predmestne fare „M a r i j n i ga o z n a n j e n j a v Ljubljani." Ljubi popotniki proti dolgi večnosti! Kaj vam hočemo za sveti postni čas lepšiga in koristnišiga v roke podati? kakor bukvice nar lepšiga namena, bukvice sv. pokore, v kterih boste na eni strani ostudnost greha, nesrečni in žalostni stan grešne duše spoznali; na drugi pa pripomočke zvedili, ki nam jih je Jezus Kristus v zakramentu sv. pokore zapustil, in po kterih zamoremo, ako smo bili tako nesrečni v greh zabresti, zopet milost in gnado razžaljeniga Očeta doseči. Imenovane pridige so tako lepe, polne pobož-niga duha in v lahko umevnim jeziku pisane, de jih vsakimu, posebno pa vnetim poslušavcam božje besede, vživo priporočimo, ktere veljajo mehko vezane le 16 krajcarjev v srebru. Dobijo se tudi po imenovani ceni pri gospodih bukvarjih: Gajgerji v Celji, Leirerji v Mar-burgu, Weitzingerji v Radgoni, Sigmundu v Celjovcu, Wecusteku v Novim mestu, Hof-manu v Belaku in Rešu v Krajnji. &*> Eniga učenca, <*> kteri krajnsko in nemško zna, vzame po verlih pogodbah tukajšnji bukvar J. Giontini v svojo buk-varnico, v uk bukvo prodaje. Kdor zeli v imenovano bukvarnico v službo priti, naj se za to pri bukvarji oglasi. (21.) C3) Nove bukve. Ravno zdaj je pri J. Lerherju, bukvar ju v Ljubljani na svitlo prišlo, in se tudi pri J. Gei-gerju v Celji na prodaj dobi. Katekizem, kteri uči prešiče plemeniti, rediti "in debeliti, meso in plečeta prekajvati, in bolezni prešičev spoznavati in zdraviti. Za kmetovavce in kmetiške šole. V nemškim spisal skušen kmetovavec. Po priporočenji c. k. kmetijske družbe v Ljubljani poslovenjen. Te bukve imajo 119 strani, in veljajo vezane 24 krajcerjev. Č5oo ; 00 Ena družina želi nekej njiv, pa tudi snožet v Šmartinski fari pod Šmarno goro, ali pa v njeni bližnji okolici kupiti; kdor bi kej takiga prodati hotel, nej se pri fajmoštru imenovane fare oglasi. (250 (3) Dobro Dolensko vino na prodaj. Pri meni v Ljubljani na Poljanah Nr. 17 je na prodaj prav dobro Dolensko vino, staro in novo, po nizki ceni. Prodajam ga na debelo od eniga vedra kolikor ga kdo hoče. Vsak kupec se bo prepričal , de bo dobro kupil. Anton FabianL (30.) (3) Pri Janezu Giontinitu je na svitlo prišlo: Podoba Matere Jezusove nad velicimi vratami c. k. orožne hiše na Dunaji, ktera je pri streljbi na to hišo 6. in 7. kozoperska 1848 nepoškodovana ostala. Postavljena 1588, ponovljena 1725. Velja 4 kraje, 12 skupej 40 kraje. K mnogoterim spominjem nesrečnih dni v mescu kozopersku na Dunaji pridenemo pričijoči list s svestim prepričanjem, de bo vsim resnično pobožnim v poboževanje in v tolažbo. Bolj verni čas naših očetov bi bil v tej spominja vredni prigodbi čudež spoznal in s pobožnim češenjem prihodnosti izročil, mi pa hočemo v tem opominj božji imeti, de božja reč vkljub vsim zmešnjavam oslepljenosti in strašnih viharjev čista ostane in premaga, in hočemo z duhovnam molitev moliti, ki jo je temu listu pridjal, neoskrunljivo večno Devico prositi, de bi se taki strašni dnevi cesarskimu stolnimu mestu več ne vernili. Ti pildki se dobe tudi pri sledečih gospodih bukvarjih in bukvovezih: v Celji pri Geigerji, v MarburgupriFr.Levrerji, v Radgoni priWeit-zingerji, v Novim* mestu pri Wecusdeku in v Krajnji pri Rešu.