VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Klagenfurt E	izhaja v Ceiovcu
= Erscheinungsort Kiagenturt
Posamezni izvod 3 šiiinge	=
E mesečna naročnina 12 šiiingov	E
E ceioietna naročnina 120 šiiingov =
[	P. b. b.
n<)nmtmnmnnm]!HimnMmmummum)tmmnuHHnmmmr
LETNiK XXXV)
CELOVEC, PETEK, 15. MAJ 1981
ŠTEV. 20 (2019)
OSREDNJA PROSLAVA ZGODOVINSKIH OBLETNiC:
Ostati bomo zvesti
ideaiom in pridobitvam protifašističnega boja
Trem pomembnim obietnicam v zgodovini našega naroda in na-Ss domovine je veijaia osrednja prosiava, ki sta jo minuio soboto Priredita v cetovškem Domu giasbe Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev: 40-ietnici ustanovitve Osvobodilne fronte siovenskega naroda, obietnici zmage nad fašizmom in obietnici podpisa avstrijske državne pogodbe.
Skupaj z matičnim narodom smo se tudi koroški Siovenci uprii Nacističnemu nasiiju in z narodnoosvobodiinim bojem pod vodstvom 0^ prispevati svoj deiež k zmagi nad fašizmom, obenem pa smo si Priboriti čien 7 državne pogodbe, ki nam jamči obstoj in enakopraven razvoj. Zato je razumijivo, da je tudi sobotna prireditev, ki je potekata gesiom ..Demokracija, napredek, mir — za svobodo in enakopravnost", izzveneia v izpoved, da hočemo ostati zvesti ideaiom in Pridobitvam protifašističnega boja.
katerih se hočemo tudi naprej boriti za končno uresničitev dejanske enakopravnosti na domači zemlji. V pestrem sporedu so se na odru, ki sta ga poleg že omenjenega gesla, zelenja in cvetja krasili še slovenska in avstrijska zastava, zvrstili mešani pevski zbor SPD „Da-nica" pod vodstvom Hanzija Ke-žarja, mešani pevski zbor SPD „Sr-ce" iz Dobrle vasi (zborovodja Albin Krajnc), knapovski zbor iz Blei-berg-Kreuth (vodja Gunther Zavor-ka), mešani zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple (vodil Joško Wru-lich) in Koroški partizanski pevski zbor (prof. B. Čepin); s sofospevi je nastopila Danica Čertov, recitatorska skupina SPZ (Marija Sting-ler, Lipi Ogris-Martič in H. Gasser, vodstvo Sonja Ban) pa je izvajala izbrane pesnitve Frana Ellerja, Otona Župančiča in Gustava Strniše.
Na tem mestu ni možno in predvsem tudi ni nam? i podajati ocene posameznih izvajalcev in njihovega prispevka k skupnemu sporedu — vsem velja priznanje in zahvala,
V MESECU ŠOLSKIH VPISOVANJ:
Prijava otrok k dvojezičnemu pouku
je prispevek k enakopravnemu sožitju
Meseca maja so na Koroškem šolska vpisovanja, ko na ljudskih šolah vpisujejo otroke-začetnike, ki bodo jeseni začeti obiskovati šolo. To je tudi priložnost, da otroke prijavimo k dvojezičnemu pouku, kakor to zahteva manjšinski šolski zakon, ker samo tako jim bomo zagotovili šolanje v materinščini in obenem v jeziku naroda-soseda.
# Vzgoja v lastni materinščini in v jeziku naroda-soseda je brez dvoma najboljši prispevek k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju, s tem pa tudi k pomiritvi in enakopravnemu sožitju obeh narodov v deželi.
G S tem, da jim bomo omogočili šolanje v obeh jezikih, pa bomo otrokom zagotovili boijše pogoje tudi za poznejši poklic, saj na raznih področjih družbenega življenja in še zlasti v gospodarstvu od leta do leta narašča potreba in povpraševanje po delovnih močeh, ki obvladajo oba deželna jezika.
Torej izkoristimo sedaj priložnost in poskrbimo, da bo na narodnostno mešanem ozemlju Koroške čim več otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku!
TUDI SLOVENCI V ITALIJI UGOTAVLJAJO:
Ne zadostujejo lepe besede
potrebna so predvsem dejanja
Kot potrditev vsestranskega sodelo- polnjevanje določil osimske pogodbe, vanja in dobrega sosedstva je bil oce- Velik poudarek med celotnim obi-njen nedavni obisk delegacije skup- skom so dali tudi manjšinski proble-ščine SR Slovenije, ki je pod vod- matiki ter je v zaključnem sporočilu stvom predsednika Milana Kučana posebej poudarjena pomembna vlo-obiskala deželni svet Furlanije-Julij-ske krajine. V pogovorih so predstav-
dosežke sodelovanja na najrazličnej vsem gre priznanje, da je priredi- področjih, obenem pa izčrpno ob-
ga, ki jo imata slovenska narodnostna skupnost v Italiji in italijanska v niki obeh sosed pregledali dosedanje Jugoslaviji „kot bistveni sestavini '	"	' '	'	- i-v	utrjevanju sodelovanja". V tej
tev tako dobro uspela. Eno pa je kljub temu možno in potrebno ugotoviti: borbena partizanska pesem našega človeka še posebno navdu-
zer za Zvezo socialističnih borcev ši, ker mu utrjuje zaupanje v last-
^ed udeleženci proslave so bili
sapniki iz vseh delov naše zem- za svobodo (o izvajanjih posamez- ne sile in mu vliva zavest solidar- srečanjih in pogovorih delegacije skup-
!e Od 7;u------c-	^ govornikov obširneje poročamo "osti - oboje pa nam je stejko- ščine SRS z najvišjimi predstavni-
na 2. strani - op. ured.).	potrebno.
To ugotovitev je prepričljivo po-Enako kot v besedah govornikov ^ila tudi sobotna proslava, ki je
°d Zilje preko Roža do Podju-Prišli so bivši partizanski bor-' aktivisti, nekdanji izseljenci in ^Oporniki, ki so na svoji koži ob-
zvezi so preverili, kaj je bilo že storjeno in kaj se pripravlja v korist narodnih manjšin na podlagi osimskih sporazumov, pa tudi na podlagi ustavnih določil držav, v katerih obe skupnosti živita in delujeta. Konkretno sta obe strani „izrazili željo, da bi bil ob aktivnem sodelovanju slovenske narodnostne skupnosti in ob deškimi telesi Furlanije-Julijske krajine janskem prizadevanju dežele pri ita-
ravnavali tudi možnosti za nadaljnjo razširitev in poglobitev sosedskih odnosov.
V uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno ob zaključku dvodnevnega obiska, je bilo poudarjeno, da je v
nasilje zločinskega nacizma; je bilo tudi v kulturnem sporedu izzvenela z Internacionalo v izved-
.^vzoča pa je bila tudi mladina, ki izpovedano, zakaj smo se zbrali na bi Koroškega partizanskega pev-°d!°čena, da prevzame in na- tej prireditvi: da se priznamo k tra- skega zbora in avstrijsko himno, b°j in delo svojih predni- dicijam protifašističnega boja, na ki so jo skupno zapeli vsi zbori.
prišel do izraza velik razmah sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo ter še zlasti med Slovenijo in avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Pri tem so ugotovili, da gre za zgleden primer v mednarodnih odnosih, ki je trdna osnova za celovito iz-
^ Ureditve so se udeležili tudi šte-Ni častni gostje, med njimi zna-pjj. Loborca Tone Fajfar in Mitja 'cič jz Ljubljane, jugoslovanski izui v Celovcu Alfonz Naberžnik bg^°vški župan Leopold Guggen-rr, 9er, predsednik komisije za Narodna vprašanja skupščine bat ^°ian Lubej, deželni poslanec r,j. ^ ^ernig kot zastopnik namest-Prart deželnega glavarja Knafla, ^ Rednik komisije za manjšinska sesanja pri SZDL Danilo Turk in
OB OBLETNIC! DRŽAVNE POGODBE:
OMetniea, ki mora ostati v naši zavesti
Aflnn/o soboto srno koroški Slovenci sknpaj z demokrati večinskega naroda pros/av/jak
#	40-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda,
#	36-letnico zmage nad /ašlzmom,
$ 26-letnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Zadnjega teb pomembnih dogodkov se še posebej
spominjamo prav na današnji dan.' avstrijska državna r^etarka komisije Barbara Gori- pogodba je bila podpisana dne 13. maja 1933. Ob tej ^'Sekretar Zveze združenj borcev obletnici pa se seveda t;<d; vprašn/emo, kako tčrnga av-
___	,,__,__,______strt;ska repabitka ;zpoln;n;e vse t;ste obveznost;, k; ;;b
je prevzela ob svojem rojstva?
Pri tem nam mora biti Izhodišče dejstvo, da je bila ztvstrlja lahko obnovljena samo na podlagi zmage nad fašizmom. K tema je prispevalo svoj delež avstrijsko
lijanski vladi sprejet zakon o globalni zaščiti v skladu z osimskimi sporazumi".
Med svojim obiskom se je delegacija slovenske republiške skupščine sestala tudi z enotnim zastopstvom vseh organizacij in skupin, ki združujejo oziroma zastopajo Slovence v Italiji. Ob tej priložnosti so predstavniki slovenske narodnostne skupnosti seznanili delegacijo s trenutnim položajem in z dosedanjimi prizadevanji, da bi dosegli zakon o globalni zaščiti. Pri tem so nedvoumno poudarili, da ne more biti nobenih kompromisov glede bistvenih zaščitnih vprašanj, ki se zlasti nanašajo na enotnost prostora ne glede na število Slovencev, ki ga naseljujejo. Nujnost čimprejšnje globalne zaščite pa so zlasti utemeljevali z dejstvom, da so
Preri Avenije Marjan Lenarčič in Orn Savniki avstrijskih borčevskih j^Tiizacij ter mnogi drugi.
s rJ^ežencem prireditve, ki jo je
bj^mijo „Bratje, le k soncu, svo- ljudstvo m doprinos koroških Slovencev je bil v tem
^ti . Koroški partizanski pev-Prof & Pod vodstvom zborovodje iti - °ranka Čepina, sta o značaju letrjj^Nienu treh zgodovinskih ob-sprJ! ^ o današnjem položaju predsednik ZSO dr. Or. ^witter in predsednik NSKS Vj j^atevž Grilc, s kratkimi pozdrar solidarnostnimi izjavami pa ^str pridružili predstavniki treh JosJiskih borčevskih organizacij — ^ Nischelwitzer za Avstrijsko tev y°'Protifašističnih borcev in žr-SvtJ^Nia (KZ-Verband), dr. Karl iitični?^ ^ OVP-jevsko zvezo po
okvira še posebno velik,- prav tako pa je bil velik tadl delež vseh dragih narodov Evrope, ki so se april fa-šlttlčnema nasilja.
7e asodne In odločilne povezave dogodkov Iz zgodovine avstrijskega In slovenskega naroda se moramo koroški Slovenci tadl v bodoče zavedati In zavest o tem posredovati predvsem mladini. Zgodovina je te dogodke opredelila In zapisala tako jasno In precizno, da danes res ne more biti več dvoma o osnovnem Izhodišča In cilja antifašistične borbe slovenskega naroda, avstrijskega In dragih evropskih narodov.
Vprašajmo se sedaj, kako draga avstrijska repabll-ka Izpolnjaje obveznosti, ki jih je sprejela s podpisom državne pogodbe?
Takoj na začetka je treba agotovltl, da je republika Zvstrlja dokaj hitro In natančno Izpolnila svoje obveznosti do velikih sil. Obveznosti do Slovencev
pa Zvstrlja očitno ni jemala tako resno In jih tadl ni dosledno Izpolnila. Se več.* v obdobja po podpisa državne pogodbe je to vprašanje čestokrat prepaščala najbolj nacionalističnim silam na Koroškem, pogosto celo takim, ki so svoječasno pomagale zfvstrljo rašltl In jo zbrisati z evropskega zemljevida. Dogodki ob napada na dvojezične napise to nesporno potrjajejo.
Jasno In nedvoamno je ob tej priložnosti treba tadl Slovenci v tržaški, goriski in videm-poadarltl, da sedanji zakon o narodnih skapinah ni- ski pokrajini vsak dan pod hudimi kakor ne predstavlja izpolnitve člena 7 državne po-godbe.
Državna pogodba pa nalaga zfvstriji jasne obveznosti tadl glede pojavov starih in novih oblik nacizma.
Tadl na tem področja je bilo mnogo zamajenega, tako da imamo danes v zlvstri;! opraviti z različnimi skapi-nami in skapinicami, ki bolj ali manj očitno kažejo svoj nacistični značaj in zato ntsporno delajejo proti in v nasprotja z državno pogodbo.
Na podlagi teh agotovitev zato koroški Siovenci in z nami tadi demokratične sile avstrijskega ijadstva apra-vičeno pričakajemo in zabtevamo;
#	da Avstrija astvari razmere, v katerih bomo av-
strijski državljani dragih narodnosti nemoteno živeli v enakopravnih pogojih in se nam ne bo treba več stalno boriti za narodnostni obstoj,*	,	,
#	da Avstrija podvzame resne in konkretne akrepe je, kjer so Slovenci pravno priznani proti vsem oblikam oživljanja nacistične in neonacistič- — torej samo za tržaško in goriško ne miselnosti in dejavnosti,-
0 da Avstrija krepi s tem svojo lastno politično samostojnost in saverenost in prispeva k boljšim meddržavnim odnosom v tem dela Evrope, ki so spričo današnjih dogodkov v sveta še posebno potrebni.
pritiski.
In to njihovo trditev vedno spet potrjuje tudi dnevna praksa. Ravno v dneh, ko je bila delegacija slovenske skupščine na obisku v Furla-niji-Julijski krajini in so tamkajšnji vodilni predstavniki spet slovesno zagotavljali, kako da so zainteresirani na čimprejšnji rešitvi vprašanja globalne zaščite vseh Slovencev v Italiji, so beneški Slovenci doživeli novo kričečo diskriminacijo: Vladni komisar je odločil, da sme zakon o ustanovitvi urada civilnega branilca, v kolikor določa upoštevanje potreb slovenske manjšine, veljati samo za področ-
Pregnancev in J. Schwein- m Drvatov, ki Izhajajo Iz členu 7 državne pogodbe,
dip). inž. Felitt. Wieser sekretar ZSO
pokrajino, ne pa tudi za videmsko.
Tako morajo torej tudi Slovenci v Italiji ugotoviti, da lepe besede niso dovolj, marveč so predvsem potrebna dejanja — kakor to vedno spet poudarjamo tudi koroški Slovenci.
___
VESTNIK
PREDSEDNIK ZSO DR. FRANC) ZWiTTER:
Naše zahteve so zmerne
vendar življenskega pomena za našo narodnostno skupnost
\
Kakor je postala že tradicija, smo se spet zbrali, da ob obletnicah zmag nad fašizmom in podpisa avstrijske državne pogodbe obudimo spomin na zgodovinska dogodka, ko smo na narodno smrt obsojeni spet zadihali v svobodi in je naša, že zdavnaj odpisana narodna skupnost prejela v mednarodnem dokumentu zapečateno potrditev svojega obstoja in zagotovitev pravic do nadaljnjega vsestranskega razvoja ter njenega državnega pospeševanja.
Tako je dejal na prireditvi predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ki je poudarit, da sta to vsekakor dogodka, ki sta vredna, da se jih vsako leto spomnimo in da vsako leto pogledamo, v koliko so se uresničile pravice, ki nam grejo — pa tudi, v koliko smo sami doprinesli k njihovi uresničitvi in k vsestranski utrditvi ter potrditvi lastne identitete. „Zato ne gre )e za manifestacijo teh zgodovinskih dogodkov, marveč predvsem za demonstracijo naše neomajne živijenjske voije in naše tegitimne pravice do popotne nacionaine in sociaine enakopravnosti na avtohtoni domači zemiji, pravice, ki jo bomo terjaii vse dotiej, dokter ne bo končno uresničena."
Vendar pa teh zgodovinskih dogodkov ne bi mogli praznovati, je naglasil govornik, če se pred 40 leti v najusodnejšem trenutku, ko je v resnici šlo za življenje ali smrt našega naroda, ne bi takratne demokratične sile slovenskega naroda pod vodstvom Komunistične partije Slovenije združile v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Le OF se imamo zahvaliti, da smo po strašnih zločinih, s katerimi je divjal nacizem nad našim teptanim tjudstvom, ko je moril naše ljudi, požiga) naše vasi, uničeval naše kulturne in gospodarske ustanove in ko je s prepovedjo našega jezika in celo z nasilno preselitvijo hotel popolnoma zbrisati našega človeka z domače zemlje - da se imamo samo OF, ki je organizirala upor slovenskega naroda in ga povezala z vstajo vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, zahvaliti, da smo ta težki čas preživeli in danes spet ustvarjamo na svoji domači zemlji.
„Kdor je ta čas doživet, in to zavestno z vktjučitvijo v vseijudski upor našega naroda, tisti ve, da tega časa nikdar ne smemo pozabiti in da morajo smotri, načeta in ideaii OF, ki so navdajati tudi našega čioveka in še posebej naše partizanske borce in trpine v KZ-tih in izseijeništvu - to so neomajna tjubezen do naroda, zvestoba materinemu jeziku, enotnost, borbenost, tovarištvo in bratstvo med narodi in mir v svetu — da nam morajo ti ideaii in te pridobitve biti vodiio tudi danes v borbi za na-cionaino in sociatno enakopravnost, ki še ni končana."
Predsednik ZSO je naglasil, da se moramo ob spominu na ustanovitev OF pokloniti predvsem spo-
minu vseh tistih, ki so za naše lepše življenje, za svobodo in mir med narodi darovali svoje življenje. Opozoril je, da smo tudi koroški Slovenci v tej borbi dali svoj pomembni krvni delež, ki ga dokumentirajo spomeniki na grobovih padlih partizanov na 44-tih pokopališčih širom naše zemlje pri Zilji, v Rožu in v Podjuni. Zahvala pa
gre tudi vsem tistim zaslužnim borcem in političnim delavcem, ki so težki čas preživeli in lahko prenašajo izkušnje in spoznanja iz tega zgodovinskega dogajanja na nas in prihodnje rodove. Pri tem je izrazil posebno veselje, da sta na prireditvi navzoča tudi tovariš Tone Fajfer, ki je kot predstavnik
Koroško in je sodeloval tudi pri prvi uspeli akciji na Robežah.
„Toda namen prosiave 40-ietnice ustanovitve OF ne more biti ie spomin na ta nedvomno najpomembnejši in najveiičastnejši dogodek v zgodovini našega naroda — zgodovinskih dogodkov se spominjamo predvsem zato, da se iz njih učimo," je poudaril dr. Zvvitter. „Zato v luči tega veličastnega zgodovinskega dogajanja danes preglejmo z vso odkritostjo in resnostjo naš trenutni narodni položaj in naše politično prizadevanje. Koliko smo ostali zvesti idealom in načelom OF; koliko smo ostali zvesti zlasti potrebi strnjene enotnosti vseh narodnih sil neglede na njihovo sve-tovnonazorno gledanje in politično opredeljenost; koliko smo ostali zvesti tovarištvu ne le v lastnih vrstah, ampak tudi do sočloveka, ki drugače misli; koliko je naša fron-tovska orientacija resnično tako iskrena in široka, da nam sledi lahko sleherni naš zavedni in demokratično usmerjeni človek, da je tudi svetovnonazorno in politično drugače misleči lahko pripravljen, da se združi z nami v akcijski enot-
Skupaj si prizadevajmo
za očuvanje pridobitev skupnega boja
Sotidarnostne pozdrave Zveze avstrijskih protifašističnih borcev in žrtev fašizma {KZ-Verband) je prireditvi posredovat predsednik Josef t-iischeiwitzer, ki je dejai, da njegova organizacija povezuje žene in može, ki so morati prestati 3 do 100 mesecev zapora, ker so se zavzemati za demokracijo, mir in zopetno vzpostavitev Avstrije. „Kadar antifašisti obhajamo spominske dneve," je dejat govornik, „tega nikdar ne detamo, ne da bi svariti in pozivati k budnosti, kajti fašizem ni samo zgodovina — ne v svetu in tudi ne v Avstriji." Spomnit je na žrtve, ki so jih doprinesti Avstrijci v dobi fašizma, ter opozorit na zopetno oživtjanje neotašizma in desničarskega ekstremizma. Proti tem pojavom je treba biti, kot je nagtasit ob koncu, buden že od vsega začetka, da ne bo spet enkrat prepozno.
Za OVP-jevsko organizacijo potitično preganjanih je prireditev pozdravit dr. Kart Sve-ceny, ki je dejai, da vsi tjubimo našo domovino Avstrijo in Koroško, naj potem govorimo siovensko ati nemško. „Hvatežni smo vsem, ki so prispevati k osvoboditvi naše domovine in se v spoštovanju kianjamo pred žrtvami tega boja. Še posebno pa se spominjamo borcev za svobodo na dvojezičnem ozemtju in te tisti, ki je prebrat Prušnikovo knjigo Gamsi na ptazu, more izmeriti, kakšne žrtve so bite tu doprinesene." Žrtve vendar niso bite zaman, je poudarit govornik, kajti prišto je do osvoboditve naše domovine izpod nacističnega jarma in se danes tako stovensko kot nemško govoreči borci skupno spominjamo te obtetnice. „Siehernemu bivšemu nasprotniku, če je bit pošten, ponujamo roko sprave in miru. Toda ne moremo pozabiti gorja, ki je bito prizadejano tistim, ki so zaradi svojega prepričanja ati svoje jezikovne pripadnosti morati prestati neizmerno gorje in pregnanstvo iz domovine. Zato si moramo vsi skupaj prizadevati, da se taka krivica nikdar več ne bo zgodita."
V imenu Zveze sociatističnih borcev za svobodo pa je v obeh dežeinih jezikih spregovorit Josef Schweinzer, ki je nagtasii, da smo se vsi boriti proti skupnemu sovražniku — nacifašizmu. „Danes nekateri detajo tako, kakor da ta naša borba ne bi bita pravitna in nas imenujejo četo izdajatce," je dejat govornik. „Toda zgodovinsko je dokazano, da je ta naš boj bistveno prispevat k osvoboditvi in zopetni vzpostavitvi demokratične Avstrije." V tej zvezi je govornik še posebej nagtasii pomembno vtogo koroških partizanov in menit, da bi brez njih nacistično na sitje gotovo zahtevato še mnogo večje žrtve med prebivatstvom. Kot žatostno dejstvo pa je poudarit, da je to na-sitje izvajat kutturen narod sredi Evrope. Svoja izvajanja je zaktjučit s tradicionainim protifašističnim pozdravom .Smrt fašizmu — svobodo narodu!"
Učt	z- ncmn "
nosti in se zlasti tudi demokratič- dostujejo še tako radikalne besede
ne sile sosednega naroda kakor v času NOB, ko so imeli celo svoj bataljon, povežejo z nami v borbi za našo nacionalno in socialno enakopravnost in s tem za mirno sožitje ter za krepitev demokraci-
i Ut it; tajio, r\t	tvvL H'	---- ^	«
krščanske socialistične skupine ne- je v naši deželi in državi.
posredno sodeloval pri ustanovitvi OF, in tovariš Mitja Ribičič-Ciril, ki spada med prve borce, ki so se že leta 1941 odzvati klicu OF in je med prvimi prišel že leta 1942 na
Govornik je opozoril, da je narodnoosvobodilna borba uspela le, ker je bila OF najtesneje povezana s terenom in ljudstvom. To je potrebno tudi danes in tukaj ne za-
— govorjene ali napisane — čestokrat tudi anahronistične; tu je potrebna najtesnejša povezanost z našim človekom do zadnje vasi, pa tudi povezanost z delavskimi in demokratičnimi silami sosednega naroda, ki kakor mi želijo mirno sožitje in so kakor mi zaskrbljeni nad nevarnim razvojem političnega vzdušja v naši državi, nad splošno zaostritvijo v svetu in ne nazadnje jDdfje nd #. str%n:,)
PREDSEDNiK NSKS DR. MATEVŽ GRiLC:
Siti smo iepih besed
za nas morejo šteti samo dejanja
Kakor pred njim že predsednik ZSO, tako se je tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc spomnil obletnic dogodkov — tako tistih, ki so koroškim Slovencem zadali globoke rane, kot tudi tistih, ki so jih navdali z upanjem v lepšo bodočnost. Pri tem je posebej naglasil april 1941, ko so se zbrali ljudje različnih svetovnih nazorov, ki pa jim je bila skupna narodnost in zavest, da bo boj proti premoči okupatorja uspešen le v enotnosti vseh tistih, ki ljubijo narod in svobodo in so pripravljeni za dosego tega cilja žrtvovati tudi najdražje — življenje. „To gibanje je množično zaživelo med slovenskim ljudstvom in se najmočneje odražalo v oboroženi partizanski vojski proti zatiralcem naših ljudi."
Naš slovenski narod je sicer majhen, vendar je veliko doprinesel k osvoboditvi tudi naše domovine Avstrije, je naglasil predsednik NSKS, ki je menil, da je treba vedno spet poudariti, da so se avstrijski politiki pri pogajanjih za državno pogodbo sklicevali prav na aktivno borbo koroških Slovencev proti okupatorju, kajti to je bil edini oboroženi odpor na avstrijskem ozemlju. Kot sad tega
da bomo ta cilj dosegli le, če bomo nastopali enotno in složno, če bomo vsaj med nami iskali tisto, kar nas druži, in ne poudarjali tistega, kar nas razdvaja. To velja tudi za interpretacijo zgodovine, kajti kdor se skrega o preteklosti, tisti izgubi bodočnost."
Kot drugi nauk iz zgodovine pa je predsednik naglasil zaupanje v lastne sile, v lastno delo, kajti tistega, kar si sami ustvarimo, nam nihče ne more vzeti, to je naše. „Zato strnimo vse sile v enotno fronto in nadaljujmo z optimizmom začeto delo v že potrjeni zavesti, da smo tudi sami v stanju mnogo ustvariti za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti. Pri tem pa moramo vedeti, da je potrebno, da samostojno odločamo o naši usodi. Vsakomur, ki misli, da nam mora soliti pamet, moramo jasno odgovoriti, da smo mi tisti, ki sami najbolje vemo, kaj je za nas dobro in kaj slabo — četudi smo seveda za prijateljski nasvet vedno hvaležni."
Govornik je potem ugotovil, da : iimuu- Avstrija še vedno ni izpolnila svo-ne 'skupnosti, njen obstoj in uspešen jih obveznosti iz državne pogodbe: na-razvoj. Zavedati pa se moramo vsi, mesto zaščite naše narodne skupnostt
se je naš pravni in dejanski polozj. iz leta v leto slabšal in višek je pm"! manjšinska politika avstrijske vla" dosegla s sedmojulijsko zakonodaj^ Zato ponovno izpovedujemo, je P" udaril dr. Grilc, da odklanjamo %a kon o narodnih skupinah in ga t" nikoli ne bomo sprejeli, kajti gre * določila, ki pospešujejo germanizac'1 našega ljudstva. „To so naša nesp"^ menjena stališča in nespremenjena J tudi naša zahteva po popolni ničitvi člena 7, zahteva, ki je ntk in tako dolgo ne bomo nehali ponaT ljati, dokler ne bomo živeli v dejans enakopravnosti."	^
V tej zvezi je govornik orne", dialog na zvezni in deželni raV ' vendar pri tem poudaril, da se kor ški Slovenci z besedami ne more več zadovoljiti, kajti: Če smo siti, potem lepih besed; za nas ^ morejo šteti samo dejanja! V te) ' ^ je treba gledati tudi zagotovila^ „izboljšanju političnega ozračja",
' sosvetov pa je dr. Grilc dejal.^
jih načelno bodo pogovori
ne odklanjamo, ven^
o vstopu v
našega boja pa je govornik imenoval člen 7 državne pogodbe, ki vsebuje temeljne pravice naše narodne skupnosti.
Kot glavni nauk iz zgodovine mora biti za nas spoznanje, da se bomo za dosego naših ciljev uspesno borili le v slogi in enotnosti, je dejal govornik. „Naš program, naše hotenje je jasno: enakopravnost naše narod-
A	f
možni le tedaj, če bo vlada 'Z-P° naše zahteve iz operativnega darja in nam s tem spet vrnila upanje.	^
Predsednik NSKS je naglasil nujnost dobrih odnosov z mat'C".^ narodom in dejal, da le najtes" sodelovanje na vseh področjih la omogoči vsestranski razvoj nase ^ rodne skupnosti. Prav tako mo""^, utrjevati stike in sodelovanje z mokratičnimi silami večinskega roda, ki se zavedajo, da so ma") ^ ske pravice demokratične pravice' ^ koncu pa je dejal, da bomo r" ^
nadaljevati ..internacionalizacijo . ^ šega vprašanja, kajti mednarodna J .j), nost mora biti obveščena o poS^c našega narodnega življenja, o vs dnevni diskriminaciji in o perma ni kršitvi mednarodne pogodbe-seči moramo, da bodo medna" . forumi tudi v bodoče opozarjal' p. strijo na nerešena vprašanja, šitev človekovih pravic v tem Evrope.
OTVORtTV) STUPtČEVE RAZSTAVE V CELOVCU:
„ Ve/iTn Nemili siiTrar z ofrosAvm srcem"
^ Au!i :!oveniti :o prefekti ponedetjek odprti drugo tikovno rantavo ^ jetotnjem tetu. Tokrat je prireditetju u:peto za razstavo pridobiti enega "**jvečjih stovenskih oziroma jugostovanskih sodobnih umetnikov, akadem-^ ^9Q siikarja prof. Cabrijeia Stupico.
Ob navzočnosti avtorja in njegove soproge je predsednik druitva Auta ^o^enica dr. Mirt Zvvitter pozdravit vrsto ugtednih gostov potitičnega in "turnega živtjenja na Koroikem, med drugimi zastopnika jugostovanskega
9""era)nega konzutata v Cetovcu Atfonsa Maberinika in pretata Aieša Zech-"erja.
O umetniku Stupici in njegovem umetnifkem detu je spregovorit prof. ^ Menafe, njegova izvajanja objavtjamo v cetoti, saj so navzočim data Pogied v umetniški opus tega vetikega stikarja. Prof. Menaše je tozadevno
se . Gabrijela Stupice je ena iz-tudi °°° Poznejši rodovi navduševali umetnostjo naših dni. Ob vseh sednk ,	učenih in lažnih be-
po '	. so jih o njej že zapisali, se
"lisli^C"'''^'. bojimo, da bodo tudi te Helg P našem velikem slikarju izzve-žen; . ^ brezobvezno in brezzvezno naši ^ nismo otopeli, da smo v tem Up. "1. nezanesljivem času še vedno nied^e.m govoriti o osebnostih in da 'odi k ohrabrujočih resničnosti, za-VspL ^°terih vemo, da v tem stoletju °Y'stnih pretresov, nasilja in grobe h^nje, ki ga lahko brez spremem-^^Ponavljamo ob sleherni priložnosti. ko-Je* če bi imeli vsaj v govorjenju odi;, ^ste izrazne moči, s katero se ibml^e, ^iik°r, zaradi katerega smo se tol^g '' bi bili takšni strahovi odveč; Zdi ^ ^ nam vse, kar porečemo, Ir, Podobno nebogljenemu jecljanju, g. endar nam ravno Stupičev vztraj-jib ^ ^ogrizeni boj z nalogami, ki si I" tako samoumevno zastavil, hkra-
ti navdaja tudi z neko samozavestjo, češ česa vsega je zmožen človek, ki se povsem posveti svojemu delu, ki ne meneč se za nič od tega, kar nas ostale mika, zaustavlja in bega, odhaja naprej, sam in samcat na svoji poti in tolikanj večji, čim bolj je osamljen in daleč od nas.
Zakaj kljub vsem neštetim priznanjem, ki jih je doživel, kljub svojemu pomembnemu učiteljskemu delu, navkljub vsem, ki so poskušali odkriti in razložiti skrivnosti njegovega ustvarjanja, ob vseh prijateljih in znancih, ki so ga častili in ga slave, je ta „veli-ki temni slikar z otroškim srcem", kot sem ga nekoč imenoval, koračil po tem našem svetu kot samoten neznanec, neodvisen, sam in samostojen, kolikor je to dandanašnji sploh še mogoče. Od tistih odmaknjenih let, ko je bil delal v Zagrebu, se je njegova umetnost nenehno presenetljivo in obenem naravno razvijala, bolj presenetljivo in obenem naravneje kot pri katerem koli
drugem našem slikarju: iz izročila zagrebške slikarske šole in njenih vzorov, iz plodnih razgovorov s starimi mojstri v samosvojo izraznost, v svet neresnične pravljičnosti, v enkratno poustvarjanje in izrabo naslikanih pa-P''jsv, v strašljivo igro navideznih na-ključij, v smrtno belino, na prag niča.
Stupica, najbolj v samega sebe zaprti slovenski in jugoslovanski umetnik, pri katerem smo vselej obstali nekje ob durih njegove delavnice, kaj šele, da bi spoznali njegov intimni človeški jaz, se je po na videz brezglavih zakonitostih tega našega življenja bolj razprl pred nami kot kak drug ustvarjalec, saj smo prav prek njegovega slikarstva tudi sami postali soudeleženci vseh njegovih sanjarij, strasti in begov, žrtve istih strahov, s katerimi se je tako hrabro bojeval na življenje in srmt. Vseeno je, ali imamo pred seboj njegova tudi po merah velika dela ali pa drobne osnutke na papirju, povsod je prisoten isti neznansko občutljivi in v istem trenutku neusmiljeno razčlenjujoči opazovalec, .človek na preži", sveti obsedenec, sladostrastno ubirajoč korak natanko po rezilih nožev, ki parajo našo podzavest. Da se je ta osvajalec novih svetov nenehno vračal k izvirom, k tistemu rokodelskemu znanju, s katerim je bil začel, k otipljivi resničnosti, ki mu je vedno dajala novih moči, vse to ga dela še večjega in po svoje dokazuje, da se ta naš največji slikar tudi v slikarstvu ni prevzel ter da se še vedno uči.
Pred četrt stoletja sem zapisal: „Ne čudimo se, da se je že do danes spletla prava legenda okrog slikarstva Gabrijela Stupice". Kako ne bi še mnogo bolj veljale te besede zdaj, ko se je že takrat presenetljivo umetniško delo še razraslo in doživelo novo zaporedje razburljivih preobrazb? Gabrijel Stupica, v se pogreznjeni ustvarjalec, je ves čas hkrati živet med nami in bil nekje daleč od nas, ves predan svojemu delu, ki mu je kot nikomur med nami pomenilo obenem srečo, bolečino in poglavitni smisel življenja, edinstveno obvezo in edino odrešitev.
Slovenska poezija na Dunaju
Dunajsko Društvo za književnost in jugoslovanski kuiturni center na Dunaju sta prejšnjo sredo vabiia v paiačo Palffy, kjer sta v okviru lite-rarnega večera predstavila dvojezično antologijo slovenske poezije Na zeleni strehi vetra — Auf dem grii-nen Dach des Windes. Kot znano, je antologijo izdala založba Heyn v Celovcu, uredil pa dr. Boris Paternu. Slednji je tudi ob tej priložnosti spregovoril o knjigi in o sodobni slovenski poeziji.
Pesmi v nemškem prevodu je interpretirala igralka Marion Degler, medtem ko sta Kajetan Kovič in Gustav Januš svoje pesmi brala v slovenščini.
Med številnim občinstvom je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Novak Pribičevič in mnogo Slovencev, ki živijo na Dunaju.
Spominski kraj Josip BrozTito
Tit.	'e'° dni odkar je umri jugo:!ovan:ki predsednik Josip Broz
kje/	se dan na dan vrstijo obiski hiše cvetja — Titovega groba,
'Ponii^	množice ijudi iz vse Jugosiavije in tudi inozemstva kianjajo
hifo J"" .'"9° veiikega voditeija. Okoii štiri miiijone ijudi je do štej obiskaio vetja, kar pomeni blizu dvajset tisoč dnevno.
S" ^ 'Tl'	urejati spominski kraj .Josip Broz Tito", ki obse-
*''ovn °°iel<tov, to so: hiša cvetja, kjer je Tito pokopan, muzej „25. maj", VQ. 'ezidenca v Beogradu s stranskimi objekti, arhiv in knjižnica, otok 9° z rezidenco in „be!a viia" na otoku Brioni.
"'"teh*'" bodo vsi objekti, kjer je Tito žive! in deiai, javnosti dostopni. V "'hov "M*	razstavijena števiina odiikovanja, dariia tujih držav-
t)Q in	zbirke in druge dragocenosti, ki jih je Tito prejei do-
s!ih, ki ^	Madaije bo javnosti dostopna tudi Titova zbirka umetniških
vsebuje tudi deta največjih mojstrov dvajsetega stoietja.
!^ '"o svoja imovino zapusti! Zvezi komunistov Jugo-"ost b'i čemer so upoštevane tudi vse zatožniške in avtorske pravice. Mož-k vseh Titovih dari! in prostorov v katerih je predsednik SFRJ de-Vt(:„'	obiskovaicem da!e še večji vpogied v živijenje in deio te naj-
°:ebnosti 20. stoietja.	' r u	t
Ne dovotimo zastruptjanja mtadine
prircMcu	Mošn// 40-
ff s/n	OrvoMMne /ron-
narorfg /p Mo prp/In// prptfgvgn/e v J//gIMw " Q . 3'OfensMgd šoA&egg rfrKŠtfg Mg povaMo Zveze s/o-J Mg</Zne /p zMgn/fH pos/gšg/-TovgrZš	ArZŽTMr Zz

/e prZMzc/ ngstgnp^ Zn Ter orZM njen zngčg/ Zn
e%Q	.	'M urngt o/cr; zrigcg/
M/,	^ prožZ/gšZstZčnZ MgroMo-
r*	MrM
'Mg
wZ, ^Z so ČKfZZZ z Z/Msfvo??! Zw z njegovo HroM poJporo orggnZzZrg/Z oborožen orZpor, obenem pg :MZ že zgče/Z grgJZžZ novo, Z/grAM rZemo-^rgtZčno oZ*/gsf. V s^gpnem vseng-roJnenr %o/g prožZ JgšZsiZčnZnr o^g-pgforjenz so Me zrZrgžene vse slovenske pokrg/Zne, posekno nresžo Zn v/o-
f^P^°Mngr Zn grkZvgrskZ stro-^ Žc prerZgvgže/; svojg Zzvgjg-"krepZ/ z ngvgjgn/em oksežne nesTetZk rlokgnrenTov, prZ ''o	^ PoMgrZ/, rlg so ng/kol/ prZsT-
o/j ^'cl/Zvo prZčevgn/e nerZvonr-^n;,, ^jcnZ grkZvskZ nrg?erZgZZ Zz že-"oke	............
. c. Ng osnovZ TgkZk rZokg-prZkgzgZ, kgko se je OF ^ ^cngrorZno gZkgnje, v kg-^c<ZgZz ° zrZrgžZZZ vsZ, kZ so se zg-"^orZnosfZ terZgnjZk rZogorZkov,'
go prZ ngsfgjgnjg Zn rgzvojg OZ^ pg je otZZgrgZg AjgkZjgng, kZ je Mg „fZr-zgvg v rZržgvZ". FrerZgv^teZj je ng-gZgsZZ, rZg je kZZg okozoženg korkg ng ^Zovenskenr sgrZ skrknZk pzZprgv potom šZroko zgzpzerZene mzeže orZko-zov O F, merZtem ko je ngjtesnejšg (DgZje ng 4. strgnZ)
AULA SLOVEN!CA
CELOVEC. PAULITSCHGASSE 5-7
Vtjudno Vas vabimo na razstavo stikarskih de! AKADEMSKEGA SUKARJA
prof. Gabrijela Stupice
Razstava je odprta do 29. maja 1981
od ponedeijka do petka od 13.00 do 17.00 ure
Prisrčno vabtjeni!
Že deset tisoč obiskovaicev na razstavi „Ziatoiz Koiumbije"
V ciklusu razstav „Kulture neuvrščenih" je pripravil Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane reprezentativno razstavo. Postavili so jo v Muzeju v Goričanah pri Medvodah. Gre namreč za razstavo zlata Banke republike Kolumbije iz Bogote. Iz največje zakladnice zlata na svetu je bilo izbranih 300 zlatih predmetov in 50 predmetov izredne keramične umetnosti iz sedem najbolj pomembnih starih kultur Kolumbije. To so znamenite kulture Calima, Muisca, Narino, Quimbaya, Sinu, Tairona in Tolima. Časovno zajemajo razstavljeni predmeti čas od I. do XVI. stoletja, do prihoda španskih zavojevalcev v Južno Ameriko. V umetnosti obdelovanja zlata so kolumbijski sta-rosledci dosegli popolnost v reliefu in v vseh tehnikah od varjenja do pozlate, tanjenja, tiska, do zapletenega vlivanja v tehniki izginulega voska. Predmeti na razstavi v Goričanah vse to dokazujejo. Razstavljene so izredne umetnine kot so nakit Indijancev, drobne in velike figure, ki so jih polagali v grobove, daritveni predmeti, zlate maske in glasbeni inštrumenti, čelade, oklepi in drugo — vse iz zlata, in vsi ti predmeti so vsak zase tudi velika umetnina. Zgo-
vorno nam predstavljajo staro zgodovino, umetniški razvoj, zapletenost verovanja in načina življenja starih prebivalcev današnje Kolumbije. Razstava oživlja staro legendo o ,,El Doradu", o zlatem poglavarju Muiscov, o zlatu in smaragdih, ki so jih zmetali njegovi podaniki ob njegovem ustoličenju v sveto jezero Guatavita, ki še danes budi poželenje iskalcev zlata. Na razstavi so tudi predmeti, ki jih že desetletja čuva v svojih trezorjih Banka republike Kolumbije tudi taki, ki so jih odkrili šele v zadnjih letih in so sedaj prvič predstavljeni na razstavi leta v muzeju Goričane.
Poleg razstave predvajajo tudi filme o Kolumbiji, tako da se obiskovalci razstave lahko celoviteje seznanijo o vseh sedmih kulturah Kolumbije iz predšpanske dobe.
Razstavo leta je do slej obiskalo že več kot deset tisoč obiskovalcev, kar brez dvoma potrjuje o izredno velikem zanimanju za to razstavno prireditev; med obiskovalci so tudi mnogi inozemci, posebno Avstrijci. Razstava je odprta še do 31. maja, vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 18. ure po jugoslovanskem času.
ZALOŽBA RTV LJUBLJANA:
V počastitev jubileja OF nove plošče in kasete
V počastitev 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte je založba RTV Ljubljana izdala jubilejno serijo gramofonskih plošč in kaset. Pod naslovom „Še pomnite tovariši" gre za šest govornih kaset z dokumentarno kroniko o poti slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJa, o ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda do znane dolomitske izjave leta 1942. Kaseta z naslovom „Med Slovenci onstran Karavank", vsebuje pričevanja o razmeroma malo znanem pohodu prvega bataljona Savinjskega odreda konec avgusta leta 1942 na Koroško; kaseta „S!oven-ska narodna pomoč" pa predstavlja spomine slovenskih žensk o njihovem delu v vrstah slovenske narodne pomoči. Zadnji dve kaseti pa govorita o umetniškem delovanju kulturniške skupine 14. divizije med njenim legendarnim pohodom na Štajersko in o slovenski narodnoosvobodilni vojski. Kasete so dokumentarno izredno velikega pomena, saj na le-teh govorijo priče, ki so doživljale zgodovinske trenutke in ki so kot udeleženci NOB
vsaka po svoje prispevale k zmagi nad fašizmom.
Drugi del kaset oz. plošč je glasbenega značaja. Pri tem gre razumljivo za borbene in revolucionarne pesmi. Album, ki nosi naslov „Hej brigade", je posnel Partizanski pevski zbor in sicer 17 partizanskih pesmi. Naslov „Na svoji zemlji" ima plošča s posnetki Moškega pevskega zbora tesarjev Slovenije in za Vojaški orkester ljubljanske garnizije, tudi v tem primeru gre za partizanske in borbene pesmi. Potem je tu še plošča ..Štirinajsta" s posnetkom koncer-tantne drame Darijana Božiča, ki je doživela premiero lani.
To je brez dvoma lep prispevek založbe RTV Ljubljana ob 40-let-nici Osvobodilne fronte, ki ni le namenjena nekdanjim borcem, ampak bodo tako plošče kot kasete našle številne ljubitelje, zlasti mladino, ki se zanima za zgodovinska pričevanja ustanoviteljev OF in za partizansko in borbeno pesem, ki je našega človeka spodbujala v boju proti fašizmu. Kasete in plošče lahko naročite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Pavličeva ulica 5-7.
Kresovi slovenske mladine ob obletnici zmage nad fašizmom
Za 8. maj je Zveza siovenske mladine pripravita v Piiberku in v Globasnici kresova, ki sta zagoreia v spomin na zmago nad fašizmom, na ustanovitev Osvobodiine fronte stovenskega ijudstva pred 40. ieti in na podpis avstrijske državne pogodbe. S kresovi je na-vezaia na staro tradicijo, ki je še vedno živa pri matičnem narodu, kakor tudi pri Siovencih v itaiiji.
V PLiBERKU je domača mladina in mladina iz širše okolice v spomin'na zgodovinske dneve prepevala delavske In partizanske pesmi, zastopniki ZSMS iz Žalca pa so recitirali pesmi Kajuha ter predvajali pesmi. Navzoči so bili tudi predstavniki osrednjih političnih organizacij.
Krajevno združenje slovenske mladine v GLOBASNiCi je isti večer zažgalo kres blizu sv. Heme nad Podjuno. Mladinci so nakopičili tako veliko „kopico", da se je kres, po poročilu nekega Podjun-čana, ki se je pozno vračal z dela, svetil do Kokja in dalnje Dobrle vasi. Točno ob pol desetih so zažgali kres ob katerem je spregovoril novo izvoljeni predsednik krajevnega odbora ZSM v Globasnici Rudi Benetik. Spomnil se je zgodovinskih obletnic, opozoril je na zločine fašizma, ki je ukinil vse
roški partizani prižigali na vidnih gorskih predelih in večjih hribih kresove in s tem oznanjali koroškim Slovencem bližajoči se konec vojne.
Kres je mladino zagrel in po ca-stovenske kulturne in gospodarske gavem ^ačetku^posebno ustanove in pustil izseliti nad 1000
Slovencev - med njimi tudi 26 Glo-bašanov, 9 Brešanov, 4 Podjunča-nov.
Nadalje je govoril o pomenu današnjih prireditev ob dnevu zmage nad fašizmom, da se je tudi še danes treba pokloniti žrtvam, ki so padle v boju za osvoboditev in proti fašizmu. Pravtako se je danes treba zavzemati za odkrito zavezništvo demokratov in antifašistov obeh narodov na Koroškem, poleg tega pa je poudaril, da se je treba spomniti dejstva, da bi brez oborožene partizanske akcije Slovencev in drugih svobodoljubnih narodov bil narodni in politični sestav danes popolnoma drugačen, predvsem Slovencev sploh ne bi bilo več! Kot zaključek pa je dodal, da ima prižiganje kresov, tudi odporniško tradicijo. Včasih so ko-
He!p mušic 81
Danica Čertov na 2. mestu
Najboljše pevske skupine, na področju narodne glasbe in popa ter najboljši pesmarji, ki so nastopili že v Borovljah, Bekštanju in Frie-sachu ter se uvrstili do 3. mesta, SO' se nedeljo zvečer merili v celovški delavski zbornici. Med devetimi pesmarji je nastopila tudi Danica Čertov, dijakinja sedmega razreda Slovenske gimnazije, ki je dosegla v Borovljah drugo mesto. Tudi v Celovcu je Danica s pesmijo Karla Destovnika-Kajuha, v kateri opeva grob talcev, zopet zasedla drugo mesto. Prvo mesto je zasedel W. VVurzer iz Wo!fnitza, ki je zapel pesem, v kateri opiše brezbrižnost do drugega „Warum habt ihr denn kein Herz?" S 1. mestom si je pridobil pogodbo za snemanje plošče pri podjetju „He!p" Drugo in tretje mesto pa je bilo nagrajeno s 5000.— šilingi. Med predvajalci običajnih popevk in imitacij, sta bila VVolfgang in Danica skoraj na napačnem mestu. Žirija je to takoj spoznala in jima zapisala največ točk.
Mislim, da imamo dolžnost, da tako zmožne pesmarje v lastnih vrstah podpiramo in jim nudimo mož-
nost strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja, da se jim ne bo treba vlačiti celo življenje po takšnih helpih. Konkretno si predstavljam štipendije ali financiranje seminarjev za pesmarje.
Kot manjšina potrebujemo ljudi, ki širijo kulturo na tako kvaliteten način in s tem sooblikujejo naš umetniški ugled. monika zeichen
Danico Čertov je : 149 točkami dosegla drugo mesto pri solistih. Posne-tek je bit napravtjen dan prej na slavnostni prireditvi obeh o:rednjih organizacij koroških Siovencev v Domu glas-be, kjer je Danica ravno tako navdušila pubiiko.
Spomnili smo se naših mamic
Materinski dan so praznovata sko-ro vsa prosvetna društva širom južne Koroške. Ker pa ni mogoče, da bi o vseh poročati, bomo omenili vsaj tiste, o katerih menimo, da imajo že staro tradicijo. Tako so imeti na RA-DIŠAH materinsko prostavo pod motom „popotdan za mame". Mtadi igratci so pod vodstvom požrtvovat-ne Lenije Lampichter posrečeno in duhovito zaigrati igro „Modra vrtnica". Učitetjica Marija Woschitz je mtade pevce naučita nekaj pesmi. Nastopiti pa so tudi recitatorji in mtadi pevki, ki sta ob spremtjavi kitare in harmonike znati navdušiti staro in mlado. Vsekakor je radiška materinska proslava pokazata, da Radišani tudi sami mnogo ustvarijo na področju kutture in znajo pridobitev novega kutturnega doma dobro izkoristiti. Hkrati je nedetjski popot-dan tudi jasno pokazat, da se vztrajno in potrpežljivo deto z mtadino vsekakor obrestuje in da ne ostane brez sadov. Ne nazadnje tahko tudi z veseljem v srcu ugotovimo, da na Radi-šah z ozirom na bodočnost ni vzroka za malodušje. V novem kutturnem domu v ŠENTPRIMOŽU je priredito
šla ojačitev iz bližnje Stare vasi in Blaznice, so v polkrogu ob kresu zapeli še marsikatero partizansko pesem, npr.: Na oknu glej obrazek bled, Bratje le k soncu, k svobodi, Šivala je deklica zvezdo idr.
Mladino je razveselil tudi neki zvonar iz Solnograda, ki je vlil tudi nove zvonove sv. Heme in je ob kresu obžaloval, da ni imel fotoaparata, da si bi napravil spominske slike, saj takšnega petja ob kresu še ni doživel. Prav gotovo si bo to noč ob kresu dobro zapomnil. Čez polnoč je ostala večina ob kresu. Prav na tihem si je verjetno vsakdo misli), da je ta prva akcija krajevnega združenja ZSM Globasnica kar dobro uspela, in to naj bi bi) poziv za 8. maj 1982, ko bo več rok še več doprineslo k morebitni popolnejši organizaciji te izvrstne tradicije.
V poročilu mladine iz Globasnice, po katerem smo prevzeli večji del tega poročila, pa je ob koncu povedano: Odšli smo počasi od „Hunc-le", kraja na katerem je še vedno naprej plamtel ogenj kresa, v znamenju tradicije antifašistične borbe in kot dokaz pripravljenosti za uresničitev naših narodnih hotenj."
Jubitejna prireditev
Po poteh partizanske Ljubijane
Skoraj sedemtisočglava množica se je udeležita zadnjo soboto 25. pohoda po poteh partizanske Ljubtjane. Dotge kolone so se vite mimo zgodovinskih krajev boja proti fašizmu v Ljubljani, ki je ta dan stavita 36. letnico osvoboditve. Tudi nekaj koroških Slovencev je korakalo poteg številnih borcev partizanov, tovcev, tabornikov in delavcev številnih delovnih organizacij.
Več kot 30.000 gledalcev pa je sledilo tekmovalnemu delu jubilejnega pohoda po poteh partizanske Ljubtjane. Najzahtevnejši je bil gotovo partizanski marš, ekipno tekmovanje, na katerem morajo vsi trije člani ekipe hkrati doseči cilj. Proga za moške je 28 km dolga, za ženske pa 8 km. Nadalje so se pomerili športniki v kolesarski tekmi, na štafetah in v teku prijateljstva. Med tekmeci je bilo tudi mnogo tekmovalcev iz inozemstva.
Za nas so zanimivi posebno še podatki štafet (fantje 3 X 1000, dekleta 3 X 600), na katerih so sodelovale tudi ekipi Dijaškega doma SSD v Celovcu in Zvezne gimnazije za Slovence. Rezultati štafete bratstva in enotnosti 3 X 1000 m:
1. ŠŠD Gimnazija Ravne 7:47,45 min, 14. Dijaški dom 8:52,33, 24. Gimnazija za Slovence 10:13,57.
3 X 600 m:
1. Gimnazija Ravne na Koroškem 4:39,30, 7. Gimnazija za Slovence 5:15,16, 14. Dijaški dom 5:47,08.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK MA MORJE
Viktringer Ring 26 [Vinko Kušej) telefon [0 41 22) 72 5 6:
Gasometergasse 10 [Milka Kokot) telefon [0 42 22) 32 3 30
Spoštovani starši!
Vljudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJE V SAVUDRIJI letos v 2 izmenah:
1.	izmena: od 6. avgusta do 20. avgusta 1981
2.	izmena: od 20. avgusta do 3. septembra 1981
Koordinacijski odbor nudi:
Prostore za bivanje, 3 obrokov hrane dnevno, za vsakih 10 otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico; prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1400 šilingov; prevozni stroški; 400 šilingov.
Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je za 1. izmeno [6. 8. do 20. 8.) do 30. junija, za 2. izmeno [20. 8. do 3. 9.) do 13. julija.
Koordinacijski odbor nudi vse potrebne informacije za koriščenje podpore za letovanje s strani zavarovalnic.
RAZGLAS
V zvezi z letovanjem otrok na morje išče koordinacijski odbor vzgojitelje. Interesenti naj se javijo pismeno na enega od zgoraj omenjenih naslovov do 23. junija 1981.
Pogoji za sprejem: dopolnjeno 18. leto, izkušnje v vodenju skupi" [prednost imajo učitelji [ce) študentje [ke) pedagoške smeri).
Ne dovotimo ...
materinsko proslavo SPD ,Danica'. V okviru sporeda je bil nastop otrok tamkajšnjega dvojezičnega otroškega vrtca s pesmicami, deklamacijami in igricami, pod vodstvom S. Portsch in Helene Novak. Igrico „Oko za babico" je z otroci naštudiral Franci Polzer starejši, pomagala pa mu je "*"
Micka Hobel. Danica Kežar je vodi- Ljubljani. Zbrano publiko, med katero la mlajši mladinski zbor, ki ima vi- sta bila tudi predsednik ZKP v Ljub-soko kakovost in je dobil zaslužen ]jani tovariš Pavle Žaucer-Matjaž in aplavz. Odlična citrašica Marjana znani kulturni delavec Bine Otore-Polzer pa je ob spremljavi mladih pec, oba iz Ljubljane, je pozdravil pevcev izvabljala iz strun čudovite predsednik SPD „Zarja" Peter Kuhar
akorde, medtem ko je učiteljica Va- '	"	'	'	----^	-:i—-
lentinič Ani pripravila z otroci za materinski dan primerne deklamacije. V polni dvorani je zbrano publiko pozdravil predsednik SPD „Da-nica" Stanko Wakounig. Prireditev
je
(NgJa/jetw:jf s 3. stran:)
povezava TMfd OF it! part/zansho vojsko 07!fW0g0Čz7<Z okapatorja, t/a ki p%rtžz<sns^e ec/Inlce kdaj ko/1 pregnal s s/ovenske zen:/je. Nasprotno so se tr tež: pogoji/: oh/Ikova/e tadi vežice enote partizanske vojske, kar je že med vojno omogoča/o osvobajanje večjik ozente/j in uresničevanje slovenske državnosti — kajti OF kot široko /jadsko gibanje je boj z4 narodno osvoboditev poveza/a tadi z bojen: za družbeno preobrazbo, ki jo je slovenski narod uresniči/ po osvoboditvi skapaj z ostalin:: narod: in narodnostmi /agos/avlje.
Prav tako osnovano je predavatelj opozori/ tadi na drago p/at medvojne zgodovine s/ovenskega naroda; nastanek protl/jadsklh grapaclj, ki so se adlnja/e okapatorja ter v njegovi s/ažbi in z njegovim orožjem vodi/e boj proti narodnoosvobodi/ni vojski. Prež s/eberne emocije, mirno in stvarno, podkrep/jeno z neizpodbitnimi dokamenti (večinoma iz zap/enjenib ita/ijanskib in nemških arhivov ter s pričevanji prežive/ih sodobnikov) je orisa/ pot domobrancev, be/e garde, četnikov in sorodnih jormacij — pot, ki je vodi/a vse od boja proti /ast-nema /jadstva tja do največjega izdajstva v zgodovini s/ovenskega naroda.
Pos/aša/ci so izvajanjem predavate/ja s/edi/i z zanimanjem in vidno prizadeti — saj smo vendar tadi koroški S/ovenci bi/i vk/jačeni v vsenarodni osvobodi/ni boj, v katerem smo pod vodstvom OF v najtesnejši povezavi z matičnim narodom do-prines/i nesorazmerno ve/ik de/ež k osvoboditvi izpod nacijašističnega nasi/ja. Kavno zato pa so tadi od/očno poveda/i svoje mnenje „zastopnika nasprotnega tabora", ki je priše/ s svojimi varovanci, da bi poveda/ „drago p/at resnice"; da se v resnici niso partizani (ki jih je dos/edno imenoval /e komaniste) bori/i proti Nem-
cem, temveč domobranci — ki so /" Nemci očitno prav zato oboroži// p/ačeva/i (7/),- da so domobranci F'' seg/i boga in se bori/i za vero (** strani nacljašlstov proti partizano
—	op. pis.) — pa je mora/ p<R0^ priznati, da niso partizani tetnf^ Nemci preganja/i s/ovenske dabo nike,- itd. itd. Na vprašanje, a/i n"* ' da s takšnimi trditvami prispeva atrjevanja enotnosti koroških S/ovff cev, je odgovori/, da take enotno sp/oh ni, marveč obstajata dva tabo
—	„komanistični in kato/iški", ' še doda/, da se de/ kato/iškega
ra še danes priznava k domobt4 . cem (radovedni smo, kaj bosta h ^ trditvi poveda/a Narodni svet kof škib 5/ovencev in Krščanska k<d^ na zveza).
..Zastopnik nasprotnega takc?^ (kakor se je sam predstavi/) je ki/ sti Franec, ki je bi/ več /et ^o 1^ mohorjevega dijaškega doma v ca, kjer je zdaj baje „samo" vzgof te/j. Ne vemo, ko/iko držijo gofO ce, da je bi/ ta „gospod" baje ^ont branski ojicir. Vide/i in s/irah r
smo,
kakšne sadove rodi danes
nj<*
</?f
govo vzgojite/jsko de/o, saj je ^ njegovih varovancev „vede/" „dokan:ente", po katerih da je '
samega Hit/erja zaprosi/, da b/ % imenova/ za gaa/e!terja(/).	^
Občinstvo je na take nes/anosti o /očno odgovori/o in ncdvoantMO F veda/o, da med koroškimi 5/ofL^ v vojni nismo pozna/i narodnega ^ dajstva in da tadi danes ne mo, da bi kdorko/i vnaša/ v nase ^ ste tako mise/nost in zastrap/Pr^, njo predvsem m/adino. Opozori , pa je bi/o tadi na svetopisemske s bo o tistih pastirjih, ki zapastije s jo čredo. /tAshmo, da je treba jevo dražbo javno in resno kako do/go bo še zapira/a oči P, dejstvom, da se pod njenim P' narodno-zas/ažne astanove take stvari v njenih dijaških de j vih?
m čestital mamicam k njihovemu dnevu. V okviru proslave so sodelovali tamburaši „Zarje" pod vodstvom Mihija Azarijana, mladinski zbor, ki ga vodi direktor Poldi Gvelf, moški
______	________pevski zbor SPD „Zarja in pionir-
obiskal tudi župan Albert Holzer, ska folklorna skupina pod vodstvom '	'	- —Uršije Paul. Gostje iz Dobrove pa
so nastopili z recitatorsko in folklorno skupino. Med kapelskimi prosve-taši in prosvetaši iz Dobrove namreč obstoja že večletno tesno medsebojno sodelovanje. Tako na primer tamburaši „Zarje" vsako leto „semi-narijo" s tamburaši iz Dobrove v Slovenskem primorju.
ki pa je moral minuto pred pričetkom oditi, ker je dobil žalostno sporočilo, da mu je umrl oče.
V ŽELEZNI KAPLI so otroci skupno s SPD „Zarja" pripravili materinski dan. Kot posebnost kapelške materinske proslave pa lahko smatramo to, da so na tej proslavi sodelovali tudi prosvetaši iz Dobrove pri
SLOVENSKO ČEBELARSKO DRUŠTVO ŠMIHEL
vabi ob svoji 60-letnici na slavnostno prireditev, ki bo v nedeljo !*'
maja 1981 z začetkom ob 10. uri pri Schvvarzlnu v Pliberku.
Spored;
^ Govor predsednika Slovenskega čebelarskega društva Šmihel ^ Govor pokroviteljev, častnih gostov in predstavnikov povabljenih društev
0 Spored bodo popestrili pevci moškega pevskega zbora .Kr"!) Matjaž" iz Libuč ter pevci iz Zagorja ob Savi
3 Sledi ogled razstave: .Čebelarstvo včeraj in danes'.
Skupno kosilo
^ Nato kulturni spored s srečolovom ^ Zaključek ob 16. uri
Pokrovitelji prireditve so:
deželni glavar Leopold Wagner generalni konzulat SFR Jugoslavije v Celovcu župan občine Pliberk Franc Mikusch dr. Matevž Grilc dipl. inž. Feliks Wieser
Mladinci iz Piiberka in Giobasnice praznovati 1. maj v Trstu
PRVI MAJ — Vsepovsod v svetu, razen v državah, ki jih tiači ena a" druga obiika fašističnega nasiija, prosiavijamo deiovni ijudje spojin na žrtve v Chicagu obešenih organizatorjev deiavskih stavk 1. *aaja 1886. Žrvovaii so se zato, da bi proietariatu daii svobodo in pra-vico biti srečen. Pravica biti srečen pomeni, da ima vsak narod pra-sam odiočati o iastni usodi in poiitičnem sistemu. Pravica biti srečen pomeni tudi čisto preprosto, biti srečen v družbi, ki je vsestransko svobodna. Torej osvobojena pomanjkanja, iakote, boiezni izkoriščanja čioveka po čioveku, miiitarizma, rasizma, vojne in krivice.
PETEK, 1. MAJ 1981 — Pravica ' srečen je biia tudi zapisana na , tavah, ki so plapolale v prvomaj-jutru v Trstu. Mladinci kra-. lega združenja Zveze slovenske ^dtne Pliberk (bili so organizatorji
ne deluje več in je pomemben le kot spomenik. Isti večer smo bili v Šte-verjanu blizu Trsta povabljeni na vrtno veselico, ki jo prirejajo vsako leto na ta dan skupno z vinsko razstavo. Pod košatimi kostanji smo za-

Psovanja) in krajevnega zdru-la v Globasnici so se rano zjutraj t ^ prvomajskega sprevoda po ^ stah in ulicah Trsta. Dokaj lepo 2^'. se jih je peljalo z avtobusom . tri dni v to pristaniško mesto in J no okolico. Nekateri izmed nas so de]"* vdelovali oz. se udeležili take tiri	manifestacije, ki se je je
Ul	10.000 ljudi, predvsem
^ jjdine. Slovenska skupina ima na-, "o, da zadnjih 500 metrov teče na
Pari	Trsta, to je znamenje na-
^ n in jurišanja. Tisti izmed nas, niso poznali so bili iznena-
* 'n so celo mislili, da se )e zgo-
^°kaj„hudega".
k rej manifestaciji smo obiskali Padi' ^^d Trstom, kjer stoji spomenik kat borcem proti fašizmu, pred ^prn smo se tudi slikali. Zanimiv M kil tudi ogled starega ogrom-Ptp kamnitega vodovoda, ki je v 'ih časih služil vaščanom za Brnenje morske vode predvsem za nojo starih masivnih hiš. Danes
plesali ob zvokih neke domače glasbene skupine.
Dan navrh smo si v Trstu ogledali novi kulturni dom, kjer nam je direktor razkazal prostore, med katere spadajo celo prostori za lutkarje in za razstave, pa tudi fitnes-soba ter moderna telovadnica, katero naj bi koroški mladinci spoznali ob kakšni športni tekmi ali ob kakšnem gostovanju, kakor so želeli gostitelji. Popoldan smo obiskali Založništvo tržaškega tiska in Primorski dnevnik, ki je začel izhajati leta 1943 kot Partizanski dnevnik. Tiskali so ga skrivaj, kurirji pa so ga raznašali po vsej deželi. Izhajal je vsak dan! Danes je glasilo tistih Slovencev, ki nadaljujejo politiko v smislu načel OF. Njegova politična vloga je danes predvsem v tem, da kot glasilo podpira zahteve po zboljšanju razmer v katerih živijo Slovenci v Italiji, na vsak način pa je najbolj razširjeni slovenski časopis med Slovenci v Italiji. Poslopje, v katerem je danes Pri-
morski dnevnik, je bilo nekdaj sedež Ciril in Metodove šole. Leta 1930 so jo fašisti razpustili. Po koncu druge svetovne vojne je bilo poslopje obnovljeno, tako da imajo v njem prostore poleg redakcije, še tiskarna in druge obveščevalne in založniške inštitucije Slovencev v Italiji.
Obiskali smo tudi stalno slovensko gledališče v Trstu. Poslopje je bilo prvotno kulturni dom, ki so ga leta 1920 zažgali fašisti. Slovensko gledališče priredi vsako sezono osem gledaliških komadov v slovenskem jeziku, prav tako pa priredi okoli 10 koncertov na leto. V pritličju gledališča je tisto soboto bilo mogoče obiskati še slikovno razstavo o Osvobodilni fronti. Mladi pop-koncert v Križu, kjer smo se mudili že prejšnji dan pa nam je nudil možnost za tesnejše spoznavanje slovenske mladine iz tega kraja.
Zadnja in najbolj pretresljiva točka obiska na Primorskem je bil ogled koncentracijskega taborišča v „Rižar-ni". To edino javno priznano nacistično uničevalno taborišče v Italiji je dobilo to ime zato, ker je bilo poslopje prej tovarna in sušilnica riža. V poslopju, ki je bilo dograjeno leta 1913 in so ga leta 1943 vzeli v posest Nemci, so zapirali predvsem partizane in civilno prebivalstvo. Okoli 20 do 25.000 ljudi je šlo skozi prostore „Rižarne". 4 do 5000 ljudi pa je bilo ubitih. Glavne žrtve so bili Slovenci in Hrvati, tudi Italijani so bili vmes in Židje, ki so jih v glavnem deportirali v Nemčijo. Nemški nacisti so usmrtili jetnike predvsem s plinom, številne pa so postrelili oz. jih bičali s pletenim jeklenim bičem, ki je imel na koncu kovinsko prizmo, do smrti. Trupla so večinoma zažigali v na dvorišču postavljeni peči, v kateri so lahko naenkrat zažgali 50 do 70 trupel. To peč, ki so jo debili od tržaške policije, so Nemci sami podrli, da bi zabrisali sledove. Vendar prič je dovolj. Pretresel nas je tudi ogled ozkih celic smrti, v katere so stlačili 4 do 6 ljudi, za katere ni bilo več možnosti, da bi preživeli.
Prvi maj v Trstu in okolici je bil za vse obiskovalce velikega pomena, saj smo se seznanili tako s sedanjimi političnimi in življenskimi okoliščinami, v katerih živijo Slovenci v Italiji, spoznali pa smo tudi zgodovino delavskega gibanja in narodov v tej pokrajini, zraven pe še navezali stike z mladino.
Poročilo if? sii^e P^di Beneti^
VABILO
na gostovanje kabateja ROTER GAMSBART (Grai)
Ali veste, kakšna iivat je ..epidromedus germanitus"! Igralci skupine „Roter Gamsbart" iz Gradca vam jo bodo pokazali in razložili: edina živalca je, ki bo preživeta eksplozijo nevtronske bombe na avstrijskem ozemlju. Kabaret „Roter Gamsbart": to so skeii, prizori in pesmi o avstrijskem delavskem gibanju, o antifašističnem boju in o boju za mir. Vabimo vas, da se udeležite ene treh prireditev na Koroškem in da si ogledate način, kako si priiašča napredna avstrijska mladina svojo zgodovino, zgodovino avstrijskega ljudstva, in kako vidi njegovo bodočnost.
Kabaret „Rofer Gamsbart " je meseca marca navdušil publiko v Šentjakobu v Rožu. To ga je spodbudilo, da se vrne na Koroško:
# SOBOTA, 16. maja: OBIRSKO, ob 19.30 uri pri Kovaču.
Prireja: SPD Obir.
^ PETEK, H. maja: Celovec, ob 20. uri v Dijaškem domu SŠD.
Prireja: SPD Bisernica in krajevna organizacija ZSM Celovec.
& SOBOTA, 23. maja: PPLIBERK, ob 20.30 uri v Posojilnici.
Prirejata: Krajevni organizaciji ZSM-Pliberk in ZSM-Globasnica.
(M)ično sodetovanje med Etanom in Koroško dežetno smučarsko zvezo
Lansko leto v začetku decembra je tovarna Elan na Brnci prevzela pokroviteljstvo nad smučarskimi tekmami za Koroški deželni pokal, v soboto pa je že vabila na razdelitev pokalov smučerjem Koroške smučarske zveze. Zbrane funkcionarje Koroške smučarske zveze s predsednikom A!exom Bre-schanom na čelu, smučarje in predstavnike tovarne Elan iz Brnce in Begunj je pozdravi! zastopnik brnškega Elana Janko Zwitfer. Ob tej priložnosti je seznanil zbrano publiko s proizvodnjo brnške tovarne Elan, ki na leto izdela
200.000	parov smuči in ima zaposlenih 100 sodelavcev. Posebno je poudaril kooperacijo med Elanom in Koroško smučarsko zvezo, o kateri je menil, da je bila zelo plodna. Izrazil je željo, da bi se to sodelovanje nadaljevalo. Predsednik Koroške deželne smučarske zveze se je iskreno zahvalil za izkazano pomoč in izrazil upanje, da bo to sodelovanje med zvezo in Elanom tudi v bodoče tako dobro kot je bilo doslej. Ob tej priložnosti je nakaza! razne težave s katerimi je soočena Koroška smučarska zveza in pozval vse navzoče, da bo treba v bodo-
če bolj šfediti, predstavnike Elana pa, da bi se še bolj zavzeli za potrebe Koroške deželne smučarske zveze. Zahvalo Elanu za izkazano pomoč so izrekli tudi ostali smučarski funkcionarji zveze. Iz njihovih govorov je bilo razvidno, da smatrajo tovarno Elan na Brnci za svoje koroško podjetje. Direktor matične tovarne Elan v Begunjah Bogataj se je zahvalil za zaupanje koroških smučarjev Elanovim smučem in menil, da ni pričakoval takšnega plodnega sodelovanja, še posebno pa ga je razveselilo dejstvo, da koroški smučarji smatrajo Elan za svoje koroško podjetje.
V okviru razgovora so obravnavali tudi vprašanje, kdaj bo Elan sprejet v avstrijski SKI POOL. Trenutno je položaj koroških smučarjev takšen, da ne smejo tekmovati z elankami v avstrijskem nacionalnem moštvu. Po mnenju Janka Zwitterja bo po vsej verjetnosti v dveh letih tudi Elan v avstrijskem SKI POOLu, tako da ne bo več ovir pri raznih tekmovanjih za smučarje z elankami. Po razdelitvi pokalov je bila prijetna družabnost.
Predstavniki Eiana in Koroške dežeine smučarske zveze z zmagovaici za ELAM-SK! dežeini poka).
?yy^Ya!entin Potanšek
82
'H


!!. de!
tovariš je določil:
^ "Vsak tovariš se takoj znajde na svojem terenskem s svojo ceiico in trojko! Tebe čaka Stane, saj veš!"
4^ Na škofijski Komendi je vest o izbruhu vojne proti (l °^avijj zaman iskala Jožeta Nedeljo na njegovi sobi. ali ^k, ki je tja priletel, si je mislil dvoje: Ali se je skril Pa pobegnil po svoje v tisto šentjakobsko Koprivno ... Natakarici Vesni pa je ušel kozarec iz roke, ko jo je Dr^P^Paden dobi! gostilničar v točilnici. To je izjecljal, ea je burnil naprej:
^ "Ce imaš godca kje v svoji sobi, lepo te prosim, spravi hiše, spravi ga od hiše! Vsak čas bo primarširala 3eij vojska. Vojaki bodo žejni, pa še huje, vse bodo ve-^ povsod bodo iskali svoje nekdanje dezerterje. Se da moraš uvideti, da jaz ne maram že kar prvi 2$ Phti z Nemci navzkriž. Jaz sem gostilničar, jaz sem jaz sem ... jaz sem ..." esna je na ves glas prijokala k Matevžu v sobo.
ta^Nakcr razni ljudje in funkcionarji različnih kategorij, so tudi klubski člani tisto dopolne usodne cvetne še in še telefonirali in tako drug drugemu zvezo ^bijL^li Zbegani ljudje so v vseh mogočih in nemogočih mrzlično iskali odgovore in rešitve in vsaj zasilne
Pri Klubu koroških Slovencev je bilo na hitro sklicani seji nekaterih odbornikov sklenjeno, kakor tudi po raznih drugih pozitivnih elementih, zvestih državi, da se vsak takoj odzove klicu po prostovoljcih. Določili so pooblaščenca, ki naj seznani vse koroške ubežnike, da se takoj pridružijo prostovoljcem in se zberejo ob tej in tej uri na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Z vlakom se bodo odpeljali v smer Karlovac, kjer se formirajo vojaške enote za obrambo dežele in države. Se drugih vesti je frleto vse gosto po Ljubljani, tako da večina ni vedela, kaj je treba.
Četudi se mu je zdelo sporočilo jako nebulozno, se je predsednik doktor Julij Felaher opremil s trpežno civilno obleko, obul je dobre gojzarice in se z nahrbtnikom odpravil na vlak.
S Korošci pa so nastali problemi...
Predsednik kluba je slutil, kaj bo z rojaki; bit je v hudi duševni stiski, ker se ni upal osebno organizirati odhoda ubežnikov. Vedel je, da jih bo najprve zajela panika, nato bo vsak v sebi začutil koroško domotožje, potem bodo prišli na dom s svojimi naivnimi hribovskimi gledanji, potem se bodo prepuščali zdaj tej zdaj oni emociji, pa se bodo med sabo dali, ali pa bodo še klubskemu vodstvu očitali, da jih posiljuje ...
Točno tako je bilo. Poznalo se je, da je bil Felaher res rojen Ziljan in pristni Korošec po nravi!
Nihče od ubežnikov se ni navduševal za prostovoljce.
Uglednik je dobi) nekaj Zečanov in jim pridigoval:
..Hitlerja bomo enkrat ugnali v kozji rog. Potem vas bomo vozili s kočijo okoli, jedli in pili boste, kar boste hoteli!"
Kelih Maksi je zmajeval z glavo in začudeno odrezal:
„A mi bomo spet samo pomožni delavci, vi pa boljši ljudje? Morda bo pa drugače!"
Niso se zedinili, da bi se ravnati po uglednikovem na-
svetu. Vsak je imel do grla dovolj svojih osebnih skrbi, ki pa so bile različne; kajti berači so imeli beraške, posestniki pa posestniške.
Jakovčev je imel stike z nekim rojenim Ftožanom, ki pa je drugače živel na Jesenicah. V stik sta prišla po ilegalni organizaciji. Jakovčeva skupina je bila prva nared, ko je bil čas za to.
Ta trenutek pa je prišel, ko so ustanoviti Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Jakovčev je držal svoje domačine skupaj. Brez ugovora so ga sami določili za nekakšnega komandanta. Pa so se pomikali iz ljubljanske okolice proti severu. Cilj je bil domači kraj tam onstran Košute. Za napotnico so dobili Jakovčevi še svarilo: Varujte se nekega Jeseničana Blažiča! Znano je, da bo vaše iskal v domačem kraju.
Prvi basist se je pridružil Jakovčevi skupini. Tako je bilo točno določeno. Njegova brata prideta zraven za Tržičem. S komandantom so bili vsi trije bratje, zvesti proletarci, ki so kljub hribovskemu izvoru takoj zapopadli zahteve in organizacijske namene slovenske delavske partije in jasno uvideli, da je samo tako pot do preživetja, da se samo tako slovenski narod prebije skozi hitlerski peklenski ples. Nobena tajnost ni bila, da bo vsak čas Sovjetska zveza posegla v vojno. Tedaj pa bo tudi slovenska ilegala začela z vstajo proti okupatorju in njegovim zaveznikom.
Za Tržičem, kamor so čez dva dni prišli brez zaprek, so se po daljšem času dobili z bratoma prvega basista. Najhujše pa jih je čakalo, ko so se spustili pošev čez Košutine severne stene, čez snežine in vrtoglave gamsove stečine proti domači dolini.
Po daljšem postanku vrh grebena, kjer je vsak lovil svoje priprošnje in se notranje pripravlja) na najnevar-
Evropa v ma!em
Naše bivanje v Novem Sadu še vedno odmeva. Vtisi in doživetja bodo ostaii nepozabni, posebno gostoljubnost naših kotegov — urednikov novosadskega Dnevnika, saj so nepretrgoma skrbeli za naše dobro počutje in seveda za kar največ informacij o Novem Sadu in Vojvodini, ki je po svoji multinacionalni sesta-
narodov in narodnosti samih. In če pravice, katere tam uživajo narodnostne manjšine, primerjamo s pravicami koroških Slovencev, je razlika na dlani. Tu se samo po sebi ponuja želja, namreč, da bi bili tudi pri nas na Koroškem vsaj približno na tistem začetku kot so v Vojvodini. Na žalost pa smo daleč pred začetkom
Toda povrnimo se v Novi Sad, v časopisno podjetje Dnevnika. Tam nihče nikogar ne vpraša kakšne narodnosti da je, pač pa, da službeno mesto zahteva znanje več jezikov. V tiskarni namreč tiskajo številne časopise in revije v raznih jezikih, najmanj v petih, zato je potrebno obvladanje več jezikov. V desetnadstropni hiši Dnevnika ima eno nad-stropnje Slovaška narodna skupnost. Tu imajo uredništvo svojega časopisa Hlas Ljudu ter uredništvo slovaške založbe Obzor. Slednja izdaja knjige v slovaškem jeziku, okoli trideset knjig založijo letno. Večinoma gre za leposlovna dela, pa tudi za strokovne knjige od šolskih do poljudno znanstvenih. K temu pride literarna revija, list za mladino, revija za otroke in vsakoletni koledar slovaške narodne skupnosti.
Pravo založniško industrijo predstavlja založba madžarske narodne skupnosti Forum. Slednja zaposluje 1500 ljudi, kot smo že zapisali, izdaja dnevnik Magyar Szo in druge časopise regionalnega in lokalnega
Forum — ia!oiniški center madžarske naro
vi prebivalstva neke vrste Evropa v malem. Zato je enotedenski obisk v nas zapustil številne lepe vtise o tem mestu, njegovih lepotah, ljudeh, ki tam živijo in o iskrenosti s katero pripovedujejo o svojih uspehih pa tudi težavah. Zavedajo se, da je reševanje narodnostnih vprašanj zelo občutljiva zadeva, ki se ne da odpraviti z enkratnim administrativnim ukrepom, zakaj v tem oziru se vedno znova porajajo novi momenti, katere je treba sproti obravnavati in reševati. Tako ni čudno, če nam je glavni urednik Dnevnika, Fric Steiner povedal, da so, kar zadeva narodnostna vprašanja, šele na začetku. Da pa se za njihov pristop k prakticiranju enakopravnosti narodov in narodnosti živo zanimajo zahodno evropske države, pa je tudi podatek o uspešnosti narodnostne politike Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine oziroma SFR Jugoslavije. Iz zapisov o naših vtisih o obisku v Novem Sadu, je na tem mestu bilo že dosti povedanega, kakšna je vsakodnevna praksa tretiranja enakopravnosti. Tega nam niso povedali le uradni forumi, ampak smo to slišali iz ust pripadnikov prizadetih
ne skupnost!
— in kljub temu vedno znova slišimo, da je manjšinsko vprašanje na Koroškem rešeno, da imamo tako ali tako že preveč pravic.
Ko te naše vtise premlevamo zdaj doma in skušamo opisati, kako se imajo narodi in narodnosti v Vojvodini, nam naša resničnost postaja čedalje bolj shrljiva, pogled v bodočnost pa nič obetaven. Pa smo v Novem Sadu vsak dan slišali, da je narodnostno vprašanje socialno vprašanje. In smo spet pri paradoksu: tam „na Balkanu, v nerazviti državi" so sposobni reševati in dajati tako širokogrudno pravice — pri nas, v državi s skoraj najvišjim standardom v Evropi, pa ni mogoče dati niti najosnovnejšega, kar je za razvoj neke manjšine potrebno. Ob tem zdaj niti ne mislimo na sredstva, ki so za to potrebna, ampak na ustvarjanje vzdušja in medsebojnega spoštovanja in na odpravo nacionalne mržnje, kar je prvi pogoj za mirno sožitje večinskega z manjšinskim narodom. Biti Slovenec na Koroškem in se kot takega javno deklarirati, je že pogumno dejanje, povezano s številnimi težavami v vsakdanjem življenju.
značaja, predvsem pa je močna njena založniška dejavnost. V okviru te založbe izhajajo knjige vojvodinskih madžarskih pisateljev ter dela pisateljev drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Letno pri tej založbi izide šestdeset knjig. Te prodajo v Forumovih knjigarnah, posebna mreža pa skrbi za prodajo iz Madžarske uvoženih knjig. Med revijami naj omenimo literarno glasilo HID, ki izhaja v Novem Sadu in Ozenet, ki jo izdajajo v Subotici.
Vse večje narodnosti imajo na novosadski Univerzi svoje stolice ali lektorate. Tako imajo študentje raznih narodov in narodnosti možnost študija v svojem materinskem jeziku. Zato tudi nimajo večjega pomanjkanja strokovnih kadrov, saj imajo stalni prirastek inteligence, kar je za sleherno narodno skupnost velik in važen pomen.
Kulturno življenje narodov in narodnosti, ki živijo v SAP Vojvodini, je izredno pestro in bogato (kot je pokazal primer KUD Maksim Gorki, čigar dejavnost smo že opisali). Le-to se med drugim tudi močno odraža na radiu in televiziji. Oddaj-
ne čase večajo iz leta v leto, programe v raznih jezikih bodo do leta 1985 povečali na 58 ur dnevno, tako, da bo vsaka narodnost imela po nekaj ur na dan svojega oddajnega programa. Oddaje seveda tečejo po različnih valovnih dolžinah in so razne oddaje možne tudi ob istem času. Tudi televizijske oddaje širijo potom samostojnega novosadskega TV studia, ki pod okriljem RTV Beograd do-
Zapiski z obiska v SAP Vojvodini
Nada Maksimovič in Stevan Popovič z gosti s Koroške pred spomenikom pad-!im borcem NOB na Fruški gori
biva svojo podporo. Iz zapisanega sledi, da je na delu veliko število urednikov in sodelavcev z vseh področij na katerih se narodi in narodnosti kulturno in družbeno politično udejstvujejo. Ob tej priložnosti pa ne gre prezreti dejstva, da potom sodobnih medijev izmenjujejo oziroma posredujejo kulturne sporede, katere seveda prevajajo v jezike posameznih narodov ali narodnosti. Kul-
V filmu je prikazan upor vojvod'" skih kmetov proti fašizmu ter sf danje življenje bivših partizanov ' tistih, ki so jih podpirali v cas" NOB. Tako bi lahko zabeležili ^ ta ali drugi vtis kot na primer na enega od vrhov Fruške gore, n' ški venac, kjer imajo urejena spon"? ska obeležja žrtvam, padlih v bo) proti okupatorju.
Zadnji dan našega obiska je btl " sporedu še ogled študija in razgov" z urednikom aktualnih oddaj RT Beograd, pogovor z vodjo mednato nega press centra ter ogled kongr^ nega centra Sava. Največje dozive^ je pa bil obisk hiše cvetja na b". dinjah v Beogradu, kjer počiva 1"" umrli predsednik SFR Jugoslavije sip Broz-Tito. Tu človek spozna k" ko jugoslovanski narodi ljubijo jega pokojnega voditelja, kako se " stojno klanjajo njegovemu spon"" j Okoli dvajset tisoč ljudi obišče dnejf no Titov grob. To so mase ljud" potrpežljivo čakajo v vrsti; v "J ..c vih očeh je žalost in ponos, iz ")' sije tudi odločnost da nadaljujejo katero jim je Tito začrtal — branijo svobodo, katero so z velikimi žrtvami in da čuvajo P*^ dobitve in ugled nove Jugoslavije svetu.
Ob koncu zapiskov o vtisih nase^


Novo g!eda!išče v Novem Sadu
turno izmenjavo pa ne gojijo samo med seboj, ampak se zanimajo tudi za kulturo evropskih narodov, kot je to med drugim bil primer uprizoritve Handkejeve ,Publikumsbeschimpfung' v madžarščini, ki jo je naštudiral ansambel gledališča te narodnosti v Subotici.
Močan vtis je v nas zapustila tudi premiera novega filma „Široko je lišče", katerega je posnelo novosadsko filmsko podjetje Neoplanta film.
obiska v
mo, da jc---------------------- y
poučen in zanimiv, da smo tat" j brali številne informacije takore ^ s prve roke in da nam bo to p*J šem nadaljnem delu tudi Zato naj tu še enkrat izrazim" hvalo našim gostiteljem v Novem du, uredništvu Dnevnika, ki je f ^ gočilo naše enotedensko bivanj" glavnem mestu Vojvodine.
Novem Sadu lahko še p"^

rtejši det poti, je komandant trdo pribil:
„Če komu spodrsne, ga odnese v globino, niti glasu ne sme biti!"
Presunljivo in vendar za vsakega samo po sebi uvidevno.
Tako so se po treh letih odsotnosti domačini v nevarni noči skrivaje vračali skozi najnevarnejši del priljubljene, a hudičeve Košute.
Uglednež je že zdaj nosil v sebi osebno misel: čim smo na domačih tleh, jo potegnemo na svoje in nihče nas ne bo naše). Tako se je vedno bolj izoblikovala zamisel o skrivačih. Tega ne bo izvedel ne komandant ne kdo drug. Vojno in Hitlerja moramo preživeti! je žebral in se zaklinjal hkrati. Nekje je razumljivo, da se vsak rešuje, kakor ve in zna, kadar je potopljenec zanič ladje...
Ivan-Johan je bil najbolj razočaran od vseh ubežnikov, kajti na dogovorjeni sestanek na šmarni gori ni bilo ne Maksija ne Matevža ne Blažiča. Ko je slednjega imensko omenil Stanetu, se je ta zgrozil:
„Kod pa si tega Blažiča vzel? On ni iz moje trojke, pa tudi iz tvoje ne!"
„Jaz sem bil prepričan, da si ga ti organiziral."
„Kod si to imel?"
..Matevževa nevesta ga je tudi omenila."
„Potem ga je njej nekdo podtaknil. Orkamalora, Ivan, tega gada se varujva! Takoj je treba o tem obvestiti tudi Vesno..."
„Nadja je njeno ilegalno ime!"
„Tako, da, Nadjo je treba točno obvestiti, pa tudi njeno trojko skojevcev."
čakala sta prvi dan.
Čakala sta drugi dan.
Onstran Sore sta imela zaupnike, pa nista vedela, kako priti do njih. Podnevi sta opazovala, kako se po
glavni cesti iz Kranja v Ljubljano premikajo nemške vojaške čete.
Tretjo noč je prišel zaupnik z Nadjine strani s pismenimi poročili. Ivan-Johan se je zadrževat s kurirjem na kraju srečanja, Stane pa je šel v skrivalnico in ob ba-terijini svetlobi prebral pisma.
Potem so prostodušno govorili dolgo v noč:
„ Kakšen namen ima to, da Šentvid pride pod nemško okupacijsko oblast, Ljubljana s Šiško vred pa pod italijansko? Kolikor poznam fašistično taktiko iz naše Primorske po tovariših ubežnikih in nemško nacistično po tebi, zankrat ne vem, kje bo več možnosti za razvoj OF."
Ivan-Johan se je nehote delal važnega:
„Na vsakem terenu se bodo našli domačini, s katerimi bodo dobri organizatorji ustanovili tudi dobro organizacijo. Jaz za moj delež tam pod Obirjem vem, da bo uspelo. Vse polno je izrazitih levičarjev in komunistov."
Stane je mislil: ,Več kot tri teta nisi bil v domačem kraju. Kaj veš, koliko se je spremenilo. In kar se v današnjem času spreminja, je vedno tako, da mi nastradamo.' Glasno pa tovariša prijatelja Korošca ni maral spravljati iz ravnotežja. Stane je bi! prekaljen komunist iz Šentvida pri Ljubljani. Na svojem delovnem mestu je vpliva) na sodelavce. Z uspehom. Samo šef ga je zato vrgel na cesto.
Stanetov zaupnik je prišel v gostilno. Nekaj nemških vojakov je sedelo in pilo pri dveh mizah. Nihče se ni posebej oziral na prišleka. Vesna-Nadja pa je prebtedevala, kakor da je noseča ...
Gostilničar ni vedel, kaj bi prijaznega storil natakarici, da bi dosegel dvoje reči pri lepotici: Kako se nekako opravičiti, ker se je zadnjič tako bedasto obnašal. Kako ji dopovedati, da proti godcu Jožetu osebno nima
ničesar. In drugo: Koliko ji naj pri dodatni plačici P ^ makne, da bi za velikonočne praznike vendarle osta! ^ krčmi, kajti zaradi nemške vojaščine se obeta še T dobička. Zlasti, ker jemlje tudi marke in pfenige.
Krčmarica je bila drugega mnenja:
„Vesna dobi dopust kot obljubljeno. Saj ne bo . plikacij, ker ji ni treba prestopiti demarkacijske črte r
Žibertovi gostilni v šiški.	^
Vrhu tega se je ona v poštenem slovenskem požvižgala na Hitlerjeve vojake in pfenige in marke-kor se tudi za srbskega kralja nikdar ni ogrevala, k& bilo njeno slovensko srce tolikokrat užaljeno s strani grajskih oblastnikov in ljubljanskih podrepnikov. ^ še vedno rada posanjala o samostojni slovenski drže ^ poštenimi sosedi in mirom po sveh gostilnah. Falotje. je ostalo od obljubljene države SHS? Vojna ...
Vesna-Nadja je postala ključna povezovalna med Ivanom-Johanom in Stanetom na Šmarni go"' Matevžem na Komendi, zaupnik pa je igral dobrega
rirja po vseh treh krajih.	_ ^
Vesno-Nadjo sta obvestila o sledečem: Matevža va poslala na Peco. Se pravi, vrnil se bo v svojo tako ^ željeno šentjakobsko Koprivno. Samo počakati mo^ ^ nekaj časa, če potrebno skrit nekje na varnem ^ našo zvezo dosegljivem kraju. Morda, Nadja, kar p"' Gostilne so za Nemce najmanj nevarne. Ti pa se P° ^ jem kanalu poveži s skojevci proti štajerski strar"-j pride čas, se pravi, ko bo okupator pokazal svoj P ; obraz in bo medtem že boljše vreme, boš tudi ti s p Matevžem proti Peci. Preko tvojega domačega kra)^ Savinje to ne bo poseben problem. Zaenkrat pa ^,jiP čakati, kakor čakava tudi midva, da dobimo nova
iz Ljubljane.
(Dalj?

Odzivi na razpis
.. tedni smo objavili v našem stu razpis Društva slovenskih pi-ho^ ^ Avstriji in Kluba Preži-^ Voranc v Celovcu za prevod :smi v nem-
. . , '^^anc v Celovcu ^"hrvaške partizanske pe
P^°*
:	' izmed katerih je žirija (ki so
. sestavljali Janez Wutte-Luc, prof. j^.^.Pinter in Janko Messner) iz-nagradila naslednje tri: 1. NDr ° prejme Kristijan MOČIL-A, sodelavec Mladja; 2. nagrado Mme Milan PISKERNIK iz Ljub-T^' ^ nagrado prejme Franc VAU-^ železne Kaple. Nagrade (prva
Po^nn' v-?°°	druga in tretja
-nijjO šilingov) prispeva Zveza ko-^ 'n partizanov v Celovcu.
^ Prošnjo zgoraj omenjenih dru-tart'	vzgojnih vzrokov in za-
nic/ ^?1niivosti še enkrat objavlja-s,? Originalno besedilo pesmi v hrva-' ter vse tri nagrajene prevode.
^0 "
, J	ponosne
rete parhznni!,
/<orFe pronose.
znade dnšnran ^/ef/, J? ^onre s/onnt vrat, te cenro nr: nnrrijeh So stioje zemlje dat.
j*^2:'r cemo izdajiee,
, 't nnce, oramce °^od;t narod svoj.
Prevod Kristijana Močilnika:
Bergen nnsrer Ahnen ^ am dnn^/en Wa/desrand , taasend PartAanen, anj znm W:dersfand.
^Jr Verdammte feind sod Ttassen; j^..^r Band Be^ommt er nicBt/ tjnpjen tooden w/r vcrMssen,
"t er scin Genieh :/cB Fr/cBž.
^rt znr Hode, ;hr Verrater/ o.fnth ^onnt ihr ans entztvein. tfe	nnsrer Vafer
t"en ro:r Im Starm Bejreln/
Prevod Milana Piskernika:
d;<f P<TrfI:<2"CM sehreden tJtr^ Hebnaf F/ar and V/a/d, z„ ^ P*ampje Fahm verBre/ten ^ sto/zen Vater/and.
werden dafar sorgen, fai- Po/nd dcn F/a/: :/cB Fr/chf, ^:s t Ptne/ w/r sterFen morgen,
^ : doch /m St:che n/cht.
/I;I' 1 /
, erradcr w/r zertreten ten^ Aampje eng vere/nt,
^^er and F/e/m:tatten,
'Cn Mnrd da: Vo/h Fejre/t.
Prevod Franca Vautija:
'hdzj Wa'/der aFer Berge
d/e ..
ap ^ ^rBe an:rer A/men .^tn(d) Boc/? de: Kampfc: FBre 'ten Crappen Fart/:anen.
Zode:je/nde, ^eBergen, te,',,	h/a/: an: BreeBen tracBten,
ds, ' , ^ to:r cBor :terBen,
3h/avere/ za :eBmacBten.
tv/r Verrater,
^t /m Kamp/e :e/n, aiis.^ h/aa:er, F/aren, Fe/der,
^ Sanze: Vo/h Bejre/en.
^0yK ugotovila, da je Močilni-^ Prevod sicer bolj svoboden, ka-druga dva, da pa je manj ^ t" bolj partizansko trd, zgo-o resničen, spodbuden, „bor-^jj,]hP^ tudi jezikovno in stilistično Pesu;,'"'^ temu, kar imenujemo pre-^ ev v nemščino.
P^j P^ kak bralec drugače misli, Mr, Ptvi y pismu bralca, saj bo s v^ri samo koristil.
Za žirijo: !anko Messner
Praznik občine Ajdovščina
Pred nedavnim je obhajala občina Ajdovščina svoj tradicionalni praznik, ki ga praznuje vsako leto v spomin na pomembni dogodek v zgodovini slovenskega naroda: na ustanovitev prve slovenske vlade, ki je bila ustanovljena 5. maja 1945 prav v Ajdovščini. S tem zgodovinskim praznikom se je v bistvu sklenila graditev nove, ljudske oblasti, za katero je slovenski narod izbojeval pogoje in položil temelje že v slavni narodnoosvobodilni borbi.
Občina Ajdovščina meri 352 km? in predstavlja 1,7 "/o slovenskega prostora. Sodi med povprečno razvite občine v SR Sloveniji. V gospodarskem pogledu in v pogledu razvoja družbenega življenja je po vojni dosegla bistven napredek. Iz nekaj majhnih obratov, bolj obrtnega značaja, so' se razvila industrijska podjetja, ki dajejo občini pretežno industrijski značaj, saj je v
H H		AVSTRIJA 1
A		PETEK, 15. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Ljudje — 9.30 Ruščina
10.00	5000 tet egipčanske
umetnosti — 10.30 Prvenstvo v skakanju čez ptot — 12.20 Seniorski ktub — 13.00 Poročita — 17.30 Medvedi so se osvoboditi — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 18.49 oddaja kmetijske zbornice
—	19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Stari — 21.15 Modna revija
—	21.20 Panorama — 22.20 Načeto tastne odgovornosti — 23.20 Mednarodni ptesni turnir.
SOBOTA, 16. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Detavska kuttura — 11.30 Načeto tastne odgovornosti — 12.30 Ljudska gtasba iz Južne Tirotske — 13.00 Poročita — 15.35 Srečen konec ob Aterskem jezeru — 17.00 Risanje, stikanje, obtiko-vanje — 17.30 Gusarji — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tedenski pregted sporeda — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki —
20.15	Stavimo, da . . . — 22.00 šport — 23.10
NEDELJA, 17. S.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Sociatna varnost — 14.50 Oče ni poročen
—	16.45 Pinocchio — 17.10 Po poteh Odiseja — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Ktub seniorjev — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Avstrijska tjudska gtasba — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Ta in ona sreča — 22.25 Poročita.
PONEDELJEK, 18. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 TV kuhinja
—	10.00 Francoščina — 10.30 Dvojno živ-tjenje dr. Ctitterhousa — 12.00 Zgodbe mojih prvih tjubezni — 13.00 Redakcija —
17.00	Za predšotske otroke — 17.30 Lassie
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Fauna tberica — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport — 21.05 Lisice — 21.55 šport — 22.40 Poročita.
TOREK, 19. 5.: 7.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	Tako gospodari transportno podjetje — 10.30 Happy end ob jezeru Atter-see — 11.55 Hans in Lene — 12.10 Doktor in tjube živati — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Tudi pošati-ti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dektica iz Avignona — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike
letu 1979 industrija ustvarila 61,1 "/e celotnega prihodka občine oziroma 63,3 % ustvarjenega dohodka v občini. Okrog 13 "/o družbenega proizvoda odpade na samostojno osebno delo, od tega 10 "/o na kmetijstvo in 3 "/& na obrt.
S svojo površino sodi občina Ajdovščina med srednje velike občine. Šteje 22.471 prebivalcev in je gosteje poseljena vzdolž ceste Pod-nanosr- Nova Gorica. Razen mesta Ajdovščina, ki ima nekaj čez 5.000 prebivalcev, prevladujejo manjša naselja, med katerimi jih ima le nekaj več kot tisoč prebivalcev.
Prednost občine predstavlja njena ugodna geografska lega v Vipavski dolini. Po dohodku na prebivalca se občina Ajdovščina uvršča na 26. mesto med 60 slovenskimi občinami. V občini je precej zastopana živilska predelovalna industrija, lesna industrija, kovinska industrija ter nekaj drugih obra-
iz Avstrije — 19.!0 čas v sliki — 20.15 Teteobjektiv — 21.00 Vrata treskajo — 22.35 Poročita.
SREDA, 20. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošatiti se je treba — 9.35 Francoščina — 10.05 Saizkammergut — 10.35 Nič mi ne obijubijaj! — 12.15 Teteobjektiv — 13.00 Redakcija — 17.00 Ukradena ura — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 čudovito živtjenje — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Evropejci — 21.45 Fi-natna igra UEFA CUP — 23.15 Poročita.
ČETRTEK, 21. S.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 Avstrijska zgodovina — 10.15 Žetim si živa) — 10.30 Evropejci — 12.00 Hans in Lene — 12.15 Wattoni — 13.00 Redakcija — 16.30 Marco — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Sončni konji — 21.05 Vaš nastop, prosim! — 21.50 šport — 22.40 Poročita.
K!ub prijateijev )ova Ceiovec vabi na REDm OBČM) ZBOR v nedeljo, 24. maja 1981, : pričetkom ob 10. uri v Kulturnem domu na Ra-dilah.	Odbor
H		AVSTRIJA 2
A		PETEK, 15. 5.: 17.25 Pregted sporeda — 17.30 šoiska od-
daja — 17.45 Sociatna država — 18.00 Sociatna varnost — 18.30 Zeteti ste, da vam zaigramo — 19.00 Kremenč-kovi — 19.25 Živati iščejo dom — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Zdravniški svetovatec
—	21.15 Modna revija — 21.20 iz potitične-ga živtjenja — 22.20 Komedija — 23.45 Poročita.
SOBOTA, 16. 5.: 15.30 Ptavatni turnir — 17.00 Dunajski stavnostni tedni — 18.00 Tedenski pregted sporeda — 18.25 Nogomet
—	19.00 Za prijatetje fitma — 19.30 čas v stiki — 19.50 Zadeva za ijudskega odvetnika — 20.15 Vetiki prizor — 21.55 izdaja v trdnjavi Bravo — 23.30 Poročita.
NEDELJA. 17. S.: 11.00 200 tet toterančnega patenta — 14.00 športno popotdne — 17.00 Pregted sporeda — 17.05 Le trou Normand
—	18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Nič mi ne ob-ijubtjaj! — 22.10 šport — 22.25 Bogovi in tjudje ob Gangesu — 23.10 Chicago 1930
—	23.55 Poročita.
PONEDELJEK, 18. S.: 17.55 Pregted spore-
tov. Pomembna gospodarska dejavnost je tudi gradbeništvo, medtem ko so ostale gospodarske panoge zastopane le v manjšem obsegu. V letu 1979 je bilo v občini zaposlenih 6.837 ljudi v družbenem sektorju in okrog 300 v zasebnem sektorju. Med zaposlenimi je 43 "/a žensk.
Vzporedno z gospodarskim razvojem je šel v občini tudi razvoj družbenega področja — pred leti nekoliko počasneje od gospodarstva, toda zlasti v zadnjem času so na tem področju zabeležili bistven premik; pa tudi za bodoče se bavijo z velikimi načrti. Na področju otroškega varstva so v Ajdovščini odprli nov vrtec, tako da je zdaj vključenih v varstvo 23 "/o vseh predšolskih otrok. Vendar so na tem področju — ravno zaradi velikega števila zaposlenih žensk - potrebe še vedno velike in bi do leta 1985 morali zmogljivosti skoraj podvojiti. V osnovnošolsko izobraževanje je letno vključenih okrog 2.700 otrok. Na področju kulture je bila urejena Pilonova galerija, dejavnost pa so popestrile predvsem tudi kulturne prireditve na Zemonu. V telesni kulturi strmijo za množičnostjo, kot pomembno pridobitev pa navajajo predvsem novo telovadnico na Policah v Ajdovščini.
Med načrti, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnjem obdobju, so zgraditev vodovoda Gaberje-Planina, nadaljnja izgradnja kanalizacije in čistilnih naprav (letos bo zaključena čistilna naprava v Ajdovščini); predvsem pa poudarjajo potrebo po kvaliteti v gospodarjenju in razvijanju vseh tistih vzporednih dejavnosti, ki pomenijo kvaliteto življenja.
da — 18.00 Znanje danes — 18.30 Orientacija — 19.00 Muppet-show — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 čas v stiki — 20.15 Doktor in ijube živati — 21.05 šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ogtedaio — 0.00 Poročita.
TOREK, 19. 5.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Razgovor z Herodotom — 18.30 Gate-rija — 19.00 Muppet-show — 19.25 Šport — 21.18 Kviz v rdeče-beto-rdečem — 22.05 Deset pred deseto — 22.35 Ktub 2.
SREDA, 20. 5.: 17.55 Pregted sporeda — 18.C0 Dežeta in tjudje — 18.30 Po Avstriji
—	19.00 Muppet-show — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kuttura v sredo — 21.05 šok moderne — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Sedem mrtvih po naročitu — 0.05 Poročita.
ČETRTEK, 21. 5.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Brez nagobčnika — 19.00 Muppet-show — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 čas v stiki — 20.15 Dattt, datti — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 nato poročita.
SLOVENSKE ODDAJE RADtA CELOVEC
PETEK, 15. 5.: 14.10 Obzornik — Dr. A. Feinig: Domača imena — Veseto naokrog.
SOBOTA, 16. 5.: 9.45 Od pesmi do pesmi,
NEDELJA, 17. 5.: 7.05 Duhovni nagovor —
PONEDELJEK, 18. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Akademija siovenske gimnazije (1. det).
TOREK, 19. 5.: 9.30 Pesem nas druži — posnetki 1. družinskega petja na Radišah 26. 4. 1981 — 14.10 Koroški obzornik — Werner Berg (reportaža) — Pomtadno ve-setje.
SREDA, 20. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Naše pesmi — Koroški kutturni pregted.
ČETRTEK, 21. 5.: 14.10 Koroški obzornik
—	Poskočno z ansambtom „Trim".
KRAJEVNO ZDRUŽENJE ZVEZE SLOVENSKE MLADJNE V ŽELEZN) KAPU vabi na OBČNiZBOR
v :obo{o, 16. maja 1981 ob 17. uh v hotelu .Obir" v Žeiezni Kapii.
Po občnem zboru bo ob 19. uri dia predavanje o ..zgodovini korolkih Sio-vencev.
Predavateij:	:odeiavec Sioven:kega
znan:tvenega inžtituta Teodor Domej.
NASA KNJ!GA UNSER BUCH
Lovro Kuhar — Prežihov Voranc
# DOBERDOB
Vojni roman slovenskega
naroda
V	tej knjigi je podal Prežih zelo ostro in prepričljivo sliko trpljenja, boja, tihega, skelečega, pod pepelom bdečega besa in jeze. Čim dlje gre imperialistična vojna, čim več vojakov ta požre, tem bolj odpadajo tudi iluzije.
V	tem romanu pripoveduje o usodah slovenskih kmečkih in delavskih fantov ter mož, ki so se morali pod za-tiralno avstroogrsko zastavo boriti; v njih pa je tlela želja po miru, po rešitvi izpod tujega jarma, po samoodločbi slovenskega naroda v sklopu enakopravnih jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Celoplatno, 504 strani, ščit-ni ovitek, običajna cena 190, klubska cena 142.-
Navedene knjige iahko dobite oz. naročite tudi v knjigarni .NAŠA KNJtGA"
Ceiovec, Paviičeva S—7
		JUG05LAV! JA
A		PETEK, 15. 5.: 8.45 TV v šoii — 17.15 Poročita — 17.45 Cez
tri gore — 18.15 Obzornik — 18.25 Memorialna arhitektura — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak
—	19.24 TV nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ustvarjanje Titove Tugosia-vije — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Buddenbrookovi — 22.00 V znamenju —
22.15	Doigega dne potovanje v noč.
SOBOTA, 14. 5.: 8.00 Poročila — 8.05 Mini-
godci v glasbeni deželi — 8.15 Kapitan Kuk — 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje
—	9.15 Paički nimajo pojma — 9.45 Tezik v javna rabi — 9.55 Dokumentarna oddaja — 10.55 Bolnišnica na koncu mesta —
11.15	Poročila — 15.55 Nogomet: Sloboda — Velež — 17.45 Lažnjivi Kljukec — 18.50 Naš kraj — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak —
19.30	Dnevnik — 20.00 Sobotna TV križanka — 21.45 Ura streljanja — 23.25 Poročila.
PETJE )N PLES POD MLAJEM
V okviru te prireditve, ki jo organizira Kuiturni urad meha Ceiovec bo na-hopiio več :kupin med njimi tudi SPD ..Danici" iz Šentvida v Podjuni z mešanim pev:kim zborom in triom „Koro-tan" $ pevci. Nastop „Danica" bo v soboto 16. maja s pričetkom ob Z0. uri. Povezavo bo imei Waiter Rubenthafer
NEDELJA, t7. 5.: 9.15 Poročila — 9.20 Živ žav — 10.10 Tale — 11.10 Kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Ljudje in zemlja
—	13.00 Jugoslavija, dober dan — 13.35 Poročila — 14.10 Poročila — 16.15 Vaterpolo: Triglav — KPK — 17.20 športna poročila
—	17.30 Padatik — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.22 TV nocoj — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Ko pomiad zamuja
—	20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Zanima me — 21.30 V znamenju —21.50 športni pregled.
PONEDELJEK. 18. 5.: 8 45 TV v šoli — 16.10 Kmetijska oddaja — 17.10 Poročila — 17.15 Vrtec na obisku — 17.35 Mabel za volanom — 18.00 Pred izbiro poklica — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kir Janja
—	21.10 Kulturne diagonale — 21.50 V znamenju.
TOREK, 19. 5.: 9.00 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Kapitan Kuk — 17.30 Ptuj 80
—	18.00 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.50 Dnevnik
—	20.00 Skupno — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Vzpon Rougonovih — 22.00
V	znamenju — 22.15 Iz koncertnih dvoran. SREDA, !0. S.: 9.20 TV v šoli — 17.40 Poročita — 17.45 Z besedo in siiko — 18.00 Veiike razstave — 18.25 Obzornik — 18.40 Repubiiška revija — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Film tedna: Kako postati Švicar — 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.50 Miniature — 22.05 V znamenju.
ČETRTEK, 21. 5.: 9.00 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Tehtnica za natančno tehtanje — 17.55 Mozaik kratkega filma: Ti-fusarji in smrt Paora Djurice — 18.20 Obzornik — 18.30 Mladi za mlade — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.22 TV nocoj
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.30 625 — 22.10
V	znamenju.
Naše zahteve ...
z 2. stran;)
nad pojavi oživljanja fašizma.
V tej zvezi je omenil predsednik ZSO tudi nedavni umor dunajskega mestnega svetnika Nittla ter naglasil pravcato prebujenje, ki je ob tem dogodku zajelo vso avstrijsko javnost. Koroški Slovenci pozdravljamo to spoznanje, je dejal, ker že desetletja na lastni koži doživljamo, kam pelje zastrupljanje političnega vzdušja, kam vodijo nestrpnost, sovraštvo in nasilje. Zato se iskreno in brez pridržka pridružujemo slovesnim izjavam vseh strank rn se z avstrijskim ljudstvom priznavamo k demokraciji in nadaljnjemu razvoju demokratičnih pravic, zoper bes in sovraštvo v javnem življenju, k neupogljivemu uporu zoper pritisk in nasilje.
„Hkrati pa ob tej priložnosti in ob spominu na zgodovinske dogodke nedvoumno izražamo svoje pričakovanje, da bo to spiošno spoznanje ob tragičnem dogodku pozitivno učinkovaio tudi na reševanje naših odprtih vprašanj," je poudaril dr. Zvvitter ter dejal, da smo koroški Slovenci zaradi dosedanjega zamudnega reševanja in zlasti zaradi oktroiranja diskriminacijskega zakona o narodnih skupinah zgubili zaupanje, ki ga nam mora vlada šele vrniti s tem, da bo sporazumno z nami rešila vprašanja,
ki so zapopadena v operativnem koledarju. ..Koroški Slovenci nočemo dvomiti v pripravljenost tako zvezne kot deželne vlade, ki obe sta v zadnjem času poudarili pripravljenost za reševanje našega vprašanja; pa tudi s svoje strani ponovno poudarjamo pripravljenost za dialog. Pri tem pričakujemo tudi v našem primeru od vlade in večinskega naroda zmernost, razsodnost in pripravljenost za sodelovanje, kakor to vlada danes zahteva od političnih dejavnikov. Smatramo, da bo tako sodeiovanje v našem primeru brez dvoma koristito tudi nadaijnjemu zboijšanju poiitič-nega ozračja in s tem mirnega sožitja v dežeii in miru v tem deiu sveta. Naše zahteve v operativnem koledarju so zmerne, vendar brez dvoma živijenjskega pomena za našo narodno skupnost. To naj bo poudarjeno, ko so neposredno pred nami razgovori, ki terjajo končno konkretne rešitve v zelo konkretnih vprašanjih."
Ob koncu svojih izvajanj je predsednik ZSO omenil še letošnje ljudsko štetje ter naglasil, da se ponekod že spet pojavljajo poskusi vplivanja in pritiska na našega človeka. Po žalostnih izkušnjah iz zgodovine, še posebej iz leta 1976, ko so celo bojkotirano štetje zlorabili kot ..orientacijsko pomoč" za do-
De!ovna akcija naših pianincev
Prvega maja so zaceli planinci z regularnim dežuranjem na svoji planinski postojanki, „Koči nad Arihovo pečjo" na planini Bleščeči. Sicer so naši planinci-meteorologi dežurali tudi pozimi ob nedeljah, vendar je od sedaj pa do 31. decembra koča redno odprta že ob sobotah od štirih popoldne naprej in ob praznikih. V planinskih kočah je vedno dovolj
vrgli na delo v gmajni. Ob poti do Solnic (vrelec vode) so pospravili podrtijo, ki jo je povzročila zima. Letošnja zima sicer ni bila tako huda, vendar je še od prejšnje zime ostalo toliko podrtije tik ob poti, da je bilo kar dosti dela. Narezana debla smo kar z vozičkom vlačili do koče, kjer smo jih narezali na manjše konce, ki se bodo uporabili za
dela, največ pa spomladi, ko je treba večkrat poravnati škodo, ki jo je povzročila zima. Mnogokrat je treba izmenjati kako pokvarjeno opeko na strehi, očediti je treba poti in okolico koče pa tudi v koči sami je večkrat potrebno kaj popraviti in odstraniti sledi, ki jih je pustila zima.
Kadar se nabere toliko dela, planinci napravimo delovno akcijo. Tokrat se je prvega maja sklicala takšna delovna akcija in zbralo se je kar lepo število planincev iz Šentjakoba, Rjožeka, Loč, Brnce in Kot-mare vasi. Planinke so prevzele delo v koči — očistile so okna in po-ribala tla, planinci pa so se medtem
tlakovanje tal pred kočo. Opoldne nam je organizator delovne akcije in gospodar Tonči Koren postregel s pečenimi ribami, ki jih je bil sam spekel. Isti dan je Kočo nad Arihovo pečjo obiskalo mnogo izletnikov, med njimi tudi planinec in član Slovenskega planinskega društva Celovec konzul Alfonz Naberžnik z družino. Tudi on je z navdušenjem pomagal pri delovni akciji in tako smo s skupnimi močmi kaj hitro končali z delom. Nato smo pa ob dobrem moštu, „mavžni" in domači pesmi proslavili uspeh našega truda.
MzvdHŠeH p/dMtHfC
9. KULTURNt TEDEN V GLOBASNtC)
#	v nedeljo, 24. 3. 1981 ob 14.30 uri igro .KJE JE MEJA"
Nastopajo: igratci domačega društva
#	v torek, 26. $. 1981 ob 20.30 uri .POSVET KULTURNtH DRUŠTEV"
#	v četrtek, 28. S. 1981 ob 20.30 uri .SREČANJE MESANtH PEVSKiH ZBOROV tZ PODJUNE" ob priiiki 23-tetnice mešanega pevskega zbora .PECA" iz Globasnice
#	v soboto, 30. S. 1981 ob 14. uri ..OTROŠKt POPOLDAN" v ijudski ioii v Oiobasniei
#	v nedeijo, 31. S. 1981 ob 14.30 uri .VASCiT PR ZiLE" — Ziijska svatba v pesmi, besedi, piesu in giasbi
Nastopata: mešani pevski zbor .Rož" iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Miiisavijeviča in foikiorna skupina .FRANCE MAROLT" iz Ljubijane
Razen otroškega popoidneva bodo vse prireditve pri ŠOŠTARJU v Oiobasniei
Za čas kuiturnega tedna razstavijo svoja deia HEMA HUDL

lečanje krajevnega območja in za okrnitev našega zgodovinskega naselitvenega prostora, sta zato osrednji organizaciji koroških Slovencev upravičeno izjavili, da že vnaprej odrekata rezultatom, kakršnikoli bodo, vsakršno veljavnost in da številčna moč in razmerje ne moreta biti podlaga za dodelitev manjšinskih pravic. Sicer pa izkušnje iz narodnoosvobodiine borbe potrjujejo, da smo bili Siovenci naj-boij močni takrat, ko nas na papirju spioh ni bi!o, je poudaril govornik ter v smislu Kajuhove pesmi ugotovil, da nismo števiike, temveč „ijudje, ki žeiimo živeti v miru in prijateijstvu z narodom sosedom, kot enakopravni med enakopravnimi, v vztrajni zavesti o duhovni in kuiturni povezanosti z matičnim narodom, ki sta jo OF in NOB tako veiičastno za vedno utrdiii!"
ZVEZA SLOVENSKIM ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
OKRAJNA PiSARNA PLiBERK posiuje
vsak torek od 9. do 12. ure V pisarni bo:
Teodor Domej 19. maja 1981
Siovensko pianinsko društvo Ceiovec vabi čiane in prijaJeije društva na
SREČANJE SLOVENSKiH ZAMEJSKiH PLANiNCEV
v nedeijo, 17. maja 1981, s pričetkom ob 12. uri pri Stjenkovi koči na Trsteiju. Organizator tega srečanja je Pianinsko drultvo Nova Gorica.
Odhod ob 7.30 uri z omnibusom ]ne kot smo pomotoma pisati ob 9. uri) iz Ceiovca [giavni koiodvorj.
PRiJAVE ZA OBiSK DVOJE-ZiČNEGA OTROŠKEGA VRTCA v ietu 1981/82
sprejme vodstvo otroškega vrtca „naš otrok" v Ceiovcu, 10. Oktober StraBe 25, teie-fon (0 42 22) 82 8 94 še do 29. maja 1981, od ponedeijka do petka med 8. in 17. uro. Treba je, da starši otroka osebno predstavijo.
PRODAM
gradbeno zemijišče v Ziijski doiini. Lep, miren kraj.
Prijave na upravo Slovenskega vestnika.
!zdajate!j, za)ožn!k in iastnik: Zveza s!o-venskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Ceiovec/Kia-genfurt. St. RuprechterstraOe 19/)V (Sindok), teiefon 84 9 24, teteks 42086; uprava: 9021 Ceiovec/Kiagenfurt, Gasometergasse 10, teiefon 32 5 50 - liska Zaioiniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Boro/ije.
MN
Prihodnjo nedeijo:
S. in 6. KOLO ŠAHOVSKE iNTERLiGE PRiJATELJSTVA V ŽELEZNi KAPL'
Prihodnjo nedeijo 17. maja 1981 se nadaijujejo tekme v okviru Šah°* ske interiige prijateijstva v Žeiezni Kapii. Organizator in pokroviteij je j" krat Slovenska športna zveza, neposredno pripravijata pa to športno sreč" nje Siovenski športni kiub Obir iz Obirskega in športna sekcija SPD Zarjo " Žeiezne Kapte.
SLAVNOSTNA OTVORiTEV na katere bo nastopil tudi domači zbor bo ob 9.30 uri v hotelu Obir, kjer se odvija tudi celotna šahovska priredit""' Vodja turnirja bo ivko Ferm.
Nastopajoča moštva:
Šahovsko društvo Sežana, Šahovsko društvo Piran, Societa scacchistk" Triestina, Šahovski odsek ..Poiet" iz Opčin, ASKČt Finkenstein, Šahov!'" društvo Toimin, Šahovsko društvo Nova Gorica. Šahovsko društvo Kop"' Circoio scacchistico Goriziano, Circoio scacchistico Udinese ter šahovska eb pa Siovenske športne zveze na Koroškem.
Med igraici bodo najmočnejši šahisti iz siovenskega Primorja ter cionaini mojstri iz itaiije, npr. Rupeni in Eugenio Staidi.
Ekipa Siovenske športne zveze bo v S. koiu nastopita proti moštvu Toimina, v 6. koiu pa proti moštvu iz Nove Gorice.
PRIREDITVE
Dom v Tinjah
DRUŽBENOPOLfTiČN) FORUM, nemško .Manjšine v družbenopoiitični reaiiteti Avstrije"
v soboto 16. maja 1981 Pred.: dr. Wiiheim Korab, Dunaj
Vodstvo WERNER BERGOVE gaierije sporoča, da je gaierija od nedeije, 17. maja 1981 do 31. oktobra 1981 spet vsak dan odprta od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
Obisk gaierije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa.
MEDNARODNO MAJSKO PETJE v nedeijo, 17. maja 1981 ob IS- , v gostilni Lampiwirtv Žreicu-Ebe"
Sodeiujejo: mešani zbor SAN ^ NARDO-FURLANIJA, pevski zbor S* GERRUNDE EBENTAL in mešani ter" ški zbor SPD .RADiŠE".
Kot okvirna prireditev bo tudi siik, kjer bosta razstavijaia grafi' Furianije SiLVANO ZOMPiCCHiA''' koroški siikar GUNTHER FREY. Otvoritev razstave bo danes 1i-ob 19. uri in bo odprta do sobote maja.
SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - S^'
V	NEDELJO 17. MAJA 1981
SAK - Možberk .bi^i
Možberk „pod 23" - SAK „pod 23"	ob 15.45 ur'
igrišče: Možberk (Moosburg
SAK miadina - DSG Borovlje miadina	ob 9.30 uri
igrišče: Koschat
V	SOBOTO 16. MAJA 1981
Hodiše šoiarji - SAK šoiarji	ob 15. ur'
iarišče: Hodiše	Prisrčno vabljeni
SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - ^
V sredo, 20. maja 1931, v času od 8. do 13. ure, imajo deiojemaici, ki so med drugim detaii tudi v Jugosiaviji, možnost, da dobijo ustrezne informacije o pravicah, ki jih uživajo s strani pokojninske zavarovainice Siovenije. Te informacije dobite pri celovški ekspozituri Pokojninske zavarovainice za deiavce v Karfreitstraf)e 24.
V torek, 19. maja ob 9.30 uri bo ceiovški radio oddajai iti. dei Družinskega petja na Radišah.
V soboto, 16. maja ob 20. uri bo v farni cerkvi v Žabnicah (Kanaiska do-iina) gostovaio Staino siovensko gie-daiišče iz Trsta z dramo
.PROCES'
deio siovenskega dramatika ivana Mraka.
Krščanska kuiturna zveza in SPD „Rož" iz Šentjakoba v Rožu vabita na
FOLKLORNt VEČER
ki bo v soboto, 30. maja 1981 ob 20. uri v Farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Nastopa: Svetovno znana Akademska foikiorna skupina France Maroit iz Ljubijane. izvajajo piese iz Primorske, Rezije, Koroške in Jugosiavije.
ViGREDNi KONCERT
Prirediteij: Mešani pevski zbor Podju-na-Piiberk, moški pevski zbor „Kraij Matjaž" iz Libuč ter pevsko instrumen-taina skupina Zvabek.
Kraj: dvorana Schwarzi v Piiberku Čas: sobota, 16. S. 1981 ob 20.30 uri
Koncert ..SKUPNO ZAPOJMO Prirediteij: Koipingwerk Ceiovec Kraj: Koipingov dom [poieg Marijani-šča)
Čas: sobota, 23. $. 1981 ob 20. uri Dvojezično prijateijsko srečanje obii-kujejo: Koipingchor iz Ceiovca — vodi Jože Ropitz, moški zbor SPD „Kočna" iz Sveč — vodi dr. Anton Feing in kot gostje iz Štajerske . TROADSTUB N GSONG KUMBERG — vodi Sepp Spanner
Koncert v Cankarjevem domu v Ljubijani
Gostuje MPZ SPD ..Rož" iz Šentjakoba v Rožu 19. maja 1981 ob 20. uri
SAK - SiNČA VAS 0:2 (0:0)
Upamo, da slika ni simbolična- . tleh leži le Drnovšek, ki mu j" ^
močnem trčenju z nasprotnim
at'
i: $0'
cem vzelo sapo m so mu mora" c igralci pomagati. Slovenski ati" klub je zadnjo nedeljo nepriče!^ no izgubil igro proti moštvu iz vasi. To je nekoliko neprijeten za tek na novo obnovljenem Koscu vem igrišču v Celovcu, ki nudi SA ^ končno možnost za urejen orga"' torični potek nadalnje športne sez
Nedeljska tekma je bila p

dokaz, da je v vrednih moštev

velikokrat dnevna forma oz. kdo
J'
- bi"
prvi gol. Slovensko moštvo K posebno v prvi polovici oioc'* /, vendar mu kljub dobrim akcija'^) napadu ni uspelo dati gol. ^ P'^_ polčasu se je moštvo iz Sinče ^ dobro branilo in v protinapada . ^ zelo nevarno. Po odmoru je bda^-dolgo časa še vedno neodločena! ^
vedno nevarnejši, toda SAK r".
dar so postajali igralci Sinče, vedno nevarnejši, toda SAK ostajal. Po podaji Polanška jc ^.i' tin Hobel v 20. minuti druge po jit ce za las zgrešil gol, v protina? ^]t j pa je uspelo najboljšemu napa^)}-, iz Sinče vasi Esterlu premagat' na. Ko je moral SAK od 75. naprej igrati samo z desetimi 'S Ji (Polanška je sodnik izključi! kritiziranja), je upanje za do jd točke vedno bolj bledelo. Ko je ? ^ v 85. minuti drugi gol za Sin j
je bilo vescljenadnovootvorjj.tr
igriščem dokončno kaljeno žara ga poraza.