ISSN 0550-5561 9 ..u^^u ta kOMc tedna PreleůKf jasno tx). Veter se bo polegel. 52 let številka 13 četrtek» 31. marca 2005 300 SIT V torek so bile vrste tuďf v Velenju, (foto: S. Vovk) Dohodninske vrste Danes (31. niarco) zadnji dan za pravočasno oddajo napovccJi doiiodnine za Ido 2004 - Ta leden maisikje vrste Milena Krstič - Planine_ Vrtenje» 29. mnna - V l(^rck so bile pred okenci /a sprejem dobvezni-/rov«. Največ zamud je, kot prtn'ijo, pri lokalnih funkcionarjih, predvsem svetnikih. 1^0 podatkih, ki smo jih dobili iz Mestne občine Velenje, naj hi. vsi velenjski svetniki, vključno z mpanom in podžupani, podatke komisiji že posredovali Izjiol-njene obnace so komisiji po.siJjalî sami. zaio v Mestni občini zagotovila, da so to dolžnost res opravili, nimajo. So jih pa na dolžnost, da je trehi lo storiti, spomnili na eni od sej sveta. In zakaj komisija te podatke sploh zbira? Zato, da bo lahko ugotovila, kje oziroma pri kom (če in ko) se bo pojavila nenadn a, ne nara vna (o) krepit e\ ' fun kciona rja 'ega premoženja aU nezdnđljlvosi funkcij Pn'po\'ed oziroma omejine poslovanja preko javnih naročil z državnimi organi pa bogoiow prizadehi nekatere lokalne svetnike. Gre za večinoma nepoklicne funkcionarje. Med njimi so obrtniki sola.uniki/)odjeííj..., ki jih prqyoved oziroma omeji-{e\' poslovanji/ najbolj prizadene^ Podjetju, kijih vodjo (ali jih vod/jo njihovi ožji dmzinskî člani), odpadejo tudi kot prejemniki državnih pomoči. Se utegne zato zgodili, da se lx> kakšen lokalni neprofesionalni funkcionar zato raje odpovedal funh ciji? Odgovor tia to vprašanje ho prinesel čas. Vsebinska analiza premoženjskih obrazcev, ki bo predstavljala lyazo podatkov in osru)vo, iz kate/v se bo dalo razbrati nenadno krepile\ ' funkcionarje\'ega premoženja, komisijo še čaka. m Zelo uspesen nastop mladih glasbenikov Ljubljanu - Na 34. lekmovanju mladih glasbenikov Slovenije so nastopili najboljši s predhiidnih regijskih tekmovanj. Med nasio-pajvx^imi je bilo tudi 14 dij.čine Ve- lenje je v dvorani A. za postavitev sejemske scene pa so poskrbeli organizatorji Piki nega testi-vala. Prvi dan sejma, v torek, so svojo p(înudbt) predstavili predstavniki niwega vclenj.skega hotela -hotela Razgoršek, včeraj je bil dan zimsko-letnega turističnega centra (îolte. Danes se bodo na razstavnem prostoru skupaj predstavili podjetje (jOST, Muzej premogi)vništva Skwenije ter podjetje TRC Jezero, .lutribodo svojo dejavnc^t prikazali člani PivitnLškega društva Kažipot, taborniki rodu .lezerski zmaj pa bodo ta dan opisali priprave in potek velikega pustolovskega tekmovanja Adventure Race vSIiv venia 2005. Se po.selx;j živahno bo na velenjskem razstavnem prostoru v soboto. Ta dan bo svojo dejavncwt predstavilo podjetje Cuirenje (»ostinstvo, ki bo med drugim uprizorilo poroko na vili 1 lerberstein. Za sobotni gla.sbeni pn^gram in pogostiiev bodo pj^skrbeli še člani velenjskega turističnega društva in turistične zveze 1er člani Draštva vinogradnikov Šmartno ob Paki. Ta dan pa bo sejem obiskala tudi Pika Nog-avička in obiskcivalce sejma povabila že na 16. otrc^ki festival, ki bo v Velenju potekal mcseca septembra Predstavniki TlC-a bodo na sejmu vse dni predstavljali tudi ostalo turistično pt>nudbo mesta ter številne prireditve, ki bodo v letu 2(K)5 potekale v Šaleški dolini. ■ REKUI sa Preko tisoč preseljenih Dr. EvKen Dervaric, tli- rektor Premogovnika Velenje, ministru za okolje in prostor .lanezu Podo-i^niku ob njegovem obisku v ikaiah: »V zadnjih pel-deselih lelih je zaradi po-sledic rudarjenja Premogovnik v Šaleški dolini odkupil 350 nepremičnin. Za nadomestne gradnje je odkupil 580 hektarjev zemljišč. Preseljenih je bilo preko tisoč ljudi, povsod pa smo ugrezninska ptulročja ustrezno zavarovali in jih re kultivirah.« Mednarodna konferenca Okolje in ekonomija Okolje in okoliško tcliiiolofiijo so osnova lićijnosliicsa razvoja - Prolil ali modro tiebo? Miiena Krstič - Planine IJubljan^, Velenje, 21. niaaa - Slovenski ekoloSld grozd - katerega vodilno podjetje je Eso-tcch d.d. - in Gospodarska zbornica Slovenije, sta organizirala prvo letno mednarodno konferenco z naslovom Okolje in ekonomija. Namen konference je bil predstaviti ekonomske učinke varovanja okolja icr okoljevarstvene tehnolcîgije kot most med Evropo in Kitajsko. Na konferenci so sodelovali predstavniki Slovenije, Kitajske, Švedske, Nizozemske, Avstrije in Hrvaške. (îcneraina direktorica Eso-techa. d. d.. Zon.ja Mazej Ku-kovič je poudarila, da je šlo konferenci za to, da se pokai^e, da lahko ima Slovenija za konkurenčno přednos! na medna-rodncjn trgu tudi okoljskc tehnologije, pri čemer so se tokrat posebej orientirali na Kitajsko. »Konferenca je bila razdeljena na dva skopa. Prvi je bil izključno namenjen Kitajski in prenosu naših storitev in tehnologij v sodelovanju s partnerji na to področje. Tudi predavanja, ki so bila sestavni del konference, so bila zastavljena tako. Pri tem je aktivno sodekv val švedski veleposlanik. DrugI sklop so predstavljali ekonomski učinki varovanja okolja skozi vprašanje, profil ali modro nebo? V prispodobi, seveda.« Okolje in okoljske tehnologije so osnova trajnastnega razvoja. »V Sloveniji imamo do- volj znanja in dobre možnosti za prenos lega znanja na kitajski trg. Da pa bi do prenosa dejansko lahko prišlo, morajo finančne institucije vzpostaviti ustrezno infrastrukturo za financiranje lega prenosa. Okoljevarstvene tehnologije so skupaj z okoljsko inovativnostjo priložnost za iskanje novih tržnih niS in to je lahko tudi naša konkurenčna prednost,« je prepričana Zofija Mazej — KukoviČ. Poudarld z delovnega srečanja širšega vodstva Slovenske ljudske stranke: Predsednik stranke Janez Podobnik: O novi obliki dela: Redna mesečna delovna srečanja vodstva stranke bodo poslej redna praksa. Na njih bomo obravnavali in ocenje-vah aktualne stratci>ke usmeritve stranke v prvem delu in aktualno problematiko okolja, v katerem se bomo sestali. Ne bo nam i^al ur za obiske na terenu. Ljudje nas pričakujejo tudi kot ministre in poslance. Zato je dobrodošla odločitev vlade za seje vsaka dva meseca na terenu. O prvih 100 dneli delovanio vlade: Vstranki ocenjujemo, da smo z vodenjem ministrstev za promet, za okolje in prostor ter za lokabio samoupravno in regionalni razvoj pomembno prispevali k dobremu delu vlade v prvih 100 dneh. Zavedamo se, da v poliliki veljajo teki na dolge proge, zanje pa moraS imeti dobro kondicijo in v politiki to pomeni dobro program.sko in kadnwsko pripravo. O občinah in družini: Decentralizacija s poudarkom na spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja in izboljšanju položaja občin je naSa ključna programska naloga, ki jo vsi trije stranki zaupani resorji tudi uveljavljajo. Med ključne naloge sodi tudi izboljšanje razmer za oblikovanje in razvoj družin ter povečanje rodnosti. Vse bomo storili, da bo ta pomemben cilj v tem mandatu uresničen, O lokalnih volitvah: v pripravah na naslednje lokalne volitve imamo dobro izhodišče. Veliko županov jc naših Članov ali so bili izvoljeni z na.šo podporo. To jedodaina motivacija za delo na državni ravni in velik izziv za nove organizacijske prijeme» s katerimi bomo spodbudili sedanje svetnike in svetnice iz naše stranke za ponovno kandidaturo. Naši svetniki dobro delajo, vendar za našo lokalno samoupravo velja, da veČino pozitivnega naboja praviloma potegne nase župan. Zato je v občinah, kjer nimamo župana, težko graditi dolgoročno prepoznavno politično pozicijo. O rebalansu letošnjega proračuna: Na prvem mestu bomo podprli argumentirana prizadevanja ministra Ivana Žagarja, kar ima osnovo tudi v koalicijski pogodbi, da se z letašnjim rebalansom pi'ipravi zelo težka finančna situacija, v kateri sose znašle številne slovenske občine. Menim, da ima minister pri tem primerno pt)dporo ostalih ministrov in predsednika vlade. O stanovonjski izgradnji: Imamo veljaven stanovanjski program, ki zelo jasno pove, daje zaveza države, da preko proračuna podpira gradnjo neprofitnih stanovanj, a od leta 2Wi) za ta namen iz proračuna ni bilo nobenega denarja. Za letos so predvidena ta sredstva samo za varčevalce, kot resorni minister pa predlagam, da država preko nacionalnega stanovanjskega sklada sollnancira takšno izgradnjo. O številkah ne morem govorili, ker ministri po dogovoru ne bomo javno licitirah s Številkami brez uskladitve s finančnim ministrom. O tretji razvoini osi (Jakob Presecnik): Tretja razvojna os pomeni povezavo avstrijske Koroške, naše Koroško in Sale,Ške doline z navezavo na avtocesto in nato nadaljevanje preko Laškega proti Posavju in naprej preko Dolenjske in Bele krajine do IIrvaškc. Del koroško-šaleško-savinjskega projekta je že sestavni del nacionalnega programa izgradnje avtocestnega omrežja kot dodaini program. Potrebno je izvesii vse postopke za ume-slilev trase v prostor in nato z ostalimi postopki priti do uresničitve. Ta tretja osje seveda zelo pomembna za gospodarstvo tega območja, predvsem koroškega in šaleškega- To so trenutno največje težave, ki povzročajo gospodarske probleme in ovirajo razvojne možnosti območja. fïïTt^J^T^ S'V izdala: Čas^ism aložniSka In RTV miiàJL^ dAJS)a, d.0.0. Vêlenie (tliaja ob e^irtkth. Cena posameznega izvcHja je 300 SIT. meseCna naročnina 1 200 SFT. trimesečna naročnna $.450 STT. polletna naročnina 6.650 SIT. letna naročnina 12,600 SIT Uredništvo: 6oa župana Srečka Moha Tatjana Pobena odgovornost -danes, jutri...? Približno 130 udeležencev iz gospodarstva, občin in javne uprave, ki ukvarjajo s kakovostjo in varovanjem okolja, je prisluhnilo vsebinsko zanimivim referatom, iz katerih je bilo moč razbrali, daje družbeno odgovornost mog(wc izvesti na številne naiine. vsi pa so za dru^bt) ter okolje koristni. Šaleška dolina je najboljši dokaz, da se z njo na vseh ravneh lahko sanirajo ludi tako hude rane, kol jih okolju povzročata energetika in rudarstvo. Po detlniciji Mojce Dreveii^ek iz podjetja Pristop pomeni družbeniuxlgovorncKi nenehno povezan("«i pixljetja kctičnemu vedenju, ck()nt)mskcmu razvoju, izboljšanju kakovosti /življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in druirbe nasploh. Po mnenju predsednika uprave (îorenja man- Franja Kohincu podjetje ne more biti družbeno odgovorno, če ni po- slovno učinkovito. Pri njih se svoje socialne in okoljske odgo-vomcKti zavedajo lobilno in globalno. »Potrebno je rasti in zagotavljali delovna mesta.« Direktorica območne Savinjsko-Sale,ske gospodarske zbornice Velenje Alenka Avheršekjc po- Atenka Avberšek, direktorica območne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Vefe-nje: »Soorganizatorji konfe-renče smo bili zato^ ker so natoge društva sestavni del delovnega programa naše zdornřce.« jem družbene odgovornosti poveza hv s eilj i Lizbonske strategije in razlogi za njeno prenovo ter s poslanstvom gospodarske zbornice. Med udeleženci je prccej pozornosti vzbudila uvodna raz- prava velenjskega župana Sreckži Meha. ki je izpostavil družbeno odgovornt)St politike in politikov. Izrekel je precej kritičnih besed o odnosu do okolja, predvsem seveda do reševanja pe>sledic rudarjenja in proizvodnje električne energije v iale.^ki dolini. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik njegovih kritičnih besed ni slišni, saj je na konferenco precej zamudil. Svoj pri.spe\'ek na njej pa jc namenil obveznc^stim Slovenije In EU po Aarhuti^ki konvenciji. Slovenija je. po njegovih navedbah, na pragu izvajanja določil konvencije, ki zahteva vključevanje javnosti v okoljska vprašanja, njeno obveščanje, izobraževanje in osvc.ščanje. Konvencija pomeni krepitev odnosa med pravico do zdravega okolja in zagotavljanjem le-tega. Družbene odgovornost» predvsem v rudarstvu in energetiki, se je dotaknil dr. IVunc Žlahtič z minlstisiva za gospodarstvo. Pojasnil je, da vlada načriuje naložbe za povečanje proizvodnje elektrike in posodobitev šostanjske lermoelekirurne. Direktor Premogovnika Velenje dn Evj»en Dervarič pa je predstavil zlasti nerudarske dejavnosti, ki bodo v dolini zagotovile nova delovna mesta. 2^>nja Mazej Kuktívič, predsednica uprave delniške družbe Eso tec h Velenje» pa je spregovorila o družbeni odgcwomosti v njihovem podjetju, katerega proizvod so okoljske tehnologije, ki jih prenašajo tudi na Kitajsko. v nadaljevanju konference so se udeleženci seznanili še z velenjskimi načrti za izbelj.šanje kakovasti vode ter ravnanja z odpadki, župan Občine Naza- S konference o kakovosti Vilma Fece, predsednica Društva za kakovost in rav* nanje z okoljem Velenje: «S konferenco smo prispevali kamenček v mozaik družbene odgovornosti. ije ivan Pumatpaje nizpravljal 0 prizadevanjih lokalne skupnosti pri zagotavljanju sožitja in razvoja industrije, kmetijstva ter turizma. Pred okroglo mb.o je mag. Ra-diivnn Tav/.es z ministrstva za okolje in prostor predstavil no-vasti okoljskih predpisov in naloge, ki čakajo Slovenijo letos. 1 ik pred javno obravnavo je sedem strategij ntTvega Okoljskega adc)bnik se ob obisku v Velenju o teh vprašanjih ni pogovarjal z mano, izvoljenim predstavnikom lokalne skupnosti, ampak se je odzval po- Vsi prisotni so bili enotni, da niora bili z ukrepi podjetij in lo-L'ilnih skupnosti, ki so povezani z izpolnjevanjem družbene od-gwornos t i, seznanjena tudi javnost. Te ni bilo, je pa na vprašanje o odnosu med podjetji in civilno družbo direktor šoštanjske termoelekiramc ma^. Uroš Rotnik dejal, da vodilni v velikih podjetjih Šaleške doline tukaj tudi živijo in so tako sami del civilne družbe. »Jasnoje, da se vplivom tukajšnje industrije na okolje ni mogoče p(^vscin izogniti.« Vendar kljub temu pričakuje, da ho lega v prihodnje manj in s tem tudi manj zahtev civilne družbe. Icmu mnenju se je pridružil tudi Evgcn Dervarič. Alenka Avberšek pa je dodala, da mora že osnovna Šola /ačeli vzgajati do okolja odgovorne ter znanja in uspehov željne judi. vabilu predsednika vaške skupnosti Skale, kije član iste stranke, in se tam prigovarjal o okoljskih vprašanjih. Družbena odgovornost je tudi v tem, Čc se minister ne Želi ali ne sme pogm'arjati z lokalno skupnostjo, ki jo vodi župan iz opozicijske stranke. O okoljskih vprašanj ill v Šaleški dalini .se ni mogoče pogovoriti na takšen način. Posledioi rudarjenja se poieg Skal vidijo tudi v Pesju, Prelogah, v Stari vasi, Šoštanju in Družmirju. Vse to moramo rc.Ševati cekwito, sicer bomo imeli po končanem od-kopavanju resne težave. Nič nimam proti posamičnim pogovorom. Kadar pa gre za tako tematiko, jo je treba obravnavali celovito in dolgon^no, sicer bo ludi Šale.ška dolina postala podobna rudarskim revirjem, kjer mnogo prepozno iščejo rešitve. Gre za Šaleško dolino in za to. kjckti na podrtJčju turizma so usmerjeni v skupno trženje in promtKijo nmilcev turi.siične dejřivnosli. Tudi s pomočjo agencije je bib lani s projektom Golte vrpostavliena pomembna oblika sodelovanja s končno organizacijsko obliko gospodarsko-inieresnega združenja za turizem regije SA-SA, nanj pa bo prenc.senih nekaj projektov agencijc. Njo prav v tem času čaka izdelava promocijskega ^adiva za kolesarske poti oziroma za savinjsko-šaleški kolesarski park. Strokovne podlage zjj Zgornjo Savinjsko dolino so bile pripravljene že lani, Erico pii jih pripravlja šc za Šaleško do-Imo. Pri tem je nekaj zitkasnllvc, ko bo celotno ^adivo pripravljeno, pa bo treba takoj začeti izdelavo kolesarskega vodnika za celotno območje. Za turizem sc^ nujni ludi skupni katalogi. Tudi taje za Zgornjo Savinjsko dolino že izdelan, za letm EU, li pa bodo potem odločali o začetku p<^gajanj s Hrvaško za vsiop v EU. N<^iar Btiris Lepša je bil zaradi lažjih preknvkcw v Ziidevi Orion (disciplinsko sodižčc notarske zborniec je oeenik\ da ni slranke pism^ opozoril na pt^sledice skle-niive posla) sicer kaznovan, a kazen je bila skromna, lako kol ludi očilani prckrj>ek. Sicer pa je v državi, ki zlahka odpiše 100.000 manjših prekr.sk(w v posmeh lislim» ki st) bili tako neumni, da so jih plačali, ludi takšno pravdanje nesmiselno. Jože Mencinger ne bo več rektor ljubljanske univerze. Ob začeik'u postopka za volitve rektorja je namreč zavrnil možnost vnovične kandidature. Senal univerze je določiUda benlo vt^litve za novega rektorja na vseh članicah univerze 15. junija. Čcirlek. 24 marca /.akon o aboliciji, s katerim bo <.lržava odpisala približno % tisoč prekrškov, bo začel veljali v začetku aprila. Ali je med odpisanimi ludi vaš preknU:k, bosie izvedeli po pošli. Pošiljanje teh odlfX'b pa bo državo slalo več kol 2(J milijonov tolarjev. Minister Gregor Virant napt>-vcduje, da naj hi z^iradi nt^vcle zakona o javnih uslužbencih brez krivdnih razJogov lahko zamenjali le 600 ljudi in ne tako. kol napovedujeta LDS in /USD - ?4.00a državi j anJ je sicer največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja. -lezu.s Krislus je vstal od mrtvih ponoći oziroma vjulranjem svitu na prehodu zvelike sobtMe na veliko nedeljo, z vstajenjem pa je odrešil svel. Varnostni svet ZN se jo odločil, da bo v Sudan poslal min)vno misijo z 10.700 pripadniki modrih œlad. Njihova nalc^ga bo nadzirali mirovni sporazum med vlado v Kartumu in uporniki na jugu države, s katerim naj bi se končala 21 let trajsijoča državljanska vojna. Sobola. 20. inaira Na protestih prlresz močjo najmanj 8,7 stopnje po Richieijevi lestvici, ki je terjal okoli lOlK) člče vernikov, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra, zaman čakalo na papežev blagoslov. Papež je trenutno preslaboten za takšne fizične napi^re. V nemirni Kirgiziji so strmoglavili predsednika Askarja Aka-jeva. Novi enodomni parlament, ki je bil izvoljen na volitvah fel)ru-arja in marca» je za začasnega predsednika države in premiera polrdil Kurmanbeka Bakijeva. 'lo dek) bo opravljal do novili volitev. Večina parlamentarnih strank je ob prvi obletnici vstopa Slovenije v A'ezo NATO za .STA ocenila, da je bila (odločitev za vključitev v zavezništvo pravilna, pm^ leto članstva pa je v glavnem minilo po pričakovanjih. Sto let je minilo, odkar so ustanovili Društvo slovenski)! književnikov in časnikarjev, predhodnika današnjega Drušlva novinarjev Slovenije. Takrat je Pran (nwekar sklical u-slam^vni občni zbor Društva slovenskih književnikov in Časnikarjev. Torek. 29. marca Planica je za leios zaprla vrata, zato pa je očitno pravi trenutek za pregrevanje starih zdrah. Kranjski kriminalisti so podali kazensko ovadbo zoper Janeza Goriška in Branka Dolharja iz Športnega društva Planica. Goriška in DtHharja so ovadili zaradi suma zlorabe zaupanja. Osumljena naj bi poleti 2004 zlorabila pooblastila, ko sla kol odgovorni mehi društva omogočila, da je štiričlanska delegacija na Kongres FIS v Združene države odpotovala z letalom s soprogami. Sporlno društvo je namreč lucii za njihove soproge prevzelo obveznosti za plačib str<^škov za letalske vozovnice in plačilo stroškov bivanja v Miamiju. Le pazile, da tudi vas ne zadene kakšna nepravilnost. V četrtek se recimo izieče rok za oddajo napovedi /a odmero dohodnine, ^'e lo še niste storili, pohitite. In izpolnite jo naiiinčno. Država bo sedaj nekaj časa zt^d-pusiki gotovo manj darežljiva. žabja perspektiva j Bo Evropa dovolila razbitje na tri dele j I Soilobni Kiia\d[: na tii cidesftn jo piX'sckal... - Država KlmskihToplic nv bo prodala - \ Prohoklu bodo tkali I I aMomobilskc dek^-Siix^lo vrh Holdinga Slov(»nskf^ ck^MranK'- \mri so ztiiai^ali na cHiskem sladionti in na nHjsklli tillrali I Ta Cas si nekateri pri na,s želijo, da hi mrm E) 'rofkj du\ •oJila kakšnega sodobne^i KrjavJja, ki bi lahko našo dezcHœ presekal Ampak ne na dva. mt tri dele. Pa ne zato, da bi reklo iriknil .^irimnk. laka razdeli-ic\' naj hi za nas poinenila nekaj dohrega. Da hi od matere E^wpe dobili nekuj već dmirja. saj nam siicr }x)gaio Ijid^jansko sfvdisài dela preglavice in dviga cehtno držmv na previsoko niven. Utka delitev je za dňínv p<)memhnej^a od delii\ v za n(i>o noimnjo nilkj. re^o-nalizacip. J^ tem naj hi vse boljwljalo, da lx>do regije nastale na pogorišči t sfarilt npn/vnili enot. Teh naj hi hilo v prihodnje le 14 in naj hi bile zametki novih regij fb pa hi i?omeniIo. da se ni wê Im ti za mišo Sašo. In ćepniv država denarpotrehtfjey ga oćitno ne lako hudo, da bi na vratna nos pirklala zdravilišče Rimske Toplice. To se je sicer znash v paketu državnega premoženja, ki naj hi ga letos prodali, da bi vsaj malo zajiolnili proračunski mo.^jiček, a mpn k zdaj nekateri menijo, da hi zanj iztr^lipremalo. Zartjdi teh ahogih ISO milijonCkovpa se svet tiuU ne Ix^podri. So pa nekateri ob tem zaveli spra^e\'ati^ kaj to Izmeni za oži\ itei' tega zdraviliŠCa, ki propada že ťiť od nase osamo-si'Ojitve. A na sreCo tudi najemniki menda pravijo, da tak zamik ni jisoderi Uo verjetno pa se lahko kasneje kaj zaplete, če hi drža)'a res lako tiïoèno navda ceno, kot nekateri namigujejo. Tudi do .sedanje odložitve je rneiî dmgirn prišlo zaradi razkoraka med ocenjeno vrednostjo in tislo, kije bila zapisana na jJOgodhL še nekaj stvari se je nabralo, ki i wem nLw najbolj(>0 goda in so se zato odloCdi, da l>ah zadei'o postavili pod drobnogled. Je pa država sprejela sklep, od ka» terega bodo imeli korist lastniki ax'tomoljilo}', nekaj Škode pa verjetno vsaj dve dmžbi. Nalepkam jeodklenkah! Kujloix)menizalyoslova-nje celjskega CetLsa in nowmeške dntzlje Mtnige, liomo še videli, tudi (o, ali Ijo res prišlo do kakšnih tožl> in od.škodnin. Se stvaripretni-kajo v Preboldu. Stečajnemu upravitelju je na pni dnržbi uspelo sicer prodali le del, vendar znaten del premoženja, A pri tem seje,^var slalx> iztekla za Hrastnik, saj je tkalnico kupila dnizi)a Saps, ki bi se sicer preselila v /M.smje. Hni dobijo, eni tgubijo. Tri nas .se .se vedno tudi tresejo iW/ort Ne le Triglav, na prcqňhtt so auli mnogi dmgj vodilni. Nekatere odsanijajo, nekateri (xl.siopajo -vwčinipa vedno zagotavljajo, da gre za Cisto normalne stvari, ne za politične čistke. Med zadnjimi presenečenji je odstop direktorja Kliničnega centrct, pa se\'eda tudi - hir /x)sredno zadeva tudi naše območje - pn'ega moža Holdinga Slovemke elekirame Tvbi-jana. »Kadrovski .sindn»)}" se je razširil titdina lokalno ohmtx'je. Tudi lo, da je dasedanji direktor celjskega zdrttvst\'enega doma /ininko Melnar o(istoi>il od nadaljnjega potegovanja za direhorovanje. ne-kateri razumejo kot dejanje s političnim predznakom. Dmgi tndi pravijo, dít je do\'olj, če je bil na čelu te ustanove J 2 let. In ko .sta naš in linuški predsednik z njkovanjem, objemanjem in izjavami državljanom obeh držav dopovedo\'ala. da so medrutšima dňavanm dobri odno.si, so se nekoliko .'fkrliali odnasi med našv deželo in Nemčijo. A ne iLSodno. čepmvso Nernci kar dobro razbili Celje. No, bili so to le nenish nogometni nir\ ijači. ki so sepn ič sjx)-padli kar med .safx), trpeli pa so celjski lokali in izložbena okna; šele po tekmi je bil spopad, kot se za take tekme sjxydohi - ko so se .spoprijeli Še navijači ol>eh ekip. Mnogi Ijïfdjejw so .^e oh tem sjyraševali, kaj je delala policija. Saj so vedeli da pride v Celju več kol tisoč neni3dh na\ijače\'; pa še hvalili so se, kako dobro so na srečanje pripravljeni A to je že nadalje\'anje lekmef m k Spev bodočnosti Jure Trampus Zgodba jeskontj banalna. Praxzaprav že videna. Na osrednji dfžavniški slovesno.sti oh dne\'it pesnikove smrii jeiye\'ka skupme Katalena^ ki slovi po priredbtdt slovenskih narodnih skladb, želela iz\'estisvojo različico /.dravljice. Državne himne, ki pač sodi na to\rslne prireditw. Protokolu dnigačni himnični takti niso bdi vŠeč in zato je Zdntvljico slovesno zaignd orglist. Bilo je klasično, bobneče in dolgočastui. Skontj podobna u.soda je pred več kol ducat leti doletela rock izvedbo tai.ste skladbe. Pisala .se je zgodovina in kopica glasbenikov, zbranih okoli Zorana Prediita, je s kitarskimi grijlpredelala in poživila Preryjriove harmonije. Zgražanja je bih ogromno, celo Pionirski list, publikacija, ki r\aj bi jo pn'hirala mapredna mladina'^, je objavil tn/ktate užaljenih mlado.stnikov, ki so tarnali nad neokusnhn napadom na svetinjo .dovenskega naroda, Takna je rokovsht Zdravljica sicer zmagala, pred rnesecipa seje v Cankarje\'em domu zgodilo dnigače. l}ogodka sta si kijtth časovni oddaljenosti iwdobna. V sebi skrivata bite stmhove, predsodke, enak način prisvajanja in razrune-vanja. Državne himne ali dnigi siml)oli so lahko nedotakljivi monolilL namenjeni čaŠčenjn in ohčiidovanjK ali pa proza-mejo jitnkcijo metafore, ki znotraj sel'te skriva razVičtte, a enakovredne predstave o državnosti, o naciji ali o čimerkoli dmgem. In dejstvo, da enihinmo častijo in da se jim zdizazig nacionalne države zločin, jepopolnoim enakovredno dejstm, da eni himno pre.st(f\ijo v desetosmin.ski laki in da v protest zažgejo nacionalno zastm-v. Hnakovnjdno screda le takrat, kadar si ena stran nepri.svaja rdlimati}'nepravice do kodin/nja simbolov. Dokler ena slntn ne določa edinepmve oblike, vsebine, iníerí)re-ladje in razimm anja mitskih sestavin. Pred leti je r Velen ju potekala Kunignnda: festhvl mltidih hdtur je začel mrki maršal, ki sta ga umetnici odeli v no\'a oblačila. Med oblačenjem jena Titov irg pri\ihnila skupinica zaskrbljenih of)čanov, t' resnici so bili verjetno borčevskih korenin, kije najprej užaljeno protestirala zaradi napada rin lik in delo maršala Tita. potem pa poča.si, morda celo zlovoljno odšla, ker so jih organizatorji iLSfyeli prepričati, da so z novopodoix) meščane le želeli op polnilno dejavnost na kmetiji, v teh pri^slorih pridobijo pcDtrebnv'j nacionalno poklicno kvalifik«-cijo. Pomembno je tudi, da je v predlogu pripravljena uredba o dopolnilnih dejavnostih, po kateri ho mogoče te dejavnosti na kmetiji registrirati tudi na osnovi tcg£i skupnega obrata, torej predelovalni obrat na sami kmetiji ne lvíveč med bistvenimi po- goji za dopolnilne dejavnasti. S tem bodo odpravili Še eno večkrat nepremostljivo oviro, to pa so gotovo veliki stranki ureditev predelovalnega obrata na kmetiji. Vsklopu delovanja zav(x3a m-roma pt^deželskega jedra so od oktobra naprej pripravili še druge oblike usposabljanj in svetovanj. Ca namreč želijo določeno kmetijo pripeljali do registracije dejavnosti, kar je temeljni eilj podeželskega jedra, je treba bodočim nosilcem ponuditi osnovna funkcionalna znanja, vezana na delovanje podjetja v takSni mikro obliki. Ta zjianja pa sozagotovilis prilagojenimi progami. Tako so na Ljubnem izvedli nekiij usposabljanj o računalništvu, tri podjetniške delavnice in ludi povsem strokovna usposabljanja. Poleg možnasii /a pridobitev nacionalne kvalifikacije iz programov peke kruha in peciva ter predelaveSi-idja so poskrbeli ludi za krajše programe usposabljanja o predelavi i^ivil rastlinskega izvora, pri čemer se program pre- delave sadja v lem času šc nadaljuje. Jasno je, da izvajajo programe za kvalifikacij o v stxJelwa-nju z ustreznimi srednješolskimi centri in drugimi strokovnimi ustanovami. Vseh seveda ne mo-rejo pripravili vpi>)dei^cLskcm jedru, kar denimo velja yn prede-hvo lesa ali raču nalrdštvo, za kar so in še bodo zagotovili druge primerne prostore. V le programe registracije dopolnilne dejavnosti so lani vključih okrog 100 ljudi. Mednje .štejejo seveda ttidi uvodne oblike za spodbujanje, po (pravljenih pr("»gramih pa ugotavljajo, da se priblii^no polovica udeležencev (xJloči za določeno obliko mptx^bljanja. In kakšen je končni rezultat? Lani je dopolnilno delo, dop registrirale:) šest kmetija letošnja obveza pa je seveda precej večja. Sredstva za usposabljanje in za vse programe namreč zagotavljajo projekli države. Predvsem velja lo za minislrstvi za gospodarstvo ter za kmetijstvo: vse teče preko pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, torej je treba cilje izpolnili. Dejstvo je, da je pot do registracije dolgotrajna in naporna, vseeno pa pričakujejo, da bodo leto.s do registracije takšne ali drugačne dejavnosti pripeljali od 10 do 15 kmetij, to pa za lo območje že veliko pomeni. ■ JP Novi prostori projektantskemu oddelku komunalno podjeije Velenje naj bi z odkupom ;38() kvadiaUíiti rnetiov povivšin M eluba uredilo dve muhi na en mah - Pol do kakovosinejše, cenejše in l)()lj naianene dokuuK^niarije za naložbe Komunalno podjeije Velenje je pred nedavnim odkupilo od svojega soseda — podjetja M club, ki je v likvidacijskem postopku, nekaj prostorov ins lem povzri^ilo med občani nemalo ugibanj, zakaj in kdo naj bi jih zapolnil. »Od M cluba smo odkupili 380 kvadratnih metrov, od lega sta dve garaži» ki merita približno 100 kvadratnih metrcîv. Odkupili pa smo še 1300 kvadratnih metrov zemljišča. Za to smo odšteli malo več kot 49miljjo-ntw tolarjev. Za nas nove prostore bomo namenili našemu projektantskemu oddelku,« se je odzval na ugibanja ob našem obisku direktor velenjske komunale Marijan Tedovnicki in nadaljeval:« Tako kot druga podjetja ima tudi naše težave pri pridobivanju projektne dokumentacije, saj je na trgu vse manj kak(wasinih izvajalcev.» V nadaljevanju pogovora je .ledovflicki povedal, da so pred štirimi oziroma petimi leti pristopili k uresničevanju zajetnega investicijskega ciklusa. Kot eno najuspešnejših tovrstnih podjetij na področju naložbv komu- nalno nadgrad njo v Sloven iji so naloge zaupali irenutno devetim zaposlenim, ki delajo na naložbah za razširjeno reprodukcijo, torej ntTvogradenj, seveda pa sodelujejo še pri obnovah in posodobitvah ol^ioječe infrastrukture. »Glede na zahtevnost dela in na zahtevane postopke je ta skupina premajhna. Mi smo že uspešno konkurirali na razpisih za pridobitev sredstev evropskih .strukturnih skladov z dvema projektoma - vodovod Saši anj-Vele nje, ki smo ga že ure.sničili, v polnem zamahu pa so aktivnosti za obnovo mehanske in za izgradnjo biološke stopnje centralne čistilne naprave v Pohrastniku- Če nimaš dobre dokumentacije, projektov, uspeha na zelo zahtevnih mednarodnili razpisih ne morcŠ pričakovati-« Poleg omenjenih so - po besedah Marijana Je-dovnickega - izvedli šc kopico drugih projektov, kol so ureditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v Bcvčah in na Šmarški cesti v Velenju, prva laza vodovoda v Vinski Gori, sedaj posodabljajin obnavljajo vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Paki. »Pred začetkom del na lerenu je potrebnih še vi^ta drugih aktivnosti, od pravnih postopkov dalje, ki se lahko zelo zavlečejo. Lastniki zemljišč kar niso navdu.šeni nad lem, da jim polagamo v njihovo zemljo cevi, kable in podobno. Obseg del je res velik, cene projektantskih hiš pa zabcljene. Izračuni nam kažejo, daje za nas ugodnejša kistna investicijska projekianlska skupina Mi bomo torej z nakupom prosiortiv od M cluba uredili dve muhi na en mah - projektantski skupini bomo zagotovili primernejši delovne in prostorske pogoje, hkrati pa prišli do kakovostnejše,cenejše in bolj natančne dokumentacije,« je še poudaril Marijan Je-dovnicki, direktor Komunalnega podjetja Velenje. ■ tp STE BILI POŠKODOVANI poravnava v prometni x nezgodi? - " ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 080 13 14 PE VELENJE. Efenkova 61 brezplačna tel. števil>(a: Kako ohranjamo Smrekovec? Naravovarstvena zv<^za naj l)i združila (li iišlva na širš(Mii ol)in()rju SnnxîkoNskoga po^oîia Milena Krstić - Planine_ Šoštanj. 22. marca - Pred letom dni so se v Šoštanju na pobudo planinskega društva zaceli spra.^evati, kako ohraniti Smrekovec, edinstveno pogorje na stiCi^u ŠaleSke, Zgornje Savinjske in Mežiške doline. Zaradi naravnih danosti je pogorje posebna dragocenost in brjemna dediščina ne samo Slovenije, ampak tudi Evrope. Travniki in gozdovi pod SmrekovSkim pogorjem so še uspeli ohraniti na- ravo. Pred letom dni so v ta namen imenovali Projektnoskupino civilne družbe za ohranitev Smre-kovca, ki jo nadvse prepričljivo vodi Martina Pťcnik Dokaz, da niso ostali le pri vj^^rasanju, kako ohraniti Smrekovec, je okrogla miza, ob kateri prejšnji teden že skusali odgovorili tudi na vprašanje, kako ohranjamo Smrekovec. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki planinskih društev Šoštanj in Ćma na Ki^rt'ïSkem, lí^vskih družin Smrekovec in Mozirje, predstavniki Savinjskega gozdarekega drtištva, krajevne skupncwli Šentvid, zavoda za gozdove, gozdarskega instituta, zavoda za varstvo narave, policija in inSpekiorai za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, oskrbnika koč doma na Smrekovcu in na Slemenu ter mnogi posamezniki. Za okroglo mizo so spregovo- rili o ustanavljanju naravovarstvene zveze Smrekovec. Namen te zveze bi bilo združiti društva na širšem obmoćju Smrckt)vskcg2í pogorja v skupne prt^grame varstva narave, traj-nostnega razvoja, okoljskega izobraževanja in nuđenja pomeni lokalnemu prebivalstvu, Statut zveze pa je že v pripravi. ■ Osrednje lo/avc na Smrekove u Pogorje pesti naraščajoč motoriziran promet, predvsem naraščanje Števila prepovedanih važenj z motornimi sanmi in kros motorji v naravnem okolju... Tudi prekomerno nabira Iništvo gozdnih sadežev, pa odpadki, ki jih puščajo za seboj obiskovalci, je pereče. Obnova Gradisovega samskega doma se zamika (Jra(il)(MK) (lovoljonjo za (>l)n()V() desne polovk^^ (Jradisovega samskega doma še ni izdano - Kmalu nov l azpis Slanovanjsi^ega sl cese je potrebno prilagodili celovito, kar prinaša prenovo delovnih mest, na kiîierih bodo morali naši sodelavci delali drugače, (ire za nove Í77Ívc,poslovne priložnosti. Plače v Eri so vsa leta odvisne tudi od uspešnosti. Logično je, da ta v mc.secih, v katerih sezona v trgovini po irudiciji ni najboljša, ni enaka plači v mesecih doseganja načrl^w. Plače smo prilagodili predvsem vodstvenim in vodibiim delavcem, ici imajo največji vpliv na uspcšnosi poslovanja družbe.« TiuJi vam ? »Tudi meni. največ.« Koliko zapa naj hi bila slaba zalo, ker imate vse manj dobaviteljev. Te pa naj hi iz-giihljalij ker vam blaga zaradi dtd^n' naj ne hi več dobavljali. »Seveda tudi lo ne dr^i. V naših ir- govinali želimo ludi s pomočjo novegii informacijskega sistema povečati, izboljšati učinkovitost in izbor blaga po meri kupca» izboljšati želimo njegovo kakovost in prilagodili cene, ki so danes vse pomembnejše, 'lem ciljem prilagajamo izbor dobaviteljev, strukturo in ponudbo izdelkov, kar se seveda Predsednik uprave Ere, deftyiške družbe Velenje Gvido OmladiČ: "Aktivnosti bodo na dolgi rok pri-nesle zadovoljstvo zaposlenim, kupcem in poslovnim partnerjem.** pt^zna na prodajnih p(íiicah naših trgovin. Prepričan som, da bodo naši zvesti potrošniki in dobavitelji ob koncu procevSa zelo zadíwoljnL« Alije res, da morajo delavke v trgovi^ nak s podaljšanim deiovmni časmn de* lati precej vee. kot to dovoljujezûkon. da nimajo prostih nedelj in tudi možjiosti korišietija prekomerno opravljenih nr, kijih ne plačate? »Povedal sem že, da se dogajajo na področju organizacije dela posli sc v dri^avi leino nabralo, zelo slaba 'Ib ski>ti podalkc. f> katerimi nam je postregel, pri/nava ttjdi direktor Karbona, IVanci Lenart. I^o dni ho, odkar se v karbonu uh'ar-Jaiť z ra:grûdNjo? »I. maja bo natanko leto, kar smo začeli z razgradnjo izrabljenih molor-nih vozil. Takrat jc vlada podelila začasno koncesijo vz dobo enega leta štirim predelovalcem, med njimi je bil tudi Karbon.« Z veliko vemo sie se hiili pos/a^jcia izpiti/tU pričakovanja? NL Sistem nI zaživel v celoti in tako, kol smo bili dogovorjeni / državo. Dejstvo je, da prihaja v razgradnjo bistveno maaj vozil, kot je bilo pričakovano. Na na^m koncesijskem obmiv^ju denimo, naj bi jih bilo lani 8.5:^0, prevzeli pa smo jih le 1.000. To pa je precej precej manj, kot smo računali, da jih bo. Od kod pa prihajajo vsa (a vo^la? »Na^ koncesijsko območje zavzema področje Slovenj (îradca, Maribora, Celja, Krhkega, Ljubljane in Novega mesla.« Drfm a je ohlikovaia /i4di ceno razgradi nje. Pokrijeic z njo siro/^ke, ki tutsta* nejo? »Cena razgradnje je bila postavljena že ob dodelitvi koncesije. Taka kol je bila, bi stroške pokrila, če bi bile količine take, kol so bile predvidene.« Je na raaai novii^ posla nastalo kakšim novo delovno mesto? »(^ilj je bil Ui, da v p^")slovnem sistemu nastane zaradi razgradnje nekaj novih delovnih mest. Danes je v razgradnji zapaslenih (xl 18 do delavcev. Število prilagajamo količinam vozil, ki so v raz^adnji.*' Kako pa si zn naprej zpnmljate to sivar? Rečeno je bilo, da je koncesija zticasna. Je Še vedno /ahf ali paje država na tem področju še potegnila kakšne poteze za naprej? »Trenutno je koncesija podaljšanaza največ eno leto, do maja 20(l6 lorej. V pripravi pa so postopki, da se obnovi razpis za podelitev koncesije za petletno obdolije. Razpis pričakujemo poleti.« Pričakujete tudi, da bo v /ladaij&'anju tega tlela kaj veČ? »Z državo se intenzivno pogovarjamo o tem, kaj storiti, da bi sistem začel pravilno delovati. Prejšnji teden amo imeli na to temo sestanek z direktorjem agencije za okolje magistrom Tauzc-som. Skupaj smodol(^li nekaj ukrepiw o tem, kako učinkoviteje izvajali sistem.« Ii/iale kaj Mikov s preo^talinU trani kou' cesionarji v Sloveniji? [nuijo podohne tefave kot vi? »Stalno smo vstiku, ker st) na^ težave res enake. Sistem ni zaživel na celotnem ozemlju Skwenijc in ludi količine Franc/ Lenart: »Z država se pogovarjamo o tem, kaj storiti, ća bi sistem zaživel.« bistveno odslslovne^sistema Premogovnik Velenje in na nadaljnje ravnanje z njimi. Obstajajo še vedno načrti za distribucijo in polnjenje piine vode in pa seveda ostajamo Še naprej leh-noitx^ki center čistih tehnologij predelave premoga. Na tem področju se ukvarjamoz razvojnimi projekti, kako premogu ohranili vodilno vlogo med energenli pri pridobivanju elektriîrne energije.« Poslovno? Kakšno je bito leto 2(H)4? »Poslovno leto smo zaključili z minimalnim dobičkom. Res pa je. da je bila asncwna p(">slovna dejavnost razgradnja izrabljenih vozil, kar pomeni, da se tudi s to dejavnostjo da pozitivno poslovati. Seveda pa bi bil prihtvlek in tudi dobiCx'k na kixu lota bistveno vc^i, če bi drŽava poskrbela, da bi sistem razi^-adtije potekal lako, kot to zahtevajo uredbe.« Fm(pf0,lei9ftm:sm060 6aberkB,t9ieiofí:SQU2io Witř0.t^ovi(ié*kosaFlca-sp.si TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (prt Veliki PiteHci) TBtofon« 03/ 572 80 BO PROMOCIJSKA CENA Mm, BELA KOŠARICA 25/1 MfTO 72,CH) RASTLINSKO0UE8^0U01L samot»,CN3 MliKO POMURSK01 L SLADKOR 50/1 8.990.00 PRASEKARIEL15KG 5.590.00 SEMEČEBULČ£KKOLANDSK]RIME^ 289.00 SEMENSKI KROMPIR R0MAK026/1 »;nDl49.90 VRTNO iN CVETNO SEME 180.00 SMUA 70 L ZA BALKON. ROŽE samo 1.399,00 ZEMUACVETALSOL 799.00 BRIKETIZAPSEISKGBONOSTAR 2.599,00 MA ZALOGI SEMENSKA KORUZA, UMETNA GHOJUA IN SEMENSKI KROMPIR PO ZEUI UGOONIN CENAH! «KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE! spomladanski;« \ (;iš(;i;;í\ja v oijčiíxi Š^IAKTNO OB R\KI Promocijska cena v mesecu aprilu! 19.700 SIT (Redna cena: 24.500 SIT^ Priročen zapestni merilnik krvnega tlaka OSZ 3 Pro z izračunom povprečnega Krvnega tlaka treh zaporednih meritev. OSZ 3 Pro rspestnl avtomatsld merilnik 2a m e rionle k rvnegs llaKa s spominom I ki shrani 30 morjonj In Izračuna povpre&np vrednost krvnega tiaka, Omoga6a popolne ns avtomatsko merjenje ^n enoslavno uporaOo % pritiskom na gumb. Aperal izmeri zgornji In spodnji krvnitlaktererCni utrip, Polag podatkov o mariivah sta v spominu M čas in tfaUm optavifane maritva. Kot dodatno op^amo la^ko po naroČilu kupilo ibsksinik« ki izptSe podaikeo maritvdh. Aparat ima dveletno garancijo. © Sanolabor Kûgn^zo/zdravje^ Prodajalna Velenje raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. VELENJE, Tomšičeva cesta 13-15, tel.: 03/897 73 20 Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročiinico ZZZS. ŠMARTNO OB PAKI Lokacija postavItvB zabojnika datum postavitve datum odvoza bloki - zdravstveni dom 11.4. 2005 13.4, 2005 Kmetijska zadruga 11.4,20051 13,4.2005 MALI VRH Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza pri i^adniku 11.4.2005' 13.4. 2005 križišče-Log 13.4. 2005 15.4,2005 PODGORA Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza pri Ašenbergenu 13.4,20051 1 15.4,2005 pri Vodovniku 13.4.2005' 1 15.4. 2005 SLATINA Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza nad smučiščem 15.4, 2005 18.4.2005 REČICA Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza pri Sušilnici 15.4,2005 18.4.2005 pri brvi 15.4.2005 18.4, 2005 GORENJE Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza pokopališče 18.4.2005! 20.4, 2005 SKORNO Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza pri lovskem domu 18.4. 2005! 1 20.4, 2005 GAVCE Lokacija postavitve zabojnika datum posiavltve datum odvoza pri železniški postaji 18.4.2005 20.4. 2005 kriSšče pri Pokleku 20.4, 2005 22.4. 2005 PASKA VAS Lokacija postavitve zabo|nika datum postavitve datum ortvoza pri gasilskem domu 20.4, 2005: 22.4.2005 posi wnia KONTI',jf\i;Rji;\ SPOMLADAÍXShllGA (lIŠÍir.iXJA V OBČIIM ŠOŠTWJ www»nas€as.€om KRAJEVNA SKUPNOST LOKOVICA Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pn zadružnem oomu 11.4, 2005 13.4. 2005 pn Kompreju 11.4.2005 13.4. 2005 pri Oroju 11.4,2005 13.4,2005 pn Srebretu 13.4.2005 15.4,2005 pri Glavniku 13.4.2005 15.4. 2005 ŠOŠTANJ Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza avtobusna postaja Metleče 13.4.2005 15.4 2005 Šiandrova cesta - cesta Talcev 13.4.2005 15.4 2005 Cankarjeva cesta • otroško Igrišče 13.4.2005 15.4 2005 Aškerčeva cesta pri TPP 13.4.2005 15.4 2005 Tekavčeva cesta 15.4.2005 18.4 2005 KS SKORNO - FLORJAN Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza Pohrastnik pri TPP 15.4.2005 18.4 2005 Skorno pri rezervoarju 15.4.2005 18,4 2005 Florjan ► gostišče Sù'opnik 15.4.2005 18-4 2005 Zalesnik pred žeiemiš. nadvozom 15.4.2005 18.4 2005 KS BELE VODE Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza pri OŠ 18.4.2005 20.4 2005 pri pokopćdišču 18,4.2005 20.4 2005 KSTOPOLŠICA Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza Lajšepri Janezu 18.4.2005 20.4 2005 Vovk avtoílčarswo 18.4.2005 20.4 2005 Lom - križišče pri Brglezu 18.4.2005 20.4 2005 uprava Topolšica • parkirni prostor 20.4.2005 22.4 2005 novo naselje pri Menihu 20.4.2005 22.4.2005 pri Zagerju 20.4.2005 22.4 2005 pri garažah v Topolšici 20.4.2005 22.4 2005 KRAJEVNA SKUPNOST ZAVODNJE Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza pri Anželaku 20.4.2005 22.4 2005 pri Brglezu-priigrišču 22.4.2005 25.4 2005 pri Kopinu 22-4.2005 25.4 2005 KRAJEVNA SKUPNOST 6ABERKE Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve daUim odvoza stari gasilski dem 22.4.2005 25-4 2005 Trgovina pri GD 22.4.2005 25.4 2005 pri trafo postaji 22. 4. 2005 25.4 2005 Velunja- Vacovnik 22.4.2005 25.4 2005 KRAJEVNA SKUPNOST RAVNE Lokacija postavitve zabojnika datum postavitve datum odvoza pri Korenu 26.4.2005 29.4 2005 pri avtobus, post (zad. obračaj.) 26,4.2005 29.4 2005 pri kapeli pred osnovno šolo 26.4.2005 29.4 2005 pod Podbregarjem 26.4.2005 29.4.2005 v Lajšah pri kapeil pred trgovino 26.4.2005 29.4 2005 _pyp_ Sa doma Bojana Špeget Velenje • Vlnclo Vrbic, dolgt^lclnj Ulrck* lor na Jva Jela razpadlega Kuhurnega ccnlra Ivana NjiptUnlka. jc formalno ife vedno v. J. direkiorja Knjižíiícc Velenje. Ze kmalu pa bo nastopil peiletni mandat kol direktor Knjižnice. V najvcèjem občinskem javnem zavodu sc bo po preselitvi knjižnice v nove pr<*>lore map>ikaj .«opreme-nik). Ne )e. kar sc organizacije dein lice. ampak ludi vponudbi. Nas pa jo v pogovoru 2 Vladom Vrbičem najprej zanimalo. kaki> bo na njegtivt') delo vplivni! ptwiopek i/bire direkiorja, v kalerem smosli.^li ne-maloočiikov na njegovo dck», Pa ludi. kaj bo v Knjižnici Velenje prineslo invesiicij-ski"> izjemno bogato obdobje, saj sc bo le« los. kot vemo, nadaljevala tudi obnova doma kullure. ^mo, kaj se je doffsjato v prdekíih ivthùh »' postopku izbire novega direktorja Knjitnifi' Vettnje. V cast i izhire direkiorja je bito na ya< raČiui izrečenih kar nekaj kritik, pravzaprav očitkov. Sphh. kar se Ji' nancnih daigov zaroda tiče. »Očitki so bili različni. Mislim, da sti nekateri držali» verjetno nc loliko zame osebno kot za zavod, ki na nekaterih ločkah re.s ni napredoval, tudi ali pa predvsem i/ ol-'jektivnih razlogov. Dejansko«) vsake spremembe dobnulošle, tudi sami smo predlagali sprememixí. Nekako seje vzadnjcm leiu pokazalo, da so sc zgodile pametne stvari. 7. iisiantA'iteljem smo se dogiworili» da skupaj naredimo predlog sanacije preteklih dolgov, pred nami pa je tudi izdelava slralei>kcga načria Taw^da. ki bo upošteval želje in potrebe zavï)da, usia-novitelja in uporabnikov.« Koliko je minit\a, o katerem seje loliko vorito? »Ves minas je naslal do leia IPred-v.sem leta od do 1999 .so bila zelo kritična, mislim, da je takrat tudi bila prikižniKi, da se dolg sanira, zadeva pa seje še poslabšala. Vzadnjih petih letih pa smo poskwali pozitivno. Vsako leto smo imeli rahel plas. dolg. ki je takrat znašal V).5 milijona tolarjev, pa smo začeli zmanjševati. Ko smo re<írgani7irali KC" IN, je Knjižnica Velenje pockdovala ves dt^lg. Ta je znaSai milijonii SIT« Kako je do teffj dotga sphh prišlo T «Napravili smo kar nekaj analiz. Po eni strani smo delali dogovorjene pirijekte. za katere smo vedeli, da so pametni, pa kasneje niso bili fmančno pokriti. Tu so fc projekti, ki jih enostavno nismo dobili plačanih- C)bstn^gem varCvvanju v tisiih letih, koje občina tudi sanirala svoj pa^račun. so nam biLi odmerjena prenizka sredstva za pRT^amske stnxvke. k:tr se je potem Zitv-leklo tudi v manj sašna leta oWinskega proračuna. Kar precej očitkov je bito izjvčvnih tttdi na fo, da ni več sre^ffu vetra kar sv programa tiče, da ni veČ toliko prireditev, aH pa jih ljudje premalo čtđijo. »»/.anesljivo lahko trdim, da je pri tem obveSčanje zelo pomembno. Mi smo v zadnjih letih zelo varčevali, na področju obveščanja pa sploh. Če o prireditvi ne obvej5čas in Če o njej ne obve:5ča^ tudi. ko se je prireditev že zgodila, je - enostavno pcîvedanc^ - ni bik\ Pri nas. ko gle<.lanîo statistike, ugotavljamo, daje priredi lev vedno več in tudi obiskovalcev imamo vedno več. Nekaterih stvari, ki so bile zelo dobmspre-jete^ ne pripravljanu.) več ravno zaradi visokih stroškov. Govorim o kulturnih večerih, ki so nas letnem staii okoli milijona srr. poleg tega se je v zadnjih letili v mestu pi>javilo veliko ncwih organizatorjev. Nekaterim smo ludi mi pomagali, da sose plavili nasvijje noge. Konec lanskega leta. v času Veselega decembra, je bilo v Velenju preko 200 različnih prireditev, ne samo kulturnih. To je po mojem mnenju pn:veČ. 1 Ilepeti le tem, daje število prireditev veliko, nima smisla. Treba bo delati bolj na v.sebini in pritegniti tudi tiste» ki jih ^ nikoli nismo.« Teh pa je kar nekaj. Mnoff imajo ohčuiek, da pripravljate priretlitev za eno in L^o po' pniacijo Salečanoy. >»Se vedno ska>amol)ili organizator prireditev za povprečnega Vclenjčana. /aio vključujemo v program take dogcîdke, ki so primerni tako za up<'>kojenca kol Stu-denla in tudi oslak) pi>pulacij(\ Mislim, da je ta usmeritev pravilna, saj moramo zadovoljevati najširši krog ljudi.« Kdo pa je ptMem tisti, ki naj hi skrbe! za hnij zahie\-ne? »Različni smo. Za en krog ljudi skrbi Mladinski center. Študentski klub skrbi zn drug del populacije. Tudi v podjetjih je vedno več interesa m pripravo kaiUumih prireditev. Tuje MedoK-inska zveza prijateljev mladine, pa glasbena šola, Pikin ie-.stival, Max club. Kuliurnica... Seveda pa pri skrbi za bolj zahtevne obiskovalce, bolje rečeno, obiskovalce z drugačnimi pričakíwanji, ludi misodelujemozdrugimi organizatorji, jim pomagamo...« Ali vam je bil postopek izbiranja direkiorja (tuli opomin za (leto vnaprej? »Mislim» da je b\\o lo predvsem opozorilo. Mogoče je postopek pokazal to. kar .smo mi že nekaj Časa vedeli. Da delamo v slabih pogojih! In lo velja tako za kulturni dom kol knjižnico. Lani smo delali staii-stiko 73 knjÍ7nic(\ Najbolj zgcworen pcxia-tek, koliko kakšna občina skrbi za knjižnično dejavnost, je d.'nar, ki ga občina nameni na prebivalca za knjižnično dejavnost. Ugotavljamo, da daje občina Velenje za knjižnično dejavnost 2.676 SPI na prebivalca. Povprečje v Skweniji pa je .^.148 Srr. Zao.siajamo za 500 tolarjev, če lo pomnožimo s 33 tisoč prebivalcev je to 15 milijonov na leto.'lo znese vzadnjih desetih letih l.'^O milijomw. lega denarja pač nismo imeii. res pa je, da se to predvsem pozna na knjižničnem Ibndu. ki ga kupujemo premak^ in pri manjih zapwlenc*ili od predpisane - zif ostale .stvari pa je bila omejitev predvsem pn^rorska. Na Prd^r-novi smo res dobili nove pn^store. prej pa sm<> delali v res nemogočih pogojih. Z novo knjižnico bo dana možncftt za veliko novih vsebin. A ludi le bodo slale. Zato mislim, da bo ireba preseči marsikaj - seveda ne čez noč, v nekem razumnem obdobju, pa bi bilo prav, da se umestimo tja, kamor spadamo. Cc pogledamo man j^ slovenske ot^čine. recimo kn jiŽnicv v Krškem, ki skrbi 7á) Ai) % manj ljudi kol mi, imajo na prebivalca 3664 SIT, kar je UK)0 .SIT več kot Velenje. Posebej zaskrb-Ijujelapa Sc^lanj in Šmartno tfb Paki. Lani je oljčina Šmartno ob Paki dala na prebivalca le 847 srr« Prnsiorski pogoji se vam hodo hnaln hi- sisx'no spremenili. Ali že lahko napovesle, kako ho to vplivalo na h'alîtno in količino ponudbe? »Novi prostori za knjižnično dejavnost btxlp organizacije dela in kigistike. V tem času pripravljamo temeljit načrt, kaki) bomi^ to prilagi^dili mwi .situaciji, saj smo pcjslav-Ijeni pred dejstvo, da moramo organiza-c\}0 dela z«ičrtatis kadri, kijih imamo že sedaj. Trenutno nai je 27 redno zaposlenih -od tega v <.lebvnj enoti knjižjiica 17, imamo pa à? 3 javne dekivce. Ne kííže, t.la bi zaen- krat laiikt) na zaptîslovali. čeprav ne dc^gamo standardly na tem ptxJročju. V novi knjižnici bo res velikem možnosti /z nove vsebine. Poslanstvih knji/nice je zćime oseleno ttvcîjnti: knjižnica mora biti svetišče knjige in informacijsko sredSče. Zato bt^mo najprej veliko skrbi po,wctili knjižnemu fondu, da bo knjiga doslopna Poskrbeli bť>mo. da bo imela prijaznega in k'valiiet« nega izpos novem svettwalci, ki bcxio ljudem pomagali do knjige in ib informacij. Imeli bitmo možnost delaz informacijsko lehn(v logijo. 'lemu bomo posvetili veliko časa. Ena pomembnejših novi'^ti tx> oblikovanje k'^kalne tehnične zbirke, saj .smo v .šaleški deklini wndark' tehnično usmerjeni. Radi bi aslvarili fond gradiva, pa tudi R^nd podalkcv instikspodjetji.« V novi knjiiffici ho tudi srednje velika dvo-raiKJt kahýnc doslej v mestu ni hilo. Kaj ho* ste pripravljali v njej? »To bo občinska dvc>rana in ne le naS pnxsit^r. V njej se bodo vrslile razliCnc pri- reditve za katere doslej ni bilo astrezjiega prtïstora - od kulture do izr^braževanja. Ker v knjižnici pri«tora za prireditve nimamo. se lx>do v njej dogajale tudi predstavitve knjig, kulturni večeri in podobno. Verjetni") lx>mo ravno na ptxlri^ju prireditev v knjižnici morah zitposlili nekoga, ki bo vse lov(xIil.« Kilajpa se bo nadaljevala obnova ktdltir-itcffn doma? »Pa>jckli so gonovi, sedaj smo v fazi preverjanja in popisov. V nekaterih delih se želje in možnosti malo razlikujejo, zato računam, da bomo v času dveh tednov imeli vse pripravljeno zii vse bistvene odločitve pred začetkom postopka razpisa za oddaj<^ del. Računam torej, da bo razpis izveckn spomladi. mojih preilvi-devanjih se drugi, lïirednji del obnove, začel po Pikinem festivalu v mesecu oktobru, končana pa bo verjetno spomladi 2(H)6.« Alije že mofioče Iwlj natančno reči, koliko ho stala ohwa? "Zadnje ocene projektantov - pred askiaditvljo želj in možncxstl - se gibljejo okoli milijonov tolarjev, natančno je to nemo^)če reči. Doslej je bilo v obnovo vloženih 80 milijonov, v planih pa je se oki>li 500 milijonov.« Po obnovi bodo možfio^i za razíične deja^ -nosti v domu kidtnre bifđveno boljie. Kako bo to vplivalo na vašedeh? »Dobili b(5m<5 normalne p(^goje z^ delo, dvoram^zh^ljŠim odn>m.sedežj. lučmi. R) drugi strani bi'»mo imeii mt)ŽJK"wi priprave kdo lahko t^dvijale plesne, kcv mome predstave, pa lutke in podobno.« Kaj je pokazala bilanca za leto 2004? Na-povetlali ste, da boste nspeli pokriti kar nekaj primanjkljaja iz preteklih let. »Pcislovno Ieiosmc\zahvaljujiKskrajno racionalnemu obnašanju skozi vse let<>, končali z dc^brih lOmilijonovSFl plusa.za kolikor zmanji^ujemo izgubo iz preteklih let. Tascdaj znaša še 27 milijonov SFF. cić lega je samo dolgii tb Komunalnega pc^d-jetja Velenje okoli 15 milijonov.Srr Je pa to dolg izpred treh lel, sedaj stroške plačujemo redno.« ■ Z digitalno fotografijo so se odprla obzorja Aijosa Videtio je prepriěaíu da je ludi piiliodnosl unielniške ťotosrafije v digitalni folofirafiji -i^ripravija razsta\() erotične rolofjjafije Velenje-Alojšii VIdeličje tisti Velenjčan. ki jeskupajzveienj.skim rokometnim klubom pripravil razpa^djm koledar, ki so ga krasile njeg(wc »gole« fotografije rc^ko-metasev. Fotografija je bila najprej njegov bobi in strast v najstniških letih, bila je rešilna bilka, ko je vživljcnju malo zašeL zadnja letapii je njegov poklic. Lini mu je Mi-nisirsivo za kulturo podelilo status samostojnega kulturnega ifclavra -fotografa kar mu t>mt)gixa. da se uradno ptijavlja na slmgem tr?i^'u. V zadnjem času se največ ukvarja z industrijsko fotografijo v stutliu, ki mu, kot pravi, zelo leži. Umerni^ tbiografija pa je Še vedno njegova prva ljubezen. Pred kratkim je Imel v velenjskem Mladinskem centru sam<*vtojno razsiavt) fotografij, ki so v večini nastale v zadnjem letu. Na njili je ujel niziične dogodke in ljudi, kijih je ujel v objektiv, ko se je cxJIočil poiskali stvari, ki jih včasih v vsespk^nem hitenju ne opazimo. Pripravlja pa že ntjvo razstavo, vsebinsko p^wsem drugačno -lo lx>t.ïo erc^tične fotografije.» še vedno me zelo zanimajo ljudje. obrazi, trenutki, ujeti v objektiv. Lithkoje lo le žaluzija.okno, delček nečesa, kar pri-legne mojo pozornost. Želim ujeli trenutek. Pri tem nisem več obremenjen le s čmo-belo fotografijo. Vzadnjih štirih letih so se mi odprla obzorja. Nisem tip čh-veka, ki bi ah «.ligilalni fotc^rallji rekel, da lo ni to. Zelo vesel sem. da se je pojavila, da se hitai razvija.« In kdaj vc, da je jiarx.'dil dobro ťotcígrafijo? »To začutiš. Mtirsikdaj moraš delati stvari, ki jih ne čuiiš. ker st^ pixlrejene ziihtevam naročnikov. pa začne,< izhajati iz samega sebe, ko vneseš Ču.stva, veš, daje to to. Fotografija vse bolj postaja ludi umetniško delo, ki si ga mnogi želijo na sieni sv tudi zlorabe, ki jih je žal prav na področju erotične fotografije kar precej.« Nenehno je razpet med preživetjem in čas^m.ki ga namenja foîc^alîji, ki si jo res želi delali. »Večina ljudi dekl 8 ur, moj delavnik pa je dolg ludi di^ 12 ur. indastrij-sku fotografija je zelo Ziihtevna. Ko imam čas, pa žc razmišljam of cvnjena.« Preskok iz črno-be le umetniške fotografije v barvno za Aljoša ni t>il težak. »Sedaj me celo bolj zanima barvna, čeprav je osnova vsake barvna fo-tc^grafija Prednost digitalne fo-tc^afije vidim v tem. da je zelo kratek čas od trenutka, ko sprožiš proŽilec, do trenutka, ko vidiš svoj izdelek. Ni več razvijanja, čakanja, lemnice. K:ij si naredil, vidiš skoraj takoj. Zalo sem prepričan, da bo prihodnost v digitalni fotografiji. Ce pogledaš fotografije, narejene z dobrimi digitalnimi aparati, in liste, ki so narejene še na klasičen način, med njimi ni razii ke.« Ovd Aljoša. Veliki in mati. Aijšo natnrec zelo privlačijo obrazi, fotografije, ki kaj pripovedujejo In ujamejo trenutek, ki ga iztrgajo pozabi. Kljub temu pravi, da se vsak petckzvečer rad pridruži prijateljem iz fotokluba Zrno. kjer je začel fotografsko izobraževanje. Vonj po razvijalcih ima še vedno rad. sam pa je v lemnici nazadnje delal pred bikŠnim letom dni. ■ Bojana Špegel NASI KRAJI IN LJUDJE V jeseni prvi metri plinifikacije? V kiajcvni skupnosti (ialx^rkť naj bi zi>raclili plinovod najprej v Vclunji - Za ekološki lolar veliko želja, med njimi tudi izí>ííHlnja mrliške ve/ice Tatjana Podgorš^ V krajevni skupnasU Gabcrkc govorijo o ckoh)sko Čislcjšcm ogrevanju gospodinjstev s plinom žc iri loliL »Res mi jc i^al, da smo vedno praktično na zaćolku. Zakaj jc tako, nc vem, vem pa. da posUijajo krajani vse bc^lj nejevoljni. Da se ho nekaj naredilo, pač verjamejo fcle la-kral, kose lovidi na terenu,« jc povedal predsednik krajevne skupnasii l*avel Župevc. Piwedal je §e, da so na Komunalnem podjetju Velenje, ki vodi naU^ho, obljubili, da bodn po-iJciL^li pridobili gradbeno dovoljenje za plinifikacijo do konea prvega polletja, »Verjamem, da se bo izvajalec potrudil in privit projektante v Ljul^ljani. Načrtujemo, da bi letos jeseni vendarle /gradili prve metre plinovodne^©! omrežja.« (jradili naj bi gavtreh fazah, najprej naj [)i pi^krbcli za ekološko čistejše ogrevanje v vaSkcm odboru Velunja, kjer jc komajda 18 hiš. »Po opravljeni reviziji imamo zeleno luč za iz- gradnjo vod^wodnega omreJ'jav tem delu fCS. Ne smemo dovoliti, da bi kopali dvakrat. Tudi zalo se nam mudi in pritiskimio na komunalo.« Koliko bo naložba veljala pcwa-nie/no gospi'jdinj.sivo, za zdaj ^c ni znano. To bo namreč določila pogodba med distributerjem Predsednik KS Gaberke Pave! Župevc: »Tega, da bi kopaft v Velunjo dvakrat, si ne moremo dovoliti.« plina s posameznim nan)čnikom-Za izgradnjo omrežja do pa gospodinjstvom ne bo potrebno seči v žep. Poleg začetka i/,gradnjc plinovodnega (Dmrežja naj bi, glede na i/delan delovni program» v KS (îaberke letos gradili tudi že (Omenjeni vodovod v Velunjo in nadaljevali aktivnosti pri širitvi KRS omrežja, Vlet("«njcm proračunu Občine io^tanj je za delo KS predvidenih približno iU:st milijonov tolarjev» porabili pa jih bodo predvsem za vzdrževanje in manjšo obnovo cest, odva/ smeti, vzdrževanje doma, s katerim imajo kar precejšnje siroSke. »/ najemnino sicer dobimo nekaj denarja, vendar moramo dobro (îbrniti vsak tolar, da shcxiimo. Z rebalansom občinskega proračuna smo dobili d(xJaten denar iz naskwa ektilc^keara tolarja, Zakaj ga bomo porabili, se bomo dogíworili na svetu krajevne skupnosti. 7x3lja je veliko, od tega, da bi razširili javno razsvetljavo, piwodobili lokalne ceste do izgradnje mrliške vežice,» je fe povedal predsednik KS Gaberke f^el J'aipevc in potarnal, daje bila letošnja zima zelo neugodna. Dejavnost zim.skeslužbe je nam^íč dili v dnišívo mlade, ki so porok za obstoj in nadaljnji razvoj društva. V letošnji delovni program so polegže tradicionalnega st>delo-viďija na prbeditvali v c^ini in skih prcdsiavilev. Tako so pred leii zasnovani glas-bcno-likovni dogodki gimnazijcev poslali že slalni del velenjskih koncertnih sporedov. VeOcr, imenovan Koncert in razstava, jc bil sestavljen iz la^h delov. Prvi del, v kaiercm se jc tibćinslvo seznanjalo z delom mladih glasbenikov, je bil v znamenju solistične in komorne glasbe. V njem so predstavili skladbe različnih obdobij, ki jih dijaki Študirajo pri svojem individualnem in sku- pinskem pouku. (())srcdnji del koncerta jc zabavno povezoval glasbenike in likovnike. »Skupaj so zapeli, zaigrali in odplesali nekaj popularnih film-skili ("»diomkov (iz lilmov Nune pojejo. Moje pesmi, moje sanje, Briljantina, Titanik). Večer je zaokrt'ižil iretjidel -otvoritev likovne razstave mla- dih likovnikov v zgornji avli glasbene šole. Dijaki likovne smeri so se predstavili s Studijskimi risbami portreta in figure. ki so nastale v okviru predmeJa risanje in slikanje, in 7 nekaj abstraktnimi slikami, k izhajajo iz krajine (na ogled bo do srede aprila). Odlično obiskana prireditev je ponovno potrdila smiselno povezovanje mladih umetnikov, ki se tako zbližujejo in neformalno pridobivajo dragoccne {tudi organizacijske) izkušnje. ■ Foto; Luka Hribar Utrip poživil kulturni utrip Na Kenci ob Savinji usiaiiovili novo driKslvo Utrip - Z iijim so ki'cpko poživili kullui ni lili ij) v kraju in šiišl okolici - Nove oblike delovanja - Monia zasedba strokovnega svela - líre/ dodatnega denarja ne bo šlo Na pobudo turističnega druStva so na Rečici ob Savinji lani ustanovili novo KuUurno-umc miško druilivo Uirp in s tem Icx^ili turistično in kulturno dejavnost. Predsednik novega društva Jože Skončnik o tem pravi: »'lak^n korak je bil upravičen, saj smo z obstoječimi ji zlasti novimi prireditvami popestrili kulturna dogajanja na Rečici In v ^ir^i okolici. Tudi številčno, saj smo namesto načrtovanih j^siiwedli devet prireditev. Nebij je bilo zelo kako-vi^tnili in oclmevnili, pri čemer so nam v velikt") pt^moč člani strokovnega svcla, med njimi tudi dr. Jořeť Muhovič in dr. Ftter Weiss. Pi>memi'»no je tudi, da člani sveta kot strokovnjaki za pi'samezna podn')čja na na^ veselje ne delujejo zgolj svetovalno, ampak tvorno sodelujejo pri Izvedbi naših prireditev, pa tudi sicer.« Med odmevne priredilve sodi gotiwo okroglíi mi/h oljubiteljski kulturi med u^adicionalizmom in pop kulturi), prav takt>vsakoletni čilalniški večer, ki je v vsej dolini nekaj posebnega, večer slovenske besede z Nikom Graťenau-erjcm in Tožetom Snojem, predstavitev knjige atorizmov domačina Alojza Bastla, na ptv budo strokovnega sveta pa so in Še bodo, za razliko od drugili, v spomin dr. Franceta Prešerna pripravili proslavo ob njegovem vojst- Jože Skončnik: »Zadovoijni smo z dosežkif brez dodaU nih sredstev pa vendarle ne bo sio.er nem dnevu. Še bi lahko naštevali, vendar je pomeml'icn tudi letoSnji program, lega seveda od januarja naprej pridno uresničujejo. Ob že ustaljenih in lani uvedenih oblikah bodo letos med ostalim pripravili še koncert klasične ^asbe, več pozorn Pdki, 23. murca > Območne izpostave Javnega sklada RS za kuhurno dejavnost Velenje, Moziijc. Žalec in Kulturno društvo Šmartno iio Paki so bili organizi^toiji 20. obmtK^nega srečanja otroških fiilklornih skupin. Na odru kulturnega doma v Šmartnem oh Piiki je nastopilo 10 otroškihskupin, in sicer dve skupini z osniTvne šole Gustava Šil-iha Velenje, šole Aniona Aškerca Velenje» mlajša skušina Folklorne skupine Šaleškega folklornega društva in mladi lolkiorisii iz Smarlnega ob Paki. ostale pa si^ ^rl^le Iz Cr<^rnje<;a Hrada, Nove Štifte, Šempetra in Petrovč. Njihove nastoi*« je spremljala Ne^ka Luhej, kije nastopajt)čim pripisala oceno dobro. Izrazila je zadovoljstvo, ker je toliko mladih še pripravljenih plesali, ohranjati običaje iji navade svojih dedkov in babic. V pogovoru je mentorje skupin opozorila, kje pri odrskih postavitvah so naredili napako, pohvalila nastop skupine Kresničke s šole Cîastavf: ŠiUha, ki se je predstavila z novimi nošami • enimi najlepših daleč naokoli. Katera od skupin bo na-stopila na medobmočnem srečanju otroških skupin, ki bo na Kort)škem. pa bo povedala po ogled n vseh sod^hijťíčíh. ■ Tp K:0L0Jsr7V Obiskovahi /Mclnje časeprehimni ilnano časopisje dvajseliJi in irideseiîJ, lef prejšnjega sioleiju; Cusa, ki se ^a je prijelo precej siniiino ime -obdobje med obema vojnama. Vedno znova me Čudi, da ao nekatere scvari in razmere lako fwdohne danaSnjim, ižeprav je od iakrai mt/vh že veČ ko{ osemdeset lei. I^jpn^i^veto\'nivoJnisejevljNbljanipocasizaC'eloposUj^^^^^ g/asheno koncertno iMjenjc, pri čemerne je postopoma začela osamo.'^ ajûii itísimnwnialna fjluslx/ ( voka/iui, predvsem zlwrov-sku glasba, je imela daljšo tradicijo in bolj množično podjHjm ). Prireditelji kimt.:erio\- so imeli pred se buj ru4/u/vrline prcj?rtike. Od pomanjkanja ins/ntrnenlalislov, prastorryv, primerne glasbe, do problema obiskovanja prireditev. Tako v časopisih iz fisfsga časa najdemo podobne pomisleke, koi jih je prejšnji teden (/pi-sova I Matjaž v povezavi z obiskovanjem kinopredsiav. IjCta Î922 so na primer kritiki v Íjtd)ljanskih koncertnih poročilih pisali, da obiskovalci pritisnejo le takrat, ko je umetnost zvezana ssenzadjt) uli noMeso; če gre za čisto u met nasi, /ířř naj ho ^ teko idealno povedana, povprečnega ljubitelja ne razmtfje, če ni vsaj nekolikopcfpricinmo. Tam, kjer sepid^liki nudi res kaj lepega in dov/šenegaje gotovo ni 'lepe pa se vselej za vstopnice, kadarna-stopi eden uli dmgi svetovni atlet, kt ' ogenj je in skale grize. Rf dobne težave so danes Se htko prisí)fne. Kot n^dna obiskovalka in opazovalka si upam trditi, da v Velenju obstaja dokaj kvalitetna ponudba glasl)enih umetniških prireditev (dnigih glas-Imiih nivoje)' na tem mesin ne omenjam). Skont j ne mine teden, da se ne zgodi kak solistični ali komorni koncert, njim pa se pridmžnjejo zborovski in redkeje orkestralni večeri Koncerti prinašajo ruznovrytne sfwrede, sestavljene tako iz tehtnih kot iz {wpulamejsih glasbenih del. Ustalila pase je na\'ada, da jih obiskuje majhen krog olyiskovalcev Med njimi nekateri redno spremljajo posamezna (predvsem svoja) glasbena podrexja (npr klavifskOf orgelsko, harrnonikarsko... glasbo), dmgi se pogumno tnidijo spremljati in .sptjznavaii vse. Vzdušje v velenjsskih glasbenih civontnah je praviloma zelo iskizmo in ne spod h tja dolgočasne raz\mde Ijttbljatiskih abonmajskih obiskovtikev Cankarje\'ega doma, ki ne glede na doseženo prepričljh-o.Kt hm-cena in izvajalce\' vedno ploskajo tako dolgo, da se dirigetu dvakrat ne vrne na oder, f^tetn jm uma ods'iJvajo. še preden glas-f)eniki na cd m vstanejo, saj se po koncertu odvija dhja lekma za krznenimi plašči in čimprejšnjim plačilom parkirnih listkov. Na dmgi strani v Velenju poteka vse v prijetnejšem in bolj umirjenem tempu. Tako se nemalokmt zgodi, da se obLskovvIci mje jw.stavIjajovvrstrK da bi lahko čestitali izwjalcem. In vettdargre toliko takšnih priložnosti mimo. Mislim, da ima Veletije veliko večji potencial publike, kot jo je moč srečati oh lakih prilikah Razlogov, da se ta potencial ne ranije, je seveda več. Nekateri so Mj dmgi manj razumljivi in razveseljivi, lako je na primer žalostno, da se je razrasla {na)m-vada, da starši na šolskih nastopih zapustijo dvorano, ko njihov otmk odignt skladbo. Pedagogi, ki naj bi poleg ptmčei^anja ponudili učencem tudi siňo razgledanost, smo na tem področju očitno premalo \rztmjni in uspei^ni. ■ Urška Sramel Videotapeta v MG-ju Vťknjí - Mladinski center Velenje, 8. Festival mladih kul-tur Kunigunda in Mirko Mlinič so v ponedeljek. 21. marca, na dveh spletnih art-.servislh objavili javno povabilo umetnikom k sodelovanju v projektu Videotapeta. Nanj se lahko z izdelkom \m-javijo avtorji, ki se ukvarjajo z videi')m, prvonagrajeni pa bo prejel tudi simbolično denarno nagrndo v višini 100 ev-rov. V slovenščini je povabilo objavljeno na spletnih straneh art.servisii in prentwljenih straneh me Velenje, v angleščini pa na nizožtemskem portalu www.lransarlists.nl. Roka za oddajo sta 5. maj in 5. november 2005. Projekt so organizatorji zasnovali celostno in na daljše obdobje. 1 Iculnik Mladinskega centra Velenje je bil ob prenovi zasnovan kot prostor, ki lahko vedno znova živi in ponuja drugačen • nov ambient. To je možno z izvedbo projekta Videotapeta. Nepohi^tvo v hodniku Udiko nadomesti projekdja videa na golosteno na koncu hodnika. Pre.stžek »zgolj videa«je vželjiin ambiciji nosilcev projekta Videotapeta, da snov izkoristijo vide-oartisti i]] prostor so oblikujejo s svojo videotapetíx Organizatorji nameravajo izdelke premierno predstaviti najkasneje v okviru letošnjega 8. leslivaia mladih kultur Kunigunda, bienalno pa načrtujejo izdajo biltena z objavo podatkov o prispelih delih in kritikah. 107,8 MHz R/hOQ3QKQ IDO C/Ï\S(2)P0SD0Ê Glasbene novičke »česmo mogoče koga izpustili, naj....« Paleg radijske Šcťice Mire in časopisnega urednika Stiinefji zanesljivo zvonita telefon in mohilel najpogastejc v nasi hiši vodji propagande Nini .\ui*. 'Ih se seveda vedno oglasi / radostnim saj pri(!akuje na drugi strani klic nekoga, ki bo naročil reklamni tîglas bodisi za časopis, radio ali video sirani. V zadnjih dneh ji zvonita & nekoliko pogosteje kol sicer, saj je pred vrati izid gradbene priloge, lyšla bo všievilki Našega časa 7. aprila, predvidoma na desetih straneh. '*Mcd našimi bralci je zaradi obilice koristnih nasvetov in informacij na enem meslu med najbolj priljubljenimi. Tako kot lani bo ludi tokral Edi Vučina pripravil Nina Jug, 2a spremembo tokrat brez tefefona aU mobitela. nekaj napotkov o upravnem postopku za pridobitev gradl^enega dovoljenja, tistim, ki t)bnu-vljajo sîajKTvanje ali so sredi gradnje hiše, pa btido dobrodošle informacije o ugodnih ponudnikih blaga, opreme in storitev. Seveda tudi lake, kako se na denarne potrebe investitorjev odzivajo banke. Skratka, je priloga, ki jo je vredno hranili do izida nove. Zato naj pokliče obrtnik, podjetje, izvajalecki sem ga sama ali tudi moja sodelavca v propagandi ,|ure 1er Sašo nehote izpustila ali zanj nismo vedeli. Se je Cas, da /avrti 898 17 50 in odda reklamno spor<")iiio." Siccr pa Nina pravi, da po prijetni smuCariji komaj caka prave pomladi. Minuli vikend se je skupaj s sinom Ga.^perjem odpravila na moTje,v Pulo, da pregleda, ali se je lam od lanskega oktobra kaj spremenilo in po možnosti s prijateljicami poskusi. Če i5e zna spretno uporabili teni.^ki lopar. Bolj kot sicer bo najbrž radostna Ninine pozornosti še psička Vali, saj bo ob daljših dnevih z njo pogosteje na sprehodu. »O, ne le vslužbi, tudi doma bo glede na načrte treba delali 'km črne'. Za začetek sem se odločila, da bom zasadila rože na terasi.« In kaj pravita o svoji šefici njena sodelavca v propagandi ? Jure: »O ^fih vse najboljše. Velja tudi za Nino.« Sašo: »Je »fejst« punca.« Nina seveda lega ni slišala,sicerbi njuni iyjavi žc znala pokomentirati. MTp ïjbHD ••• no kratko ••• OKK) HM nKN«.c;ijiril biiv Liub-llirni pnîckai Tnidiciini.ilni tesliViiKki jnaralon Ortu fot. K'Uiccru \ znanem b.iTki SI innii» sledili ^.vsk dsin, eno nd kiosniih pfvNcneC'eni pii bu IUISIM|I *^kupiiK 1 ailnidk MVIS2W5 Avviiujilj Pilili »lil/ m NE, I I \ si J olnaviiii r.i/piN /a udelc/hn na lc.sti\alu McloJiI inorj.{ m MUica. Letos ho ti. Nt)\:il potekal med I«! m IT iviiiKm. KlKOSONii Om.if Niibcj bosskl.idbo ^lop jht vsTiAi/iiskcm ksti-valu v Kijo'U n^{ pnvm, pol-f)nalueiii vi.veru. nasiopil ko\ uvt 25» ih. VsU^p v vvliki filiale ^t bo I •! Iv I KLIrt l\\0 /X) [ ic\K Mlier tn diici Yo /.<• s» > skupaj /drugih sNoje glasbeno zininie in p^snch skladbo / n:islo\v»m Srnica. >k(udha jc narcKn.i v nio-dciJii/iranih shiriii disko ru-mili. iiicm^ sncnianic pa so pk i abili d\.i <.hiL KDO MA\Ik\ llden naj\cč]ih rapcrjcv na prustorih b^^sc .lug(»skivije ho v aprili) na.st{^pil v Velenju. BiKinske>ia mi^jsira hip hi>pii, ki /< nek.ii «.'jsa Mi v /ajrebii. bo moguće slišali lu videlj K», upnb » Rdeci dvi irani. Alomik lliiniionik / liiliel 05 Atomik Harmonik po napovedih prestopajo meje Slovenije. Zmagovalka MMS 2004 in dobitnica priznanja za hit leta 2004 na letošnjem SRF, Brizgalna brizga, se v priredbi za tuji trg imenuje Turbo polka in bo v Nemčiji v obliki singla uradno izšla 17. aprila. Remix za skladbo je prispeval znani team Eiffel 65, skupino pa bo na nemškem irgu zastopala založba Sony/DMG. Atomiki bodo poleg tega za eno največjih nemških mlekarn Miiller reklamirali jogurt, zato je v sodelovanju z MUllerjem žc nastal tudi videospot, ki je trenutno sicer še v fazi dodelave. a ga bo kmalu mogoče vidců na nemških 'W postajah. D L Karma ^S|)ťt iispcsiK» na Češkem IrvaŠka skupina Karma je drugo leto zapored po zbranem Številu glasov bralecv Češke in slova.ške izdaje revije Bravo osvojila nagrado Golden Otto. Izbrani so bili za najboljšo dance skupino leta 2t)04 in za seboj na drugem in tretjem meslu pu.stili Danzela in ukrajinsko pevko Ruslano. Poleg tega priznanja o popularnosti naših sosedov na Češkem in Slovaškem priča tudi dobra prodaja njihcwega albuma Malo pomalo, ki je že dosegel dvojno platinasto naklado. limrl hohiiar skupine Crouded House Bobnar avslral.ske skupine Crowded House. 4(^-leîni Pe- m-f y 1er Hester, je minuU petek naredil samomčiIa ti.skovna predstavnica lokalne rešes'alne službe, se je obesil v parkuvMelbourneu. Reševalci so na kraj dogstajah po vsej Sloveniji. While Stripes rekordno hilio What To Do With Myself, ki je White Stripes (tudi po zaslugi odmevnega videospota s Kaie Moss) izstrelila v svet popularnih- Zanj sta porabila le deset dni. Skrivnost hitro opravljenega deia je v tem, da vse skladbe delroitska rokerja posnameta v živo z analogno opremo, kot so u> počeli glasile-niki pred leti. šele nato pa sledi nadaljnja obdelava. Pa še zelo varčna sta, saj sla snemala krir v domačem studiu Jacka Whita. Cower dancers Zasedba While Stripes iz De-iroita je posnela material za novi album. Pri tem sta bila člana zasedbe Meg in Jack White rekordno hitra, saj sta se v studiu zadržala le dva tedna. Podobno je bilo tudi pri nastajanju prejšnjega albuma Elefant, na katerem je tudi skladba I Just Don't Know Skupina Power dancers z veseljem predstavlja nov singl z naslovom Dvlgnlva malo praliu. Pesem je plesna pop skladba z vplivi orienta, kar je vzorec, ki se kot rdeča nit vije skozi vse pesmi z zadnjega albuma Saka-laka. (flasbo in aranžmaje napisal Teodor Amanovič - Toš (Nude)» besedila pa je prispevala CVetana. Powcrke, sicer spočite po zimskih počitnicah, ki so jih preživele na smučanju v Avstriji, pripravljajo korepcla in CVetana v Londonu udeležili delavnic pri plesnih učiteljih različnih zvrsti. '/1 : PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE # Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. ^agovalno skladbo pa lahko 0 slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 A In po poročilih ob 1d.30. 1. KELLY CLARKSON-SInc« You*v9 Bttn Gon« 2. CHEMICAL BROTHERS Teat. Q TIP Gatvaniz« 3. U 2-$omMimee You Cam Make It On Your Own Kelly Clarkson je znana kot prva • zmagovalka ameriške inačice teîevl-® zijske oddaje Sodi Ido), ki jo preko • luže seveda imeiiujejo American Idol. • Preko noči je anonimna najstnica • leta 2002 postala pop zvezda, njen • prvi album Thankful pa je dokazal, da • televizija iz povsem navadnih ljudi • lahko naredi zvezde. Medlem je izšel 0 že njen drugi album z naslovom 0 Breakawayinpravnanjemnajdemo A tokratno zmagovalko pesmi tedna. LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 27.03.2005; 1. RUBIN: S pnjariji je vedno lepo 2. FRAJKINCLARJI: Plartinska himna 3. OKHOGLI MUZIKANTI: 2 motornimi sanmi 4. VESNA: Ob-la-dl. ob-la-da 5. SLOVENSKI MUZIKANTJE: Veseli muzikant Predlogi za nedeljo, 03.04.2005: 1. QALIČ: Roža vrh gora 2. HENĆEK: Metliška čmma 3. MIK0UI:$8nljiirčanka 4. ŠALEŠKI FANTJE: It žnopćak zdravja da 5.2 APEUlVKE: Kdo bo koga zapeljal ■ Viti Grabner »Ali v Velenju vedno tako piha?« je vprašal ^ minister za okolje in prostor Janez Podobnik velenjskega župana Srečka Meha. »Ne vem, to je po mojem nov veter,« mu je odgovoril župan. »Ta zadnje čase pogosto veje po naši doHni. Najpogosteje piha v Vinski Gori, pa bojda tudi v Skalah, Po mojem bi bilo dobro, če bi pihai povsod naenkrat,« je še dodal. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak je modro moičala. Njeni gradbinci delajo po vsej Sloveniji, sama pa živi v Mislinji. In zadnje čase veter povsod piha tako, kot si želi. v m. v ^ v Velenju so se konec prejšnjega tedna mnogi razveselili nove prodajalne Kopitarne Sevnica. Nekateri pa ne le prodajalne, ampak tudi njenega prvega moža Marjana Kurnika (na desni}, ki je menedžerske sposobnosti začel kovati pred leti v Velenju. Nekdanjima sodelavcema Miheli Oštir in Peju Pašiču je dejal: »Velenja pač ne morem pozabiti. Zdaj, ko imamo tu trgo\ano, pa se gotovo večkrat vidimo.« 4 »Prozorna tekočina je lahko problematična. Bo Še kdo niislil. da pijem viljamovko. Prisegam na vodo. ta najbolj odžeja,« je zadnjič v občinski mestni hiši razlagal Bonit Pahor svojemu strankarskemu kolegu Bojanu Kontiču takoj po prihodu v mesto. Bojan mu je le prikimal in dodal: »Časi so taki, da je bolje biti trezen, ni kaj.« I\ajvcije velikonočno jajce Ud svel II Belgijsko mcslo Si. Nikla se jc /, največjim vclIkoncK^nlm jajccm na svetu vpisalo v CJulnnussovo knjigo rekordov. Znana belgijska ^okoIaJniea Guyiian je jajce Izdelala iz vcC kc>i 5l).()CK) reber iokolatle. Jajce meri 8^2 mclrov, Široko je tnelrov in jes svojo velikiï>ljc^ preseglo div sedanji rekord največjega velikonočnega jajca iz južnoafriškega mesUi Kwazulu-Nala! iz lela 1996. Jajcc je vviiino merilo 7,65 metrov. zalastudljauniver« vAlicanleju in ameriške vesoljske agencije Nasa. 'To je pomembna razlika," je dejala vodja skupine znanstvenikov Isabel Vîgo, Vdrugihmorjîlise je v isiem tiasovnem obdiîbju tempe-raiyravp^>vprečju pwišala stopinje Celzija. "ILtro ogrevanje Sredozemskega morja je znak. da se nekaj ik^gaja," je dejala Vigova. Zh izdelavo jajca je poskrbelo Še.st mojstrov izdelovanja čokolade, ki so vanj vložili 525 ur svojega Casa, sk"upn<^ pa fio pc^rabili 1950 kilogramov 6Dkoiade. Prenos pocliilko\ po ko/i Tapi>nskc^ ptxijeije NTFje razvib lelinok>gijo, s kaleai je mo(í poi»-iljati pcídaike po človeški koži. lêhntje z 0v74.stop)nje in j*« zaluxJno Sredozemlje, kije loplejše za0.63 siopinje. Smučarska porjavclosl Nadobudni smučaiji mnogo bolj porjavljo na bleščečem, novoza-padlem in suhem snegu kot pa na siarem in mokrem. Kristali starega mi^krega snega odsevajo samo K) do 2Í) ocfetotkíw ultra vijoličnih žarkov, ki povzrc^ajo ptHemniiev, pa tudi pordečitev kože, so ugouwili norveški razJsko-valei. Pri novozapadlem snegu pa di^seže odsev eelo 90 odstotfew. Profesorica Berit Kjeldstad z norveške univerze za znanc^l in tehnok>i^jcK ki je sottebvala pri izdelavi šiudije na to temo, je pojasnila» daje ntzširjeno mnenje, da voda in moker sneg dobro odsevata ultravijolične žarke, zabloda. Na mo[jii lahko lepo pt^temnimo. vendar vi^da odseva samo šest do osem odstotkov sončnili žarkov, lako kzavrovo DNA,-Mehko tkivo Izvira iz mišice .stegnenice tiranozavra, ki so ga našD vpeščenjaku v Monlani. Umrl je star 18 let. Niegdo (spel.) doviiljcne vso sanje! Prave barve Le kdo pravi, da so se izvoljeni poslanci in ministri odluiilii>d navadnih ljudi. Nekateri na osnovi izkušenj pravijo, da si lahko zdaj že vsakdo »naroči« obisk kakšnega minislra. No, ne vsakdo, »pravi« že mora hiii. Gremo naprej Kazalce smo prestavili uro naprej. Lepo bi bilo, če bi to pomenilo, da bomo res malo hitreje prišli v obljuhijene lepše čase. Čebefnjok Upajmo, Ja bo novi blok na Selu upravičil svoje ime. Da bodo stanovalci v njem res pridni kol čebele. V vseh pogledih. Prebujanje v Saša regiji se je začelo prebujanje političnih strank. Seveda, saj lokalne volitve Irkajo na vrata. Pa morajo slranke začeti trkali na srca volilccv. P<')membna so čustva, na ra/um se vsi ne ziina.^jo. Podmladelc Ob .^O-leinici gornje-grajske Smreke Ix^doza-Ss^dili 5t) smrečic. Upajmo, da bo druřba obstaja še toliko časa. da bodo i/ leh smrek nažagali deske. Ati BRUNA! Ne-aktivnî Po zboru občanov v (jorenju naj bi bilo jasno, da na območju tamkajšnjega kamnoloma ne lx) ena od modnih lokacij za *Zbor je biJ lorcj ustanovljen daljnega leta 1920 kot velenjsko pevsko dra'^ivo. To je zagotovo visok in ptimem-ben jubilej /a zbor(5Vsko petje v Šaleški dolini, verjetno pa jc zbor eden najstarejših, ee ne najstarejši v Sloveniji. Sploh, ker je verjetno deloval vsa lela od ustanovitve. Za leta med drugo svetovno vojno nismo čisto prepričani, /ato pa pripravljamo za 9(l-lctnico raziskovalno nalogo, /.elimo si, da bi dijaki velenjske gimnazije raziskali zgodovino zbora. Za vsa ostala leta obstaja vzorno voden arhiv zbora. Zbor je bil ves cas od ustanovitve moški pevski zbor. Imamo tudi fotografijo iz leta ustanovitve, torej 1920. Leta 1956 se jc iz pevskega društva preimenoval v moški pevski zbor Kajuh io obdržal ime vse do danes.« Pevci vsa lela prihajajo iz cele Šaleške doline, kar velja še dandanes. Pred leii je bil zbor veliko večji, več kot enkrat. »To je malo odvisno tudi od zborovodje. V vseh teh letih sc jih je zvrstilo 9. Najpomembnej.ši je bil zagotovo Fran Kurun Kn^djski. Id je vodil zbor kar 20 let. Sledili so Ludvik Glavnik» Znia{><» Frankovi^, Jane/K<)- S sobotnega slavnostnega koncerta v orgelski dvorani velenjske glasbene soie, (foto: Slavko Oros) Jařic, sedaj pa nas vodi .Andrej Fišer, ki je zborovodja od leta 2003.« Danes poje v zboru okoli 20 pevcev, želijo pa si, da bi jih bilo več. Večina je upokojenih Jubilant, Dolfe Lipnik, napisal peto laijigo V soboto, 2. aprila zvečer, bo v dvorani KS Skale -1 Irasiovec glasben o-literarna prireditev, povezana s predstavitvijo pete knjige - Prcženi-mo oblake. V prireditvi sodelujejo domala vsi škalski pevci, recilatorji, glasbena skupina in duo Jasmina in Boštjan Buč iz Mislinje. Občudovanja vrednoje, da je Doiïe Lipnik, ki tokrat praznuje svoj osemdeseti rojstni dan, napisal peto knjigo pcwzi|e Preže ni m o oblake. Doiïe je ponosen, daje Skalčan. Tuje tudi pi> gnal svoje korenine. Vsa leta po vojni je z njemu lastno vnemo in pridm'Kijo sodeloval pri pevcih, igralcih, športnikih, skratka povsod, kjer je bilo potrebno za|>jsati novo poglavje v zgodovino rudarskih Skal. Z/iaćšIno pes/ifsko igračko - akrosiihoni. Ljubezen do pisane besede tli v meni že iz otroških let. Veste, vedno sem podnevi premišljeval in iskai niti iaspiracije. Ponoči pa sem jih oblikoval. Vemo, da pt^mi Preienimo oblake, ki simbolno spremljajo človeka vse življenje, niso zadnja knjiga? Ne, še marsikaj se zbira v meni. Domiiilil sem seskalskega Pepija. Tolikokrai s(e ga kol skeč z Ženo otlif*ralî na odru. Da, nad sto sem jih napisal. Mogoče se pa bo i/ vseh le rodila kaka komedija... Nasmehnil se je Dolfe in v njegovi zavesti so se že začele porajati vesele povezave. Sicer pa ne pozabimo. Dolle se rad nasmji tudi lakrat, ko ga kaj potre. Nisva sc mogla kar sporazumeti. Navsezadnje pa je le pristal: ''Verjetno pa bo res komedija." làko sva z Dolfetom. za njegovo osemdesetletnico, zaključila dialog. /elim. in z njim vsi Skalčani, da bi vedro stopal v novo desetletje in ustvaril lo, kar si še želi. ■ Vis Dolfe Upnik (Foto: vos) Vrelim ste si lep domek. Vrfitarili. Kako zfnorete sevsem/alo? Sam ne vem. Velikokrat sem bil utrujen. Toda vedno znova sem se pobral Zeni Vidi se moram zahvaliti, saj je bila v celoti več kot moja desna roka. Tudi v snovanju? Da, v pisavi skcčev, v urejanju literature, v gcispodinjsivu, pri pevcih in igralcih. Tujina vasje med drufio vojno ffilirgala. Pa sle se vrnili! Nikoli ne bi mogel drugače. Preveč sem zaljubljen v skalsko krajino, v njene ljudi. Da, lo se čuti v vseh petih knjifiah. Tudi v peti. Tu s fese pouktisiU tudi s sonetnim vencem in a tako Dolfe Lipnik PREŽENIMO OBLAKE rudarjev v najlepših letih, tam okoli 50. Imajo tudi tri zelo mlade pevce, tako da so veseh, da se pomlajujejo. In veseli bodo vsakega novega pevca, ki bi se jim hotel pridružiti, k izvemo. Gojijo klasično moško zborovsko pesem, v zadnjem času so naštudirali tudi dve priredbi skladb Lojzeta Slaka. »Poskušamo pa ohraniti klasični repertoar za moški pev- ski zbor; pogosto peljejo skladbe Bori, O kresu. Dol na ravnem polju doda Flis. Končen ob85-lelnLcije bil sestavljen iz skladb z orgelsko spremljavo, vmes .so odpeli ž-elezni repertoar zbora, sodeloval pa je tudi oktet Suha iz Avstrije. 6 pevcev, ki v zboru pojejo 30 let, je dobilo posebna priznanja. »Odzivi na koncert so bili dobri. Nanj smo se dolgo pripravljali, imeli smo intenzivne vaje, svoje pa je dodala tudi orgelska dvorana, ki je odličen ambient. Pokroviteljstvo nad večerom je prev/ela MO Velenje, še več pa je tistih, ki nam pomagajo pri praznovanju obletnice. To namreč ni le sobotni večer, traja že skoraj pol leta.« ■ bš Da ljudska glasba ne bo utonila v pozabo KvrilUH Svil z Mclilo iistvai'jći v B(nrćili pri Velenju - Pred dnevi so izdali Iv šesti nosilec zvoka Velenje • Kvartet Svit je moški kvartet, ki si je v letih svojega delovanja Lispel dobili sloves odličnih ljudskih pevcev tako doma kol v tujini. Zgodtwina .sestava sega v oktober lela 1991, to je lelo, ko smo Slovenci dobili lastno državo. Štirje mladi možje najprej niso imeli ne imena in ne prostortw za vaje. Pol jih je prinesla do Andreja Korena, ki se je v Bc\'čah dogovtjril, da lahko pevci vadijo v prostorih doma krajanov. nedavnega so vadili prav lam, Bevčani pa so jih hitro vzeli za svoje. Skorajda ni prireditve v kraju, da jim ne bi zapeli, poznajo pa jih tudi marsikje drugje. V Svitu pojejo Milan l^her, Mirko RoŽanc, Uroš Dr«v In Viktor Lužnik, na cilrah pa jih zadnji dve leti spremlja Melita Hjrnšek. Andrej Koren je edini član skupine Svit z Melito, ki ni pevec, jc namreč organizacijski vodja. Nam pa je povedal: »Skupini Svil z Melito rad pomagam, čeprav ne pojem, in moram reČi, da dela ne zmanjka. Sem namreč ljubitelj glasbe, sploh ljudske pesmi, ki žal ione v pozabo, ře ima človek neko stvar rad, je za to pripravljen tudi nekaj naredili Poskrbim pač za lo, da pevci res samo pojejo.« Kar 10 lei je bil umetniški vodja skupine Janez Kolarič, pred tremi leti pa je na to mesto stopila Diirja Galwr Podvnit-nik ki je ludi odlična pevka in prav tako ljubiteljica in poznavalka slovenske ljudske glasbc. Doslej jc Svil izdal kar 6 nosilcev zvoka; pred dnevi je projekt, ki so ga naslovili »So mali mi peli«, ki prinaša 10 skladb, izšel tako na CD-ju kol kaseti. »Z imenom projekta so vedno težave. Vendar por PíHip^řcan. Ploščo bo mogoče dobili ludi na leh koncertih. ■ bš Naslovnica novega glasbenega projekta skupine Svit z Me- lito in umetniško vodjo Darjo. Študijski krožek v Belih Vodah vSiudijski krožki ncťormalníi ob-iikH izobraževanja odraslih, /anje znaćilnn, dti ućcnjc polcbi sprckŠčcno, tema učenja ni vnaprej dol^>čona. ampak sc oblikuju glede na interese udeležencev. Študijske krožke oznaêuje ludi akcijska dejavnasi. Na kratko, na študijskih krožkih se nekaj novega nauOimc^ in nekaj konkretnega naredimo... V februarju smo ludi v Belih Vodah /ačeli Studijski krožek. Kr{>žek organizira /a-vtxJzagozd(Wc()E Nazarje. Tema ni bila naprej določena, ponujak") pa se je nekaj idej oz. priložnosti: prazna šola v Belih VodaJi. bližina Smrekovca in zanimiv kraj Bele Vode. Dogovorili smo se, da sc bomo dobivali enkrai ledeasko» najprej v Soli, kiusneje pa pri p(«amc7-nih članih krožka na domu. V prvih dveh srečanjih smo najprej ugotovili, kaj bi želeli delali oz. kaki ne so po-trebc kraja» in si nato zastavili našo ciljc: pripraviti ra/stavo o zanimivostih Belih V(^d v prazni Šoli, uredili BelovoSko pol, Id bi j7cwezala nekatere zanimivo-stl in predstavljala di")dalno možnc«t za razvoj turizma v prihodnosti, ter izdati zloženko o kraju. Dogovorili smo sc ludi, da bomo ob koncu krožka orgiimzirali slrokcTvno ckskur/ijo po Sloveniji, pog^warjamo se o ustanovitvi športno-kulturncga dru-stva Vul- kan ... Na enem od naših srečanj nas je obiskala Bernarda Prodnik iz Solčave, ki nam je vzanimivem predavanju predstavila uspešne primere razvoja podeželja v Avstriji, med drugim primer razvoja severnoavstrijske regije s pih prednik(W pred 100 in več leti, kako so s svojim delom in življenjem pripomogli, da mi danes lepše in boljše živimo. V prvi četrtini 20. stoletja je bil Za-volovšek najbolj napreden posestnik v Zgornji Savinjski dolini. Izobraževal se je z branjem slovenskega gradiva o kmetijstvu in se občasno posvetoval s tedanjimi kmetijskimi službami, saj je stopil v kmelijsko družbo v Ljubljani že leta I9()t), kar priča pisna diploma. Poleg kmetijstva je u.spcšno vodil ludi lesno industrijo Okonina, trgoval z lesom in se ukvarjal s kupovanjem in prodajanjem '^deželnih pridelkov.« Na prelomnici stoletja je bil član in odbornik kmetijskt)-gospi^arskih, kulturno-izobraj^eval ni h, političnih in -športnih društev, pri nekaterih je bil ludi sousianoviielj. je z znamko iz le serije zaznamovala lOO-lct-nico organiziranega turizma na Sloveaskem. V seriji Liki iz olrtiških slikanic je lokrat izdala dve znamki, iii sicer z motivoma ljudskih pravljic Zlata ribica 1er Hvaležni medved. Kol je že v navadi za to .serijo, je le znamke izdala ludi na samolepilnem papirju, motiv iz znamke I Ivaležni medved pa je uporabljen titdi na pismu - celini s poii.skanim pisemskim papirjem. Serijo Minerali, v kateri izdaja Ziiamke vsako drugo lelo, je dopolnila z znamko Kljub prizadevanju in naprednemu gospodarjenju je velik del Ampohove posesti prešel v lujo last žc precej pred drugo svetovno vojno. Propadanje so povzri>čili različni v/rok i. Med njimi so velika nihanja cen kmetijskih pridelkov in lesa po prvi svetovni vojni, večletna gospodarska kriza, Zavolov.škovo lahkoverno posojanje in tudi izposojanje denarja, neplačani in zapadli računi kupcev, prekomerno trošenje denarja v gostilniški družbi, prav lako prekomerno zapravljanje za romanja in potovanja, nakupe knjig, časopisov in revij, za dobrodelne namene, med vzroki pa je ludi preveliko zaupanje ljudem, saj za vse, kar je dajal v najem, ni nikoli dobil pravega plačila. Ignacij je leta 1939 izročil nečakinji druge svetovne vojne, na drugi pa kolono izgnanccv. Obe znamki je uvrstila v serijo Zgodovina. ItlO-letnico rolarijskega gibanja je zaznamovala z ilustrirano dopisnico, ki prikazuje znak rolarijskega gibanja. Izdala je tudi novo redno dopisnico z motivom poStnega roga. Dodatne informacije o novih izdelkih so na spletni strani www.posta.si, naslednji sklop priložnostnih postnih znamk pa bo Pointa SUwenije izdala 2t). maja. ■ roke. Vseeno je Ignacij ZavolovSek zapustil bogato zapuščino, ki obsega skoraj 8001) enot različnega in zelo dragiKenega rokc^pisnega in tiskanega gradiva Pi>leg osebnih dokumentov predvsem za prvo četrtino prej.^njega stoletja ohranjeni delavniki z Za-volov.^kovimi poslovnimi pismi, dopisi kupcev in prodajalcev lesa, obračuni obrtnikov, dokumentacija o različnih društvih pred prvo svetovno vojno, Ignacijevi zapiski, hranilne knjige, volilna propaganda s plakali in letaki, gradivt) z /^volovškovih romanj in potovanj, Številni rokopisi, revije, časopisi in mnogo knjig. Ohranjeno rokm» da snii) še bolj jasno opredelili dela in naloge v klubu, s lem pa seveda želimo delo in uspehe še izboljšati, torej smo spremembe usmerili zlasti v boljše sirokovno delo, /. razširitvijo prejšnjega tehničnega odbora smo ustanovili strokovni svel, s lem pa želimo poglobiti stroko in nadgraditi organizacijo kluba. Zavedamo se namreč» da brez priliva mladih klub v bodoče ne ho funkcioniral lako dobro kot doslej. Zato smo se tudi odlišili, da s selekcijami znova scžemo proti Koroški do MLsli-nje na eni strani in na drugi preko Šoštanja v Savinjsko dolino. (»lavna naloga upravnega odbora bo, da bo na podlagi predlogov strokovnega sveta potrjeval letni načrt in skrbel za nemoteno delovanje kluba, zlasti ImanČno seveda.« Koliko je v klubu a/l04iy in (re^ nerjev? »Vadi od 150 do 2()a atletov, v selekciji pa jih je med 80 in lOl). Aktivnih tekmovalcev je od 4U do 50, tu pa so Šc veterani in tisti, ki se z atletiko ukvarjajo občasno. Smo lorej kar številna družina, ki ima ludi dobre pogoje za delo. Trenerji so Boris in Sergej íalamon, slednji je poznan atlet, kije sklenil kariero. Orega Dobelšekin Slane Sko-berne ter profesionalni trener Tomo Popetrov. Tu so še selektorji Matija Malnar ter Tanja Šalamon in Natalija Dah. nekdanja atletinja s priimkom Mraz. Trenerski kader jc primeren, predvsem pa strokoven, kar kažejo tudi odlični dosežki.« Ornejtjaie selekcije in selekcijsko delo. torej pri tem iz količine črpate kakovost? »Tako je. na.ši selektorji na šolah nekako opravijo prvo nujno selekcijo, ko zajemajo mlade atlete. Kasneje se s treningom pokiiže, kdo od njih ima več ambicij, sposobnasli in razvojnih možnasU. S prihodom v klub mlade upe prevzamejo trenerji in jih usmerijo v discipline 1er tekmovanja.« Skratka^ vsako teio torej vkijuč' ujete veliko mladih. S re/n jih pripravljale i utli, doso kasneje v življenju Se bolj uspešni? »Točno tako. Veliko mladih vključujemo in jih skušamo zadržati ter usmeriti v l.ekmo-vidnost. Lelos smo mlade razvrstili v tri kakovostne skupine. Prvi namenjamo največ pozornosti, v njej pa so listi, ki kažejo največ volje do dela, imajo največji razvojni potencial in največ možnosti, da se razvijejo v odlične tekmovalce. Pričakujemo, da bodo neka^ teri od njih lelos nastopili tudi na svetovnih mladinskih prven- vzorniki.« Uspešno delo Zihi^^tovljajo tudi dobre mozfwsti zo vadbo? »Vsekakor. Pri tem je prav, da izpastavimo Premogovnik, ki je naš glavni sponzor že vse od ustanovitve Wuba. S sodobnim stadionom in napravami imamo odlične pogoje, tu so še pomožni tereni, fit nes in garderobe. Kar se atletskega standarda tiče, smo gotiwo med vodilnimi klubi v Sloveniji.« Verjetno je (u še precej manjših spimzorjev in pokroviteljev? »Seveda, povedal sem le največje. Veliko j ih je in vsem se Martin Steiner in mag. Marjan Hudej • zadovoljna, da je Ve-lenje dobito miting pod okriljem Evropske atletske lyeze. sivih, ki bodo na sporedu po mednarodnem koledarju.« Torej raste mladi rod, ki bo šel po stopinjah Jolande Ceplak, pa prej Staneta Miklavž/ne, /i/h dreje fíverc in vrste drugih ? «Zelo si prizadevamo v tej smeri, vendar je treba vedeti, daje atletika predvsem dolgotrajno in naporno delo. Trebaše je odpovedovali in zdržali vse napore, saj nekateri obdajo, da bi lahko dosegali vsaj približno takšne rezultate, kol nji-h(wi predhodniki in večkrat ludi v imenu kluba zahvaljujem. So ludi takšni, ki se pojavljajo ob večjih prireditvah in so seveda tudi zelo dobrodašli. Tako niim odmevne prireditve včasih prinesejo lep finančni učinek, s katerim poplačamo lep del dejavnosti v tistem letu.« Torej še kako upoštevate znano reklo, da je atletika kraljica špo' rtov? »v vsakem primeru je kraljica, kar dokazujemo ludi v Velenju. Aileiika je šport, ki je temelj vsem ostalim. Tudi drugi klubi imajo od atlelike neposredno ali posredno korist, ť^rpajo znanje pri naših trenerjih. sevedov na naj\1šji ra\ ni Tatjana Podgoršek Minule smučarske sezone se bo Članica SK Velenje in članica slovenske alpske smučarske reprezentance .\na Drev iz Smartnega ob Paki spominjala predvsem po treh dogodkih: po tem, daje končala nastope v mladinski konkurenci, po ponesrečenem nastopu na mladinskem svetíwnem prvenstvu 1er po uvrstitvi v finale svetovnega pokala. »Smučarske sezone jc praktično konec. Pomembnejših tekem ni več, le še nekaj nastopov v državnem merilu. Ce bi polegnila Črto čez minulo sezono, bi dejala, da sem dosegla nekaj rezulinlov, ki jih pred začetkom nisem pričakovala, prav tako nepričakovanih padcev. Na splošno pa je bila minula sezona moja najboljša doslej.« Najbolj sije želela uvrstitve v fmale .svetovnega pokala, kar ji je tudi uspelo. Na evropskem pokalu je, pravi, prav tako nastopila najbolje, dosegla eno zmago, s skupnem seštevku je bila tretja, kar ji omogoča nastope na vseh tekmah svetovnega pokala v novi sezoni. »Največje razočaranje pa je zanesljivo mladinsko svetovno prvenstvo, kjer nisem dosegla želenih uvrstitev.« Na ugotovitve nekaterih, da sicer tehnično dobro .smuča, je pa psihološko na tekme slabo pripravljena, se jc Ana i>dzvala.« To ne drži. Verjetno so to porekli nekateri ob mojem nastopu na mladiaskem svetovnem prvenstvu, kjer sem v veleslalomu dasegla 24. čas. To se mi nili ne zdi tako slab rezultat glede na moje zdravstvene težave. Najbrž malokdo ve, da sem dva dni pred lekmo imela hude težave s hrbtom in je bil moj nastop vprašljiv. Pojedla sem veliko antibiotikov, da som nastopila, in po nastopu odšla takoj domov.« Je pa Ana priznala, da bi lahko v reprezentanci glede psiholuških priprav tekmovalk na-redih več. Dekleta nimajo psihologa, ampak .se p.sihično na zahtevne preizkušnje pripravljajo kar same. »Tu so rezerve«. V tem trenutku Ana ne razmišlja več o lanski, pravzaprav tudi ne o novi sezoni, o kateri še ne ve prav veliko. Pravi, da si mora prej odpočiri, nabrati novih moči zanjo. Trenutno izkorišča zadnje snežne krpe na bližnjih Golteh. »Zanesljivo bom imela status A-reprezentantke. Bistvenih novosti pri treningih najbrž ne bo, mi pa bo ta status prinesel nekaj ugodnosti.« Poleg smučarije bo Ana od oktobra dalje pozornost namenila tudi študiju primerjalne književnosti in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kamor se je vpisala pred nedavnim. Do takrat pa bo .. .«Oh. veselim se že poletnih počitnic, ki jih lani nisem imela. Rada bi šla na morje. PogrcŠiim srlanje in vse, kar je povezano s tem športom.« Glede na dosedanje izkušnje meni, da bodo dokaj kmalu začeli tudi priprave na novo sezono. Zanjo si želi Ana čim manj težav z zdravjem, več uspehov v slalom-skih tekmah. »Lelos sem dosegla boljše rezultate v veie,sjalomu. Zaradi poškodbe hrbta sem slalom kar malo zanemarila. Upam, da mi bo v reprezentanci omogočeno delo na najvišji ravni, da bodo treningi dobri in da bom na novo sezono čim bolje pripravljena,« je sklenila pogovor Ana Drev. Guček sabljal na svetovnem prvenstvu Sobota« 26. marca -V LinzuvAvstrijijebilo svetovno prvenstvo za mladincev lloretu. Sodelovalo je 118 najboljših sabljače v iz 46 dr^^v. Velenjčan Anže Ciuček je v močni skupini v predtekmovanju kar trikrat zmagal in si lako zagotovil dobro izhodišče v nadaljevanju tekmovanja. Njegiw naslednji nasprotnik je bil tckmovalec z .iapon-ske, ki pa je žal zmagal, lako da je Anžc na koncu zasedel 72. mesto. Kraški zidar povsem nemočen v drugem dolu 1. A košarkarske lige je pravzaprav dolgčas. AC tri kroge pred koiKcm je bilo ja.sn<\ kaieri štiri ekipe se bodo itvrsUIe v irctji del, lako da v pre-aiîalih lekmah niti ni pravega lekmovsalncgn naboja in ekipe ludi nimajo pravega moliva za igro. Riizliku med prvimi slirimi in preostalima dvema je pac preveć očitna, da bi liihko Uidi P(îslojnska jama in Kraški /idar enakovredneje posegla v boj za vrh. Ne glede na to pa je tekme Ireba (xiigrali in Stx^tanjOatii so se svojega dela posla lotili zelo prcv fesionaino. Proii Kraškemu zi-darjtj so igrtli zbrano od prve do zadnje minute, si kmalu na Ziiieiku priigrali visoko prednust, ki sojo brezvc^ih težav zadržali do konca srečanja. Z nekaj serijami (7: Ovšcsti minuli. i6:4 na začetku drugega p(^lčasa ...) so a'^li povsem zasenčili .Sej^ance, Perica je dal tokrat nekaj več mi-nuiaže nekiuerim mlajšim, ki sicer v zadnjih tekmah nis;> mogli dobiti priložnosti za igrt). To je prišlo prav ključnim igralcem Elektre, ki so si lahko tokrat nekoliko oddahnili, predvsem glavna nosilca igre SoSiaajčancw Krejič in Cmcr, ki sta igrala V^mo* slabih dvajset minul. V igri sc ni poznala niti odsotnost BtirSiča, ki sije na treningu dan pred tekmo pc^kodcwal lirbct. Ante Perica, trener Elektre, jo bil po tekmi kratek: »Za tekmo sc je videlo, da ni odločala o ničemer. So pa to tekme, ki jih je tudi treba odigrati.« Na tekmi s Kraškim zidarjem Jadranom Krasiîiii sla prvič sedela na klopi Elektre tudi oba novinca» o katerih smo pisali že prejšnji teden. C enter Miic^ Mir-ktTvić ni .stopil na parket, Slavko Dušćak pa je igral sliibih dvajset minut in dosegel iri Uxkc. Ko se bo b(^lje spi.wnal z ekipo in ujel pravi ritem, pa bo njegiw strelski izkupiček zag(>t(W0 mnogo večji- Pravi lest za SoStanjčane pa jo bila torkova lebna v Ljubljani z Geoplinom Slovanom, ki se je končala z a'zultatom 412. Drugi del prveastva se bo za Elektro zaključil v soboto, ko bodo doma gostili Postojnsko jamo. lekma se bo pričela ob 19. uri. ■ Tjaša Rehar v sredo odbojkarski polfinale Odbojkarji St^lanja TopolSico so premor pred zaključnim dolom prvenstva izkoristili za krajilo priprave v Novem Sadu in bili z njimi izredno zadovoljni. Odigrali so tri prijateljske tekme, eno dobili, eno i/gubili, eno pa so igrali ncodliKeno» saj so igrali samo na Sliri ni/e. pred odhodom na priprave so Šoštanjčani v zaključku mini lige za prvaka dokazovali, da se jim forma stopnjuje, kar jo dober obet pred prihajajočimi pol-Imalnimibojl Vse skupaj pase začenja z ničle, siij končna uvrstitev v mini ligi prinaša le prednost domačega terena, drugega pa ne. Lani. ko so ixlbojkarji Ja^lanja TopoLportni dvorani, pričela pa se bo ob 20. uri. ■ Tjaša Rehar Poloni Belavič bronasta medalja v sobt^lo,26. marca» je bilovPuconcih prver.stvo SV regije v namiznem tenisu za mlajše kadete in kadetinje. Tekmovanja se je udeležila tudi Polona Belavič, ki je nastopila zelo dobro, V konkurenci parov je namreč izpadla šele v polfinaiu in tako osvojila bronasto medaljo, kar pomeni zelo lep uspeh za to mlado in perspekt ivno igralko namiznega lenisa iz Šoštanja ■ OK Kostajnsek napoveduje dobre igre \)v\i\ Rtiiiarjcva looka v sponiladanskein - Tivncr zaia(ii U^ga ni zaski'hlj(Mi Trenerju Rudarja Dm^ii Ko-slajn^ku v nadaljevanju prvenstva ne gre vse po željah. V uvodnem spomladanskem krogu je nepričakovano ostal btez točk v [vančni Ciojiei, nedeljski derhi med Rudarjem in vodilno Nafto pa tudi ni dal zmagovalca. MoŠlvi sla se razšli z neodločenim izidom 1 : L S tem Rudar se naprej zaostaja za Nafto za sedem točk. Pred njim pa sta tudi Dravinja in Svobtida. Vseeno velenjski trener s tem i/kiipičkom ni bil nezadovoljen, ^aj je po tekmi zNaitodejaJ: »Neodločen izid je v tem irenuiku dober, pa tudi najbolj stvaren odraz dogajanja na igri^u. lekma je pokjtzala, daje na4a forma v vzponu. Igrali smi^ veliko bolje kol proti Livarju, kjer ludi nismo nastopili v najmočnejši postavi (zaradi kartonov sta manjkala Alem Mujakovič in Dragan Sprcčakovič), Upam, da bomo v nadaljevanju, ko nas čakajo ^slabSa* moštva, to ťormo te stopnjevžili in se točkovno približali vodilnima moštvoma,« Zizidom je bil zadovoljen tudi g(wtujoči Irener Milan KoWen- ťtřr: »(îlede na to, da smo igrali proti Rudarju, ki prav tako kot mii^elivprvoligo, sem zadovoljen 7 neodločenim izidom. Pa ludi naj pravičnejši je. Mi nismo igj ali slabo, pa ludi Rudai nc. S to t(>čko smo resda zadr/ali vod- ja bil sicer manj zanimiv. Konec koncev se je končal tudi brez tresenja ene ali druge mreže. Prvo veliko priložnost za vodstvo so imeli goslje. Merniku je Vogj inčič v/g I žogo, Jia njegovo srečo pa jo je požrtvovalni Je- mmiiu. ijiiiii iiijijjiiiiiijjiijiiijijiiiiiiii<"""""q^ stvo, toda prvenstvo je dolgo in priložnosti za nabiranje točk bo še veliko, tako za rudarje, nas in tudi druge.« Priložnosti za zmago so resnično imeli oboji. Prvi pt^lčas seničnik zadnjih odbil in preprečil njeno pol v mrežo. V zadnjih trenutkih prvega polčasa je bilo vroče na obeh straneh. Nevaren Ciferjev udarec z glavo je .lozič ubranil, soigralce je takoj p^«lal v hitri nasprotni napad in Sprečaktwičjei/pusiil pril^ižnast, da polepša 'rudarjem* odhod v garderobo, Na peîmetrski črti jc prejel žogo od Kijanoviča, picd sabo je imel le se gostujoče g^i vratarja, z udarcem je preveč okleval in Naftin vratar je žogo ujel. In po dobrih desetih minutah so se VelenjČani veselili. V nadaljevanju se je igra se bolj razživela. Je-seničnik je pre.sekal napad g(")slov. Sledil je hiter nasprotni napad. Žogo je nazadnje dobil na robu kazeaskega prostora (»rbič. Sledil je udarec iz obrata in mojstrski zadetek. Ve.seljo Cirbica in soigralcev pa ni Ira-jalodolgo. Dobrih deset minul kasneje jc bila žoga še v Jozičcvi mreži. Domači branilci so pa/.z-bili na Vogruičiča, ki je tako brez ležav izenačil z udarcem po tleh. V nasl(Hlr\itim kro^u IK» Rudar gostoval v Ki* ciričevem. Naftu v Smart nem« ki Je v tem krogu na svojem iyrii^ěu s Kriškim i/.giiMlo kar /. 0:7, Dravinja Ih> postila KiSiko. Svobmia pa bo gostovala v Dra* vo|jradu. ■ vos Tako so igrali Taborniški kotiiek l.ijjj IVIckom. 17. krog Gorenje : Gold club 36:30 (16:14) Gorenje: Podpečan, Tamše, Bede-kovič, M- Oštir 4, B. Oštir, Sovič 6, Sirk 2, Uic K), Rutar i, L. Dobclšek 2, Šimon, Lesar, Zmič 11 (4), Pro-št. I. y\ SKIn 2. del, /a iivrstilov v 3. del 8» krog nicktra Šoštanj : Kraški zidar Jadran Kras Sežana 91:56 Elektra: DuŠčak.^, Ručigaj 15, Krejič IC, Nedeljkovič 13, Dobovičnik 2, Vi-dovič 15, Nachbar 6, (mer 3, Nuha-novič 18, Ivanovič 6 9» krog Geoplin Slovan - Elektra Šošianj 81 :70 Elektra Da^ak9, Mirkovič 17,Ručigaj 5, Krejič 9, Nedeljkovič 2, Vidovič 4, Čmer 6, Nuhanovič U\ [vanovič 8 krog Rudar : Nafta 1:1 (0:0) Rudar: Jožic?, Jeseničnik 6,5, Mernik 6, Muharemovič 6,5, Rahma-mwič 6 (od 46. KijanoviČ 6,5) Mujakovič 6,5, Kolene 6 (od 88. Martinovič), Softič 6, Ibrahimovič 6,5, Grbič 7 (od 76. Stanković 6), Sprečakovič 6,5: Irener: Drago Kostajnsek. Strelca: I : i) - Cirbić (57), 1:1-Vogrinčič(68). Krško: Šmartno ob Paki 7:0 (4:0) Šmartno: Celoťiga. Kumer, Veler, Strumbelj, Podlcsnik, Funtek, Koželj, Grobler, Podbrežnik. Vasič (od 65. J lat lak), Filipovič (od 46. Korajac); trener: Milan Di>urovič Vrstni red po 20. krogu: 1. Nafta 42, 2. Dravinja 4i, 3. Svoboda 37,4. Rudar 35,5, KoroJka Dravograd 32,6. Aluminij 31, 7. Supernova Triglav 31 12. Šmartno4 Zopet bomo pomagali Jutri se bo v Skalah pri Velenju zopet začela že 5. po vrsti Skalska liga ka' te briga- šaljivo la-bomi.ško tekmovanje, letmnaiemo kmeiije. V soboto pa bo približno 40 petčlanskih ekip farmer-jev/kmetov lavalo po i^kalah in na različnih kontrolnih točkah opravljalo različna kmečka opravila. Seveda boj za šalo kot zares. iudi letos pa bomo vsi udeleženci pomagali tudi z zbiranjem potrebščin za osebno higieno, ki jih bomo kasneje s pomočjo mirovnih misij Slovenske vojske odpeljali v BiH, Podobno smo storili tudi prejšnja leta in odziv je bil dober. Da pa ne bomo samo zbiraU, smo svoje znanje in izkušnje ponudili tudi organizatorjem specialne olimpiade v Celju, ki ho prihodnji vikend. Prostovoljno bomo tako poskrbeli za pripravo Tekmovanja, sojenje in ostale potrebne stvari. Eden izmed taborniških zakonov pravi »Tabornik je pripravljen pomagali«! Naj tako ludi astane. Naj do lo dovolj za danes. Ste tudi vi naredili kaj dobrega le dni... Ljubitelji predelanili avtomobilov 15, niaja bo pnnl Kdeco dvorano polekalo prvo uradno ickniovanji^ slovenskih lunina klubov - Pripra\liajo ga řlani Street raciu^^ lunin« ( liiba Velenie - Tckinovanie Ik) prava paša za oři Velenje • Pred slabim letom so mladi ljubitelji avtomobilizma v Šaleku ustanovili Sireet racing tuning duh VeJťnJe. Ze v prvem letu delovanja so se člani kiuba aspcšno predstavljali na tekmovanjih, ki jih pripravljajo podobni klub. po Sloveniji, lcU\s pa so se odločili, da svoj konjiček in strasl - to so predelani avtomobili -približajo ludi Vclcnjčanom. Zato bodo 15. maja pred velenjsko rdečo dvorano pripravili 1. tuning dan v Velenju. Ker smo želeli izvedeti več o klubu, ki so ga lani mnogi povezovali s hitrostnimi mx^nimi dirkami po Šaleški cesti, in o SebBstjan Podpečan: »Žetimo si, da že prvič pripravimo dobro tuning prireditev.» prireditvi, smo na pogovor povabili predsedniki! klulni Sebastianu Pmlpečunu. »Na^ namen ni, kol se je fňi govorilo lani, izlivati varnost na cestah s hitrostnimi dirkami. Ce se člani kluba že udeležujemo tekem, so to organizirane lekmc na varovanih prostorih. Radi imamo predelane avtomobile m tudi hitrcïsl, vendar ne, da bi z njo koga ogrožali- Klub smo ustanovili zaio, da bomo lažje sodelovali i drugimi podobnimi klubi po Sloveniji, saj se tiwrsten Spori precej ra/vija,« nam je v uvodu povedal Sebaslijan Podpečan in nadaljeval s pred-siavitvijo kluba: »Trenutno nas je v klubu 16. S prvimi prihodki od plačane članarine smo poravnali stroške ustanovitve in izdelave logotipa, nalepk in majic, da smo bolj prepoznavni. Udeležujemo se namreč tuning in styling srečanj in tekmcwanjv avtoakustiki ter tako imenova^ nili tekem drag race, na katerih gre za pospcs^evanje hitrosti do dolžine 402 metrov proge. Lahko se pohvalim, da smo žc prvo leio delovanja osvojili pokal na tekmovanju za najglasnejši avtomobil v organizaciji C3as Tuning Cluba v Mariboru.« Ker je klub 5e mlad, im^ijo le nekateri člani lastne predelane avtomobile, ki so tudi prava pašii za oči. »Res smo mlad klub, vendar smočlanipripravljenižrtvfr vati svoj prosti čas, da ba klub Čim bolj aktiven in spoštovan tudi med drugimi klubi po Sloveniji. Ker želimo predstaviti av-tomobiliz.em čim ^ir^mu krogu ljudi, smo se odloČili, da bomo tudi v Velenju pripravljali spektakularne dogodke, ki k temu pripomorejo. Zalo bo 15. maja pred velenjsko Rdečo dvorano ptîtekal prvi tuning dicvilnc naslove obrnili s prošnjami za sponzorské prispevke za prireditev, saj želimo, da bi ta čim bolje iLspcla. Upamo, da bo Še kaj odziva,« je ^ dodal Scbasijan, Sicer pa bodo samo v maju po Sloveniji tri podobna .srečanja, let no jih namreč ljubitelji predelanih avtomobilov in hitrosti pripravijo vsaj 10. To kaže, da je ljubiteljev predelanih avtomobilov in hilrosii vse več tudi v SItweniji. ■ Bojana Špegei SPORT IN REKREACIJA Bridž za staro in mlado Slovenska bikli^e /AC/a združuje klube osmih iiK^siih - Šaleški bridfic klub Velenje nradiio usUííiovíIí pred dvema letoma - Kako popularizirali ii>ro v Šaleški dolini? Mitena KrstiČ - Planine Velen jv, Šitftonj-Bridžjc v icm okolju nialoaiana miselna igra. pa icprav so jo v le kraje pred slabimi iridcsolimi leti prmcsli Rajko Pire. Kalja KaLçcr Jurij Mogilnicki in kasnejSi zelo uspcSeii igralec brid^ janko Wijai. Pix:d dvenu le-Itîina so britje klub vŠalci>ki dolini ludi uradno registrirali v skladu z /iikonom o društvih in se vključili v Dridgc zve7x^ Slovenije. Clans Ivo se je v lem ćasu spreminjalo, ire-nuiiio iina klub 30 članw. »Po slevilu člaiKTvsi delimo drugo mesto med slovenskimi klubi. Izstopa Bridge klub Tivoli, ki ima skoraj ^íiOlancw,« pravi predsednik Šaleškega bridge kluba Velenje. Kako v klub brîdza? ^A:Ija kluba jc popularizirali brid^ v ŠalSck: dolini. Tisie. ki bi se radi naiiCili igrali, vabijo na mesečna nii-sclna razgibavanja - demon-siracijo igre - vsak prvi četrtek v mesecu v restavracijo Jezero (Tiienlor Jože (iro/.nik),vsak trcijičelrick v mesecu pa v Kavarno Šoštanj (mentor Bojan Ambrož). Redne tedenske turnirje igrajo Člani kluba v.sak ponedeljek in celrtek v gostišču Upa v Šaleku. obenein pa ludi lajnik Bridge /vvze Slovenije, Zmagoslav Žibcrl. Za bridge ga je v giirnazijskiii letih nadvdu.^il prav Janko M\}oč. liijeMiholci smo sedli za mia>, začeli igrati in razvijati svoje tnisebie spo-sobn^sll »Na žalost pa nu^ram priznati, da sent v klubu ^ vedno najmlajši član in to tudi po dvajsetih letih igranja.« Brid^ je igra za slare in mlade. Starostne omejile ni »>Junioiji si^ do 27. leta start^lL člani do .55. ieta,se-niorji pa so po 55. letu. Največje v klubiJt seniorjev, kar ni presenetljivo, saj jc igra zelo primerna za ljudi, ki si ludi v tretjem življenj-.skem obdobju želijo ohranjali miselno kondicijo.« Trenutno poteka začetni tečaj bridža na osnovni ioli (ruslava Š-iliha v Velenju. Klub si namreč u\oino želi pomladitve in v svojiJi vrstah večjuniorjev. Iečaj vodi Mil Jelen ob pomoči NuSc Ciušnik. Udeležuje se ga 28 učencev osmega in devetega razreda. »- Koj íe bridž? Zelo razširjena miselna igra s kartami, ki jo po svelu igra preko 100 miiijonov ljudi. Večina jih nwni, da je bridž najpopolnejša in najzanimivejša igra, ki si jo je izmislil čkivek. Med igrami, ki se igrajo pri Jias. je nekoliko podobna preferansu. Navdušenje za bridž je med njimi enkratno. Tega smo ve.seli tudi v klulni. Dogovoijenl smo bili za ^t terminov, a b<^ treba zaradi velikega zanimanja in vneme dodali i>e kakšnega.« Zmagosiav Zibert: »Ko en* krat osvojiš prvo poglavje v bridžu, ne nehaš nikoli.« Kaj pa sama igra? Koliko se da o njej piwedali z nekaj stavki? »Delimo jo na dva dela. Vprvein partnerja v ekipi (ker tekmujemo kot par) s pomtîcjo posebnih dogovorov, licitacij vzpostavita dialog. Dmg drugemu opisujeta karte, prl-kazujela moč lista, razdelitev posameznih barv v listu, na kt^ncu pa b-cilirata »kontrakt«, íj, napovedano igro, ki bo merilo uspešnosti v nadaljevanju. Dnujj deligre predstavlja odigravanje. Ce na primer rečemo, da igramc^ kcnitrakt .štiri srca. bo to pí)menilo,da moramo z adutom srce naredili deset šlihov oziroma vzetkov cxJ možnih trinajstih v/etkiw. Kdor napravi več v/et-kovje boljši.« Redni tedenski turnirji, ki jih v SaleŠken'k bridge klubu igrajo v.sak pt>neck:ljek in četrtek, so zelo dobro obiskani. Nanje prihaja, lako jev%aj pokazala statistika minulega leta, v poprečju 75 odstotkov članov kluba. Sodelujejo pa tudi vsloven-ski bridž ligi, igrajo kvalifikacije/a državna ekipna in parska prvenstva in síxJelujejo na različnih ckI-prtih mednarodnih brid? lumiijih tako v .Sloveniji kol na tujem. »V !»vojih vrstah imamo nadvse u-spe.šne igralce. Ze v preteklosti so igralci našega kluba, takrat Še neformalne^ zastopali barvejug<">s-kwaiîske jun ionske ivprezen tance, kjemnoaspcsna sta bila takrat Katarin» Jancžič in Enin Sa^mei-ster. Bojan Amhraž in Jankt» Mijoč sUi igrala na i)limpijadi. Zadnji trije omenjeni igralci no tudi najvišje rangiraiîi h: kategorizirani igralci v našem klubu.« Financiranje? "Pobiramo mini-mabîo klubsko člajiarino. sicer pa so se z registracijo kluba finančne zadeve vsaj delno uredile, lako smo biii naprimer lani uspešni s prijavo na razpis za m)finaneiranje Sporta v Občini Šoštanj. Prvič smo dobili trajni vir.sredstev, minimalno osnovo, s pomočjo katere smo lahko nabavili nekaj prepoirebne bridge opreme." Bridžse igra s tako imentwanimi frariC(«kimi kartami, ki so razdeljene našliri barve (kTiž, karo, srce in pik). Najvišja karta v vsaki barvi je as. ki ji po moči sledijo kralj, tlania ... vse do dvojke. Bridge je danes mogoče igrali tudi preko račifnalnika on line na internetu, naprimer s partnerjem iz Pekinga. »Da pa obvladaš en sistem, je potrebnega kar precej časa in dela. E)ciiitno dva do tri niesecv intenzivnega dela, in tovdvt^jc. Kasjiejc pa nem čaju. danes pa je družabna igra prešlav tekmovalno, Bridge zveza Slijvejiije je u.sta-novjia članica Olimpijskega kotni-teja Slovenije. Daslej so bile olimpijade »napravljene« po v/.oru šalíovskih olinipijad. /j: leta pa je bil bridž kot demonstracijski šport prisoieji v Salt Lake Cllvju. kol ymy skišpt>r( pa bogolwovToriuu leta 2006, »Mog(>čc bomo katerega od Slovencev v prihodnosti pc»7xlraviii tudi z olimpijsko njedaljo?« /akaj pa ne? Mogoče bo pa prav član Izvrstna: Brvin Sagmeister in Bojan Ambrož. je vse skupaj z rutino veliko lažje. Zîgraiîjenuaklivîîi.>simi. udeležbo na lurnlijih pa vedno zmwa spoznavaš, kaj vse tiše manjka. Tudi po dvajsetih letih ^ ne znaš vsega.« Igro so začeli v Angliji ob t)bvez- Šaleškega bridge kluba Velenje. Za konec pa še misel pretlsed-nika kluba ta menda sKxxlstotno i\xii: »Ko enkrat osvojiš prvo poglavje v bridžu. ne nehaš nikoli.« Nagradni šahovski turnir Šatiovski' klub Šoštanj bo za 20-letnico 9. aprila {ob 9, url) pripravil v restavraciji podjetja Rednak v Šoštanju nagradni turnir, čas igranja 9 kol {15 minut) po švicarskem sistemu. Vsak mora s sabo prinesti Saiiovsko Liro. Na koncu bodo podelili 15 praktičnih nagrad v skupni vrednosti 150.000 Srr. Iniormacije: Rupnik - 041 776 476. Fbmiad je čas, ko smo radi v naravi, splosčeni in razigi^ni. To je seveda še prijazneje v obutvi, ki nam daje lahek rn sproščen korak in pomembno prispeva k našemu dobremu počutju. Od petka, 25. marca, lahko takšno obutev kupujemo tudi v Velenju, v specializirani. hišni pro-dííjaini Kopitarne Sevnica. Prostore imajo pravvsredi.^u mesta, na Cankarjevi 1. To je njihova že desetu prodajalna. Kopitarna Scvniea je delniSka družba s približno 250 zapi^slcnimi in približno K) milijoni evrov eelotnega prihodka. Združuje tri proizvodne programe, od katerih je v.sekakor najpomembnej.ši program obutve. Poleg obutve je program Kopitarne .Sevnica še izdelava čevljarskih kopit lerna-ponjačcv in raztczačcv za nego obutve. Tudi ta čevljarska kopita^ ki podaljšajo življenjsko dobo čevlja, omogočijo, da je ta lepši, z manj gubami, bolj gladek in seveda bolj udoben, je mogoče kupili v njihovi novi trgovini v Velenju, Najpomembnejša odlika obutve Kopitarne Sevnica je udobnost. Njihova obutev je izdelana izključno iz naravnili materialov, ki so prijetni za nošenje. Popolno udobnost obuvala lahko do.sc^ejc, ker tudi sami proizvajajo kopita. Njihwi strokovnjaki so do vseh podrobnosti proučili anatomijo noge, vse to pa seveda prenesli v proizvodnjo čevljarskih kopit in obutve. V Kopitarni Scvnica pa sc, kol poudarja njihov direktor Marjan Kurnik. zelo dobro zavedajo, da vse lo šc vedno ni dovolj, zato njiluwi čevlji, sandali in cokli sledijo vsem najsodobnejšim modnim zapovedim. S svojo obutvijo pokrivajo dva segmenta. Prvi je obutev za pomlad in poleijc, predvsem obulev 2e na otvoritveni dan je bilo za obutev veliko lanimanje. Nova prodajalna Kopitarne na Cankarjevi I v središču Wlenja za prosti Č2IS, izberete pa lahko tudi prijeten J^cnski salonar. Drugi segment pa je lahka dekwna obutev, v kalcri ima Kopitarna Sevnica okoli 5(1 različnih modelov, ki zadovolji še tako izbirčne kupce. Pohvalijo se lahko, daje kar tri četrtine zdravstvenih delavcev v Sloveniji na delovnih mestih v njihovi obutvi. Ce si želite zares udoben čevelj, v kalerem noga ne bo trpela in vam bo hoja prijetna, potem vabljeni v níwo trgovin<') Kopitarne Sevnica v Velenju. Od 25. marca do aprila lahko izkoristile še njihov I5-odslolni otvoritveni popu.st, ob predložitvi kupončka iznjihovegii letaka, kije bil objavljen tudi v Našem času, pa še dodatni 5-odstotni popust. KOPIT/^RNA v N I C A Alergija /(iraviiišk) kolif^ek Prvi zapisi o iilcrgijskih rcakcijah segajo v IcU) I V /adnjcm stoletju jc bolezen postala vse pog(*>teji»a- Pelodi vclrtKvcLk odzćičctka pomladi do sredine poletja pi')V7ročajo leřave 7aradi senčnega« nahoda wakeniii desetemu Slovencu, v zahodni Evropi pa ima lei^ave vsakčeirli prebivalec. Alergijske bolezni danes predstavljajo eno najvcCjih skupin bolezni, saj se že v.^k treiji prebivalec Evrope zdravi zaradi ene od alergijskih bolezni. Po napovedih naj bi ÍCZ 20 let imela alergijo polovica člweštva. Vzrok je v lilirem in stresnem naCinu življenja ter v neustreznem in vse bolj onesnaženem okolju. Alergija je preobćutljivast. organizma za določeno tele.su tujo snov, ki ji pravimo alergen. Beseda je grškega izvora in p^)meni reagirali drugače. Jo so siccr nei>kodljive snovi iz okolja, za kalere pa človek iz ie neznanega razloga pcj-sUine preobiuiljiv. Ob prvem sliku z alergenom začne telo izdelovali posebne vrste beljakovin, imenovane pr(î-lilelcsa Ob pontwnem stiku se alergen veze na protitelo in pivzroći sprcsšcanje posrednikov. Najp(îmembnej^i je histamin, kije tudi glavni povzrt)čilelj znakov alergij. Danes poznamo preko 20 (KKl različnih alergenov. Ob siiku 7 njimi se v telesu sproi^i bolezenski proces. Alergijske reakcije so zelo različne - od blagih do smrtno nevarnih. Večina se jih ka^e kot neprijetno solzenje, pekoč občutek v žrelu in kihanje. Lahko se pojavi glavobcîl. pogosto tudi driska. V najhujšem primeru laliko pride do krčev v sapnicah in oteženega dihanja, nepravilnega deli wan jasrea, močno znižanega krvnega tlaka in končnega sokov-nega stanja, Alergija na zdravila se pog;>sto lahko razvije v najhujšo obliko alergij - an all laki i čen Sok, zalo jc nujno lakoj.Šnje preneiianje uživanja zdravil m zdravniška pomi^. Tudi piki ž.uželk (čebele, gi>sto kot alergen omenjajo pelin, koprivo, hmelj, rman. irpolec, deteljo, re.sje, regrat in marjetico. Med žili p<')vzročajo največ alergičnili pojavov ječmen, oves, rž in pšenica. Od dreve^s se kot alergeni najpogosteje omenjajo breza, javor, akacija, lisa, hrast, leska, :>panski bezeg, lic>a, oreh, vrba in cipresa. Alergene imamo tudi v živilih. Med hrano živalskega izvora so lo ribe, goveje, ovčje in svinjsko meso, divjačina, perutnina, kokošja jajca, školjke in raki. Težave lahko pt-jv/n^a tudi hrana rastlinskega izvora. Ib je laJiko zelenjava (stročnice, korenje, paprika, zelena, soja), riizni oreški in .semena (arašidi, lešniki, mandlji, sezam, orehi, mak), sadje (jabolka, banane, jagodičje, hruške, češnje, kivi, breskve) ali celo začimbe in zelišča (janež, bazilika, kamilica, kumina, poper, meta, žajbelj, drobnjak, timijan, melisa). Alergeni pa so lahko ludi v zdravilih. Pogosto so to zdravila za zniževanje krvnega tlaka, zdravila za zniževanje koncentracije sladkorja v krvi, pa tudi različni antibiotiki - predvsem pěnic i iinski. Cîlede na vstopno pol v lelo razvrščamo alergene v štiri velike skupine. V prvi skupini so alergeni, ki jih vdiliavamo. Ib so pelodi vetrocvetk. le cvetijo od februarja pa vse do pozne jeseni. V drugi skupini so alergeni, kijih ziiu/ijeniH (hrana živalskega in rastlinskega izvora in nekatera zdravila). 'Iretjo skupino sestavljajo kontaktni alerf^eni. Ob stiku z našo kožo sprožijo alergijsko reakcijo. V četrti skupini pa s^i lako imenovani purenteralni alergeni oziroma tisti, ki pridejo ncpiisrednov krvni ohtok (piki žuželk, injekcije, infuzije). (T'e je nekdo alergičen na neko.sntw in pokaže enak odziv ludi takrat, koje v kontaktu z drugo, govorimo o navzkrižni alergiji. Na določene alergene, ki so med seboj sorodni, se lelo odzove podobno. Tisii, ki so aJer^čni na pelod, so pogosto alergični ludi na nekatere vr- ste sadja in oreškov. Alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta so skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Med pelodi baze in jelše ler koščičas-lim sadjem, češnjami, marelicami, bre-.skviimi in jabolki in lešniki obstaja «botanično sorodstvo« . Vsebujejo namreč podobne beljakovine, zato povzrcvajo navzkriž.ne alergije. Pri poznani preobčutljivosti se poskušamo alergenom izogibali. 7b velja še zlasti za sezonsko aler^jo. Da bi se izognili stiku s cvetnim prahom,čejc le mogoče ostanemo v dne h. ko je v zraku največja koncentracija, v zaprtih prostorih. Enako se bomo obnašali ludi pri znani preobčutljivi'isti na hrano ali zdravila. Pri celoletnih alergijah moramo odsiraniti pov/r^^ciílčmh belih krvničk (eíYzinol ilci), ki je ob alergijah višja. Ra-dioimuaski testi izmerijo raven posameznih vrst specifičnih protilcles IgC. /.a odkrivanje posameznih alergenov so zelo uporabni kožni testi. Uporabljajo se razredčeni pripravki izvlečkov rjizličnih trav, dreves, semen, pelodov, prahu, hrane, zdravil, živalskega prhljaja, strupov žuželk in ostalih možnih alergenov. Če je testirana oseba mi snov alergična, se na mestu vbrizga v 15 do 20 minutah pojavi oteklina s pordelo okolico. Kiidar kožnega testa ne moremo opraviti, si pomagamo z rezuliati radi-oimunskega testiranja. Oba testa sta zelo spe-ciHčna in zanesljiva. Vsekakor pa je bolj kot zdravljenje alergije pomembno njeno pre-prečevan^je. Izogibati se moramo alergenom, ki povzročijo klinične simp-lome. Pri alergiji na cvetni prah se včasu cvetenja ne bomo zadrževali napro.'^iem. Pri aler^ji na hišno pršico bomo doma odstranili opremo, na katero se nabira prah. Posteljnino bomo preoblekli v plastilici-rane proiialergijske prevleke. Prah bomo pogosto odstranjevali z vlažno krpo. Zrak bomo llltrirali preko usircz-nili liltrov ter ga tudi osušili, saj se pršice bolj razmnožiijejo ob povečani zračni vlagi. Pri alergiji na določeno hrano bomo le-to odstranili iz jedilnika. Včasih bomo morali zaradi alergije opui;titi zdravljenje z določenim zdravilom. Morda se bomo morali posloviti od hišnega ljubljenca - psa, mačke ali ptiča. Kadar je iKjlnik alergičen na snov, ki se uporablja pri delu, mora zamenjati delo ali celo poklic, Ker se nekaterim alergenom ne da povsem izogniti, pogasto uporabljamo različne načine Zii zavrije alergijske reakcije in blaži lev simptomov alergijskih bolezni. Specifična imunoterapija pogosto omogoči razrešitev težav. Majhne količine raztopljenega alergena vbrizgamo pod bolnikovo kožo. Količino postopno povečujemo, dokler bolnik ne preneha alergično reagirati pnHi njemu. Bili pa moramo zelo previdni, saj lahko prevelika količina alergena sproži nevarno alergijsko reakcijo. Vsa zdravila fio usmerjena k odpra\d znakov alergije, ne pozdravijo pa bolezni same. Aniihistaminiki preprečijo vezavo v alergijski reakciji spro.ščenegii histamina na posebno vrst<5 receptorjev in lako pri kožnih alergijah preprečijo nastanek znakov, kot so rdečica, srbečica in oteklina, /manjšajo tudi draženje 1er iztekanje iz nosu, kihanje, t^dpravijo rdeče in solzne oči pri senčnem nahodu, ublažijo alergije pri pikih žuželk ... Najpogosteje se uporabljajo pri alergijah na dihahh. Pri preobčutljivih osebali svetujejo jemanje že pred stikom z alergenom. Kot stranski učinek se redko pojavi utrujenost in zaspanost. Zdravilne učinkovine v obliki kapljic ali nasnega pršila skrčijo drobne žile v ntisni sluznici ter tako zmanjšajo na-breklwt nosne sluznice in izcejanje iz nosu. Olajšajo dihanje in ublažijo spremljajoče znake. V predpisanih odmerkih jih za samo-zdravljenje ne smem<'j jemati več kol tri dni, sicer pa jih bomo uporabljali po nasvetu zdravnika. V obliki masnega pršila so tudi anlihollnergtki. Ti preprečijo vezavo posrednika acetilholina na rcceptblemaiiki krimi nalitclc in drugih nedopustnih ravnanj v preteklem letu. Pri tem se je v navedenem pogiworu komandir policije dotaknil |x>samcz-nih delovvarmttli. tako tudi liste, ki se nanaša na cestni javni promet. Pnscbcj iz,slopajoča je bihi ugi> tovitev na eni strani, da je bila v preteklem letu prometna varm«t nekoliko slabša, na drugi pa dokaj optimisiična izjava glede uresničevanja novega zakona. Komandir jc med drugim rekel, da vozniki bolj upoštevajo ccstno-prometne predpise, kar se tiče varnosti. Zatrjcvano pripisuje večjim denarnim kaznim. Glede s strani komandirja zatr-jevancgii, ki raxp<4aga s ptxkitki tistega, kar lahko policija neposredno ih^^tovi, ne moremc^ sodili, tako tudi nc glede posredovane siaiisiike o isti problematiki za pretekki Iclo, Izrečemo pa lahk<^ nekaj splašnih pomislekov, Še posebej v zvezi z urcsn ičevanjcm novega zakona. Njegova usoda je takšna, kol je bila njcgtwili predhodnikov na eni. na drugi strani pa vseh z^komw in drugih prcdpi-s-jimi organi, da to stori, in lo prej ko mora nastopiti pravasc^dna oblast. Vendar je pri nas. od osamosvojitve sem, prevladala ameriška oblika neoljbcral)stične miselnosti nav.scti p(^dr(Kjih človekovega delovanja in nehanja. To ima za posledico, da se v večnem razmerju "svi'kbtxla-varnosl'^ bolj u ve« Ijavlja in zagotavlja prva premisa» in to ne samo na obravnavanih pc^dročjih. Ck»pod komandir bi se lahko prepričal, če bi lako kol mi. živel nept>hredno ob magi-stralki in en dan spremljal neposredno poŠtev.inje ce.stnopro-mcinih predpisov". Zato trdimo, da tisti, ki so kršili, lo delajo, ker se jim lo ali splača ali imajo do-vi">lj denarja za poravnavanje glob, saj so to navadno vozniki z debelimi denarnicami in težkimi dragimi avtomobili. Navedeni bodo svojo prakso nemoteno nadaljevali. Eden od vznikov za v.sc večjo nevarnost v prometu na javnih cv-stah je ludi oWe družbeno razpoloženje. To se iz okvirja drugih aktivnosti preslikava na obnašanje ;n ravnanje voznikcw v prometu. Splošna brezo b raznosi, nos poštovanje drugega, neučakanost, hia« stanje z^ materialnimi dobrinami, ošabnost in podobno sc preslikava na ravnanje za volanom. Dejansko, kot že pregi^vor pravi, se v liberalizmu v celoti uresničuje, da je človek človeku vedno bolj volL ( e k navedenemu pripišemo Še prešibak nadzor policije v prometu, ko so neposredne kontrole vedno redkejše, saj bi na skokovito naraščajočo množic^^ vozil, po-slab.kvanje njegove anamneze, morale bili pogostejše, če že ne kar stalne in nepa* ki njene Jc slika prometne varnosti jasna. Zato sc nekiUeri, pcx^bno starej-Ši vozniki. v prometu počutimo vedno bolj ogK>žene, ker ne ravnamo lako, da bi bili 10 jc: ker nc divjamo. ne telefoniramo med vt>ŽJijo, nismo poć "gasČinskih svetnikov prispela anonimka v zvozi nepravilnega poučevanja športne v/^oje, interesnih dejavnosti, izbirnih predmeliw in tekmovanja na OS KDK Šoštanj. Anonimka je bila napisana v imenu staršev-davkt^plačevalcev in seveda brez podpisov. Vsebina anonimkc jc polna laži, izmišljotin, nekorektnosti in težkih osebnih žalitev. Inšpektor Ministrova za šolstvo iz Ljubljane je 10.íB.2(i(X5 i>pravll izredni inšpekcijski pregled na šoli KDK. Pregledal jc vso rahlcvano dokumentacijo in dokazila oŠol-skcm delu. Ugotovil je, da delo poteka po LDNŠ, po pravilih in zakonih o.snovpc šole in da NI NOBENIH očitanih NEPRA-VILNOSTI IN ZLORAB. Porolilo ravnatelja in ugotovitve inšpekiorja jc bilo pasrcdovano članom Sveta zav<>da 22.3.in članom Svela staršev 23. 3.2fH).S. Inšpektorje pohvalil urejeno do-kumcntacij(t in delo Šole, še puk Športno vzgojo pcv teka v skladu s programom in ne ugotavljamo nobenih odstopanj c^d zastavljenega programa. Antv nimka. ki jc povzročila ravnatelju in njegovemu kolektivu nekaj nc-prijelnosti, pa jc bila mogoče le ptnrcbna, vendar nc zalo, da bi blatila delo šole in delo ravnatelja, temveč zato. da so lahko s pomočjo inšpektorja dokazali, da delajo resnično dobai.celo l>oljše. kot je v danih pogojih mogoče, saj nimajo ne svoje tek>vadnice in ne svojih zunanjih igrišč. Svet staršev: Ugotavljamo, da se Športne vzgt>ja na OŠ KDK izvaja vskladu z možnostmi (oddaljena lelcwadnica zaradi gradnje m>ve šole) in da pri tem ne nastajajo nepravilnosti, ki bi kazale na slabo delo šporlnih pedagogov in ravnatelja. Poudarjamo, da nam ni vseeno,da nokd(w našem imenu piše takšne anonimkc, ki bi a lijo ime Kajuhovc šole, ravnatelja, Špc>rtnih pedagogov in občine kol ustanoviteljice. ■ Svet zavoda in Svet staršev 0$ KDK Šoštanj 31. marca 2005 '«»'^Cas MODROIBIEILA KRONIKA 19 Praznike zaznamovali vloini v avle Velenje - Minuli praznični vikend so na obmtičju pristojnosti Polidjslçe postaje Velenje zaznamovali Številni vlomi v osebne avtomobile in namcrmi poškodovanja le-teh. Že v petek zvečer so policisti opravili ogled dveh poškodovanih vozil. Na Partizanski cesti je neznanec poškodoval žaromet in prednji odbijač na vozilu znamke honda. Lasiniku je pov-zaičil za 5().(X)() tolarjev škode. Na Žarovi cesti je ncznanec na fordu preaval vse .štiri pnevmatike. Lasinikii je oškodoval za vsaj 160,0(10 tolaijev. V niiči na nedeljo je bilo vkimljent> v iri osebne avtomobile. Parkirani so bili na lomšičevi in Kidričevi, Iz vozil so slorQci odnesli avtoradie. v enem primeru tudi sončna očala. Lastnikom so povzročili za skupaj liO.OflO tolarjev škode. Odnesel zvocnilca Velerye. 22. mara) - Velenjske policiste so v torek obvestili o vlomu v snemalni studio na Kardeljevem irgu. Storilec je iz studia odnesel zvočnika in lastnika oškodoval za 400.0(10 tolaijev. \1onii v avtomobile Velenje, Šoštanj, 22. marca - Na cesti Františka Foita in v (iaberkah je bilo v noči na torek vlomljeno v štiri avtomobile. Iz vozil so neznanci odtujili avtoradie, v enem primeru pa zvočnike. Lastnikom je bilo skupaj povzročeno za približno fiO.OOO tolarjev škode. Policisti za storilci še zbirajo obvestila. Vlom na lîitmsicevi, kiaja na Kidnčevl Velenje, 23. marca - Policisti so v sredo zbirali obvestila v zvezi z vlomom v trgovino na Tomšičevi. Storilec je odnesel cigarete in menjalni denar in lastniku povzročil za 93,000 tolarjev škode. Istega dne piipi'jldne, med 17.15 in 17.45, pa je za zdaj .še neznani storilec iz blagajne trgovine na Kidričevi Livi'šil krajo 40.000 tolaijev. Delovna nesreča v [Nazaiiati Mozirje, 25. marca - V Nazaijah seje v petek popoldne pripetila delovna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 40-leini delavec. Zdravi.se vceljski bolnišnici. Delavca, ki je stal na območju delovanja avtomatske linije za nalaganje palet, je zadel stroj in ga podrl na lia, Streljajije zna biti nevarno Velenje, 27. marca - Tudi letos velikonočni prazniki niso minili brez streljanja in pokanja s karbidom. Velenjski policisti sicer na podlagi prijav kršitev, tri so prejeli, ugotavljajo, da jebiio tega manj kol prejšnja leta. Se je pa kljub opozorilom, kako nevarno zna biti .streljanje s karbidom, ludi letos pripetila nesreča. Velenj.ske policiste .so z njo seznanili zdravniki iz zdravstvenega doma, kjer so O-skrbeli oiroka. ki si je pri streljanju s kiirbidom poškodoval roko. Konoplfa za mladoletnike 25-lelnik. dt»ma iz Velenja, osumljen neupravičene proizvodnje in prometa L mamili Velenje, 23. marca - Velenjski policisti so v sredo zaradi suma storilve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili obravnavali 25-letnika. doma iz Velenja. Malo pred 10. uro je na .lenkovi cesti prodal zavitek s prepovedanim mamilom (konopljo) trem mladoletnikom. Policisti so o.sumljenca prijeli po storitvi kaznivega dejanja in mu odvzeli prostost ter zanj odredili pridržanje. Na podlagi odredbe Okrožnega sodišča Celje so pri osumljenemu opravili osebno in hišno preiskavíx (.)b 17. uri so ga, ker so prenehali razlogi za pridržanje, izpustili. Za 25-letnika bodo policisti za storjeno kaznivo dejanje podali kazensko ovadbo na Oki-ožno državno tožilstvo. Poslovne $>oI|nii)e v porastu Na celjskem lani vei^ primerov ponarejenega denarja - 'I^di evrokovanci in evrobankovci ('elje, 28. marca - Celjski kriminalisti in policisti so lani obravnavali 67 primerov poslovne goljufije, leto pred tem 49. Ob tem so obravnavali še 29 primerov zlorabe položaja ali pravic (20 več kol leta 2003). Narašča pa ludi število davčnih ulaj. Lani so jiii zabeležili 35, leto pred tem 10. Lani so obravnavali 196 kaznivih dejanj ponarejanja denaija. 55 so jih uspešno raziskali. Ponaredki so bili slabe kakovosti. Kljub temu da so biti lahko prepoznavni, so jih večinama odkrili šele v bančnih poslovalnicah. Na Ce[j.skem pa so se lani pojavili ludi precej kakovostno ponarejeni kovanci v vredno.sti dveh evrov. Lani sojih odkrili - in to vse na ce.sininskih postajah - 62. Odkrili pa so tudi ponarejene bankovce za 50,100 in 200 evrov. F0RI(O)TmKQ ÊÊïÂîœîïSë]^^ ©sámp c^ftgpïÂiM to ^^ s fflsic:® MM© íMšMfe E^Œimi^Sjùfm SINCE 19 2 5 Iz policistove beležite Sreda (23. marca) je bila nesrečen dan za dostavljavca hitre pošte. V enem (xl stanovanjskih blokov naCioricije vvnemi, da pošto čim prej razdeli, na poSlne nabiralnike odložil denarnico in nanjo za kratek čas pozabil. V njej je bilo več kot 200 tisoi tolaijev. Ko se je vrnil, je ni bilo več. Oitrtek (24. marca) je bil nesrečen za eno od prodajalk v eni od trgovin nakupovalnega cenlra v Velenju, Neznanec ji je iz, blagajne izmaknil izkupiček, Akcijo so pripravili štiije. 'Injc so trgovko motili, eden pa je delal. Petek (25. marca) je bil nesrečen zaznanega .storilca, ki je na parkirišču avtohiše odtujil, kol .se reče (ve pa se, da gre za krajo), avtomobilske luči. Pa so ga zalotili. Lahko pa bi bil nesrečen ludi lastnik bergel v Šoštanju. Najprej je mislil, da so mu jih ukradli, potem pa seje spomnil, kam jih je odložil. Sobota (2fi, marca) pa je pokazala, da še obstajajo budni in samozaščitno osveščeni občani. Na Partizanski v Velenju že nekaj časa stoji pokril bel avio.'lèga se je v zgodnjih jutranjih urah, okoliene zjulraj je bilo, nekdo »lotil«. Občan, ki je lo opazil, je o tem obvesti! policijo. Izkazalo seje sicer, daje avto sredi noči »popravljal« la.stnik, lahko pa bi bilo tudi drugače. V nedeljo (27. marca) je na Ixincinski v Šoštanju »zastonj« lankal lastnik črnega BMW-ja. Ljudje so se čudili, daje za avto imel, za bencin je pa zmanjkalo. V ponedeljek (28. marca) je poiepuški pes v Florjanu »napadal« avtomobil iste. Ajo je ucvrl že prej, preden so si zadevo pobliž.e prišli ogledat policisti. Na travniku ob cesti Velenje-Vinska (îora pa je izbruhnil travniški pož^r. Kaže, da ga je zakrivil neprevidno odvržen ogorek. t s i 4 e T 2 1 PAMETNI NAKUP VODA NARAVNA 'BLUBS' 6X1500 ml zal SÍT 24,- VSAICODNEVNO VARČEVANJE MERlOr DtlUVENiZlE 750 ml za I SIT 319,- G3Í9 PRŠUT KOSI nabk^jni 19%) za Kg SIT 1.505, SIRPARMIG. REGO. RIBANI 100 g za kg SIT2.590,- U259 MOnAREUA VRKKA^IANO* 4X125 g kg SIT778/ 5IRNI NAMAZ "lANiy 200 g 20 kg SIT 595,- ZAMRZNJCN! OSUČmiCAPENSIS '-22' ].000g uSfc) POZA MARGHOOTA '■22' 315 g za kg SIT 556,- PANIKAM fUBJlPMOŒ 30/1 '•22' 900a za kg SIT 832,- UH93 KROMPIR '-22' 3.mo za kg Sir 190,- ^amteFriiti EUROSPIM MAJVEÔJA rTALIJAMBKA VERIGA DISKONTOV Z VEÔ KOT 550 PRODAJNIMI MESTI OeiÔâlTE lUAÔO SPLETNO 8XRAIM wiArwv.ourospin.its -NOVA GORICA: Vojkova cesta 4S delovni fiae: 8-80 ponedeljek-sobotia -TnŽiÚ: Deteljica. 10 Bistrica pri Tr2i&u delovni 6as: S-80 ponedeljak-aobota / 8-1 S nedelja -SLOVENSKE KONJICE: Delavska cesta 12 delovni Cae: 7-19 ponedeljek-petek / 7-15 sobota -VELENJE: GoriSka cesta <46 delovni fias: 8-SO ponadaljek-sobota -PREVALJE: Pri postaji A delovni fias: 8-SO ponedeljak-aobota -PTUJ: Ob Dravi. 3A delovni fias: 8-80 ponadaljek-sobota PONUDBA ^^LIA OD 31. MARCA DO 09. APRILA 200S ČETRTEK, 31. marca SLOVENIJA 1 i SLOVENUA X Û6.30 Odmevi i 06.30 Odmevi 07,00 Poročila j 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro i 0705 Dobro jutro 08.00 Poročila j 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro i oao5 Dobro lutro 09.00 Poročila i 09,00 Poročila 09.05 Male sive ceHce,kvlz j 09.05 Igrajmo se v Mehiki, 13/13 09.50 Oddata za otroke j 09.20 f^a liniji 10.20 Mednarodna obzorja i iao5 Svoboda je... portret 11.10 Izzivi Angele Vode 11.35 Omizje \ 10.35 Z vami 13.00 Poročila, šport, vreme i 11.25 Napad termitov. 13.25 Peti element poljudnoznan. oddaja 14.15 Opus j 12,15 Osmi dan 14.40 Odpeti pesniki i 13.00 Poročila, šport, vreme 15.00 Poročila, promet j 13.15 Tarča 15.05 Mostovi i 15.00 Poročila, promet 15.40 Cedrik, 13/52 i 15.05 Mostovi 15.55 Igrajmo se v Mehiki, 13/13 1 15.40 Grimmove pravljce, 13/13 16.10 Na liniji ! 16.05 Iz popotne torbe 17.00 Novice, šport, vreme \ 16.25 Nifrke!,3/5 1730 Geometnjske basni, nan. i 1700 Nov Ice. vreme, šport 17.35 Štafeta mladosti \ 17.35 National geographic, 8/12 18.20 Duhovni utrip i 18.30 Žrebanje deteljKe 18.40 Mojster Miha, risanka i 18.40 Medvedek, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport j 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik j 20.00 Najšibkejši člen, kviz 21.00 Osmi dan j 20.50 24, 23/24 21.30 Knjiga mene briga i 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme i 22.50 Polnočni klub 22.50 Glasbeni večer i 00.05 Turistika 00.25 DnevniK šport j 00.25 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Tednik i 01.20 Zdaj!, oddaja za razgibano 02.10 Dnevnik zamejske tv življenje 02.35 Inhiikanal i 01.45 Dnevnik zamejske tv SLOVENIJA 2 j 02,10 Infokanal 06.30 Infokanal i SLOVENUA 2 10.15 Oh-oški infokanal i 06.30 Infokanal 11.30 Tv prodaja i 10.05 Otroški infokanal 12.00 Zabavni infokanal j 11.00 Tv prodaja 13.25 Tv prodaja j 11.30 Zabavni infokanal 14.00 Pomagajmo si i 12.25 T v prodaja 14.30 Sledi, tv Maribor j 13.00 Duhovni utrip 15.00 Circom regional tv Maribor i iai5 Glasnik, tv Manbor 15.30 Sveti Pavel, dokum. oddaja j ia45 Samostanska novinka, film 16.30 Rusko vstajenje, dokum. j 15.25 Nikoli ob desnih 17,20 Mostovi 1 16.25 Zdaj! 17.50 Davi, izbor iz jutranjega i 16.50 Mostovi programa i 17.25 Jesenice, DP v hokeju na 18.55 Pod rušo, 12/13 ledu, prva tekma finala 20.00 Košarka nba action j 20.00 Božanski Michelangek) 20.35 Evroliga v košarici, 1 20.50 Slovenski magazin Scavolini-CSKA, prenos j 21.15 Onstran meje: Slovaška, 22.30 Od vrat do vrat, drama dokum. oddaja 00.00 Štafeta mladosti i 21.45 Simpsonovi, 6/22 00.45 Med strahom in dolžnostjo, i 22.10 Tatovi teles, amer, lilm slov. film j 23.45 Krvavo preprosto, film 02.10 Infokanal i 01.20 Infokanal 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 RickiLake 08.45 Pet skrivnosti, nad. 09.40 Zastavljeno srce< nad. 10.30 Tvprociaja 11.00 Srčna dama. nad. 11.50 Vitiarieva liči. nad. 12.45 Na kraju zločina, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiUke 15.00 Prava ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama. nad. 16.55 Zastavljeno srce, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Petskrivnosli. nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Pa^kanje. nan. 22.10 Na kraju zk)čina, nan. 23.05 XXL premiere 23.10 Šola za rešetkami, dokum. OOOO Dvojni Irik. amer, flint 01.20 24 ur 02.20 f4oÔna panorama 06.25 07.25 oai5 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13,40 14,10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 23.05 00.00 00.05 01.35 0135 24 ur, ponovitev Rkkj Lake Pet skrivnosti, meh. nad. Zastavljeno srce. nad. T v prodaja Srčna dama. nad Prava ljubezen, nad. Trenja Tv prodaja RKki lake Prava ljut)e?en. nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce. nad. 24 ur • vreme Pet skrivnosti, meh. nad. 24 ur Sanjska ženska Prežeči tiger, skriti zmaj. film Pod lupo pravice, nan. XXL premtEfe Obsedeni, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © © SOBOTA, 2. aprila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz Školjke 07.36 Risanka 07.40 Male sive celice, kviz 08.30 Ko gozd oživi, špan. ris. film 09.55 Najlibkejši člen, kviz 10.45 Polnočniklub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, Iport, vreme 13.10 Turistika 13,30 Stovenstóutrinki 14.00 Bolnišnica na koncu rrresta po dvaisetih Istih, 4/13 15,00 Drlavni sovražnik, čb film 16.20 PoKitajskíiéenžen. l.del 17.00 Poročila, iport, vreme 17.15 Ozare 17.25 So^ía, tv Maribor 18.40 Prihaja ROdi, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Metod Pevec; Se zgodi 20.30 Hri-bar 21.30 Prviindrugi 22.00 Poročila, spoit. vreme 22.30 Pod rtjšo, 1/12 23.25 Zakleta hi^ na griču, tlim 00.35 Dnevnik, vreme, šport 01.15 Dnevnik zamejske tv 01.40 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 infokanal 10.30 Tv prodaja 11.00 Infokanal 11.55 Tv prodaja 12.40 Onstran meja; Sk)Vdika 13.10 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 13.35 DP v hokeju na ledu, tekma finala končnice 15.50 Košarka nba action 16.25 Magazinligeprvakov 17.00 Liga pravkov v rokometu, prva tekma polfinala, Celje Piv. Lašfe)- Barcelona 19.00 Ekstremno smučanje' Valdez do skrajnosti 20.00 Alkimija-arhitektaHer^og in OeMeurono, dokum 20.55 tz Canterburyjskih zgod b 21.50 Nikoli cb desetih 22.50 Sanjam svoje sanje 2a55 infokanal 07.30 08.00 08.10 08.35 08.45 09.10 09.20 10.10 10.35 11.00 11.25 11.55 13.00 14.05 16.00 17.10 17.15 19.00 20.00 22.55 00.45 02.20 03.20 09.00 Pio Dom. glasbena oddaja i 09.00 Dobro jutro j 09,00 10.15 Vabimokogledu : 10.00 Vabimo k ogledu j 09.40 10.20 Popotniske razglednice: j 10.05 Na obisku... prt Emilu j 09.45 Indija in Nepal, ponovitev Glavniku 11.15 Naj spol dneva 1 11.05 Naj spot dneva j 10.15 14.00 Videostrani, obvestila i 14.00 Vkieostrani, obvestila j 14.00 17.55 Vabimokogledu i 17.55 Vabimo k ogledu j 17.55 18.00 Mladi upi, otroška oddaja i 18.00 Miš maš. otroška j 18.00 18.40 Regionalne no^ce kontaktna oddaja 18.45 Pravljica za najmlajše: j ia40 Regionalne novice j 18.55 Gosja pastirica i 16.45 Rokomet-moja igra i 19.00 18.55 Billy Joel, koncert j 19.15 Naj spot dneva 19.35 Videostrani obvestila I 19,25 Videostrani, obveslila j 19.15 19.55 Vat>imo k ogledu i 19.55 Vabimo k ogledu i 19.55 20.00 Na obisku... pri Emilu j 20.00 Jesen življenja i 20.00 Glavniku j 20.45 Regtonalne novKe 1 20.25 20.55 Regionalne novice i 20.50 50 zvezd za otroke i 20.30 21.00 V harmoniji z naravo. i 21.30 Vabimo k ogledu j 21.50 ponovitev i 21.35 Mir, ki ga iščeš, je v tebi I 21.55 21.30 Halo hak>, glasbena oddaja i 22,05 Iz oddaje Dobro iutro i 22.00 22.45 Vabimokogledu i 22.55 Vabimo k ogledu i 22.30 22.50 Naj spot dneva j 23.00 Naj spot dneva i 23,00 22.55 Videostrani, obvestila j 23.05 Vkieostrani. obvestila j 23.05 Tv prodaja Tom in Jerry, ris. serija Medvedja koža, ris. film Ogijeva dmščina, ris. serija Obuti maček, ris. serija Malinji dol, ris. serija Capi, moj mali kuža, ris. film Rudijevo moStvo, ris. serija Mišek Stuart Little, ris. serija Dogod ivšči ne J ackieja Cha na, ris. serija Giavca, nan. Formula 1, prenos treninga Šoteka košarkarska liga Oentsrza rehabilitacifo, film Rajski svet; Oenali, divina Aijaske, do kum. oddaja 24 ur - vreme Dolga pol domov, film 24 ur Harry Potter in kamen modrosti, amer, film Palača z rešetkami, film Dice je glavni, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorarrra Miâ ma§. ponovitev Vabimo k ogledu Rokomet - moja igra, oťoška éportna oddaja Naj spet dneva Vkieostrani, obvestila Vabimo k ogledu Vkleonovce za glutie in naglušne Na) spot dneva Pravljica za najmlajše; Gosja pastirica Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1355. VTV magazin Kuttura Divas Las Vegas 2002 Vabimo k ogledu Naj spot dneva Zapojmo In zaigrajmo Polk-n'ioll Naispot dneva Videostrani, obvestila NEDEUA, 3. aprila SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09.55 Nedeljska maša. pr^os iz Cert(elj ob Krt(i 11.00 Gospodarduhov, 4/13 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Pri Jožcvcu z Natalijo 14.15 Tistega lepega popofdneva 14.20 Poldnevnik 14.25 Človeški faktor 14.30 Nedeljskooko 14.40 Pet ininut slave 14.45 Panika 14.50 PEaneN 15.25 Prçdmet poželenja 15.45 Žive legende 15.50 Šport & ang. nogometna liga 16.00 šport na današnji dan 16.05 Osmi potnik 16.20 Stereotipi 16.25 Lorella 16,45 Živalski svet. anim. serija 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Tistega lepega popoldneva 17.20 Glasbeni dvoboj 17.35 Kek-s 17.45 Vabik>zadva 18.05 Vroče 18.10 Družabna kronika 18.30 Žrebanje lota 18.40 Jam Na ni. risanka 18.45 čarli in Mirrio. risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalotedna 20.00 Spel doma 21.45 Š - Športna oddaja 2il5 Intervju 23.10 Poročila, šport, vrerre 23.30 Felí(niíevRim, (taf. lilm 01.25 Dnevnik, vreme, šport 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Inickanai 08.00 Tv prodaja 08.30 Infokanal 10.15 Tv prodaja 1100 Hri-bar 12.00 85letŽKU0Tlneftoanc. 12.30 Mladlviftuozi 13.25 Košarka nba; San Antonio • La Lakers, posnetek 14.55 DP v hokeju na ledu, druga tekma finala končnice 17.25 Nogomet • Cr^C Publikum - Hit Gorica, prenos 19.20 Košakra nba action 20.00 Ar1dika,5/5 20.50 Gormengast, 3/4 21.55 Impromptu 22.15 Beneška opema hiša, dokum. oddaja 23.10 Naši operni pevci 23.25 Ples na severu, 5/10 23.35 Infokanal 07.30 Tv prodaja 06.00 Tom in Jerry, ris. serija 08.10 Kralj Drozgobra d, ris. film 08.35 Ogijeva druščina, ris. serija 08.45 Obuti maček. ris. serija 09.10 MallnjI dol, ris. seri]a 09.20 Naš mali svet. ris. serija 09.25 Formula 1, prenos treninga 10.30 Našnalisvet, ris. serija 10.35 MišekStuartLittle.ris. serija 11.00 Na deželije lepo, nan. 12.00 Šolska košaricarska liga 13.00 Formula 1, prenos 15.30 Sanjska ženska, ponovitev 16.30 Predrzno brezbrižni, film 18.15 24 ur-vreme 18.20 Entrada, kuhinje Latinske Amerike, dckum. oddaja 19.00 24 ur ^.00 Oprostite prosim! 21.30 Športnascena 22.30 Škandatozno pero, film 00.45 24 ur, ponovitev 01.45 Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09,00 Miš maš, otroška 09.40 Sočutje, ki premaga osamljenost 10.40 1354. VTV magazin 10.55 Kultura 11.00 Športni torek 11.10 Športni gost 11.50 V^imokoçiedu 11.55 Na obisku... pri Emilu Glavniku 12.55 Iz sredine odd.Oobn) iuiro 13.45 Vkieostrani, obvestila 17.55 Vabimo k oçiedu 18.00 1355. VTV magazin 18.25 Kultura 18.30 Iz petkove odd. Dobro jutro 19.20 Pop Com 20.35 V spomin; dr. Vekoslav Grmič 22.05 VabirrK> k ogledu 22.10 Vkieostrani, obvestila PONEDELJEK, 4. aprila SLOVENIJA 1 1 SLOVENUA 1 06.40 Zrcalo tedna i 07.00 Poročila 07.00 Poročila I 07.05 Dobro jutro 07.05 Dobro jutro j 08.00 Poročila 08.00 Poročila j 08.05 Dobro jutro 08.05 Oobro jutro i 09.00 Poročila 09.00 Poročila j 09.05 Ajkec pri reslavratorjih 09.05 Iz popotne torbe I 09.30 Cedrik, 10/52 09.25 Oddaja za otroke j 09.45 Zgodbe iz školjke 09.35 NI Frice!. 3/5 j 10.20 Sožitja, tv Maribor 10.05 Tistega lepega popoldr^eva i 11.35 Pri Jožovcu z Mata lijo 13.00 Poročila, šport, vreme i 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva i 13.15 Hri-bar 14.25 Prvi in drugi i 14.20 Se zgodi. 13. epizoda 15.00 Poročila, promet j 15.00 Poročila, šport, vreme 15.05 Dober dan. Koroška i 15.05 Mostovi 15.40 Telebajski. 31/45 j 15.40 Zmajske zgodbe. 1/26 16.05 Oddaja za o^ke i 16.05 Risanka 16.20 Radovedni Taček: tekma j 16.10 Obisk v akvariju, 14/17 16.35 Ajkec pri restavratorjih j 16.15 Zlatko Zaklad ko 17.00 Novice, šport, vreme j 16.30 Knjiga mene briga 17.45 Skrivnost avstrijskih dežel i 17.00 Novk;e, slovenska kronika 18.30 Žrebanje 3x3 Í 17.35 Biotopi, dokum. oddaia 18.40 Risanka ! 18.05 Prisluhnimo tišini 19.00 Dnevnik, vreme, šport 1 18.40 Risanka 20.00 Bolnišnica na koncu mesta j 19.00 Dnevnik, vreme, šport po dvajsetih letih, 5/13 i 20.00 Pod žarometom 21.00 Izzivi j 21.00 Kralj slov. oblikovanja. 21.25 Pcdot}â podobe dokum. portret 22.00 Odmevi, šport, vreme 1 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Mati Tereza, 2/2 j 22.50 Gospodani življenja in 00.20 Dnevnik, ponovitev smrti 01.15 Podoba podobe i 23.40 Biotopi, dokum. oddaja 01.40 Dnevnik zamejske tv i 00.15 Dnevnik, vreme, šport 02.10 Infokanal ! 02.00 Dnevnik zamejske tv SLOVENIJA 2 i 02.25 Infokanal 06.30 Infokanal ! SLOVENIJA 2 10.00 Otroški infokanal i 06.30 Infokanal 11.30 Tv prodafa i 10.00 Otroški infokanal 12.00 Zabavni infokanal j 11.00 Tv prodaja 12.50 Tv prodaja i 11.30 Zabavni infokanal 13.25 Slovenski magazin 1 12.40 Tv prodaja 13.50 Š-športna oddaja i 13.15 Osebno 14.20 Prenova oper j 13.45 ďovenski utrinM 14.40 8eneška opema hiša : 14.10 Mumanistika 15.30 Naši operni pevci j 14.40 Aritmija, glas. oddaja 15.45 Ples na severu, 5/10 j 15.20 Študentska 15.55 Arktika, 5/5 i 15.50 Studio city 16.50 Turistika j 16.50 Mostovi 17.15 Dober dan Koroška 1 17.25 DP v hokeju na ledu. iretja 17.45 Davi, izbor iz jutranjega lekma finala končnice programa i 20.00 Frasler, 24/24 18.50 Peščica izbranih, G/10 j 20.35 Liga prvakov v nogometu. 20.00 Osebno Liverpool - Juventus 20.30 Human istika 1 22.35 Dolgčas, franc, film 21.00 Studio city j 00.35 Na liniji 22.00 Arilmi^, glas oddaja j 01.20 Infokanal 22.30 Studentska m 23.00 Brane Rončei izza odra 00.30 infokanal k-—TV^ 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 RickiLake 08.45 Pet skrivnosti, nad. 09.40 Zastavljeno srce, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, nad. 12.45 Športna scena 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Prava ljut>ezen, nad. 15.55 Srčna dama, nad. 16.55 Zastavljeno srce, nad 17.55 24 ur-vreme 18.00 Pel skrivnosti, nad. 19.00 24 ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Providence, nan. 21.50 Skntí aduti, nan 22-45 XXL premiere 22.50 Alias, nan. 23.45 Dvojno presenečenje, film 01.05 24 ur 02.05 Nočna panorama 09.00 10.00 10.05 10.10 10.15 10.45 14.00 17.55 18.00 18.05 19.35 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.30 23.20 23.25 23.30 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 RicIdLake 08.45 Pet skrivrK)sti, nad. 09.40 Zastavljeno sroe, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Prava ljubezen, nan. 12.45 f^ovJdence, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Prava ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama. nad. 16.55 ZasQvljenosroe, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 PetsiTivnosli. nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Njena pravila, amer, film 22.35 XXI premiers 22.40 Alias, nan. 23.35 Rekvijem, amer, film 00.55 24 ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama © Oobro julro Vabimo k ogledu 1355. m magazin Kultura Polk'n'roii, glasbena oddaja Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Košarica, posnetek tekme Šibenka: Pivovarna Laško Naj spot dneva Vkieostrani, obvestila Vabimo kogledu Predstavitev in dek) Urada vlade RSzaSk^vencev zamejstvu in posvetu Regionalne novice Rokomet, posnetek tekme Prevent : Prule Iz oddaje Dobro jutro Vabimo kogledu Naj spot dneva Videostrani, obveshia 09.00 Predstavitev in delo Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu lO.OO Vabimo k ogledu 10.05 Košarica, posnetek tekme Šibenka: Pivovarna Laško 11.35 Naj spot dneva 11.40 Rokomet posnetek tekme Prevent ; Prule 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 TVinšlJukcija: matematika, 18.40 Nedeljski izleti: Donačka gora 18.50 Naj spot dneva 18.55 Pravl|k:a za najmlajše: Pes Sultarî 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1356. VTV magazin 20.25 Kultura 20.30 Športni torek 20.50 Sortni gost 21.30 Turizem in mi 22.00 Asova gibanica 22.30 Vabimokogledu 22.35 Naj spot dneva 22.40 Videostrani, obvestila SREDA, 6. aprila SLOVENUA 1 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Obisk v akvariju. 14/17 09.10 ZlatkoZakladko 09.45 Knjiga mene bng a 10.10 National geographic, 8/12 11.05 Spetdoma 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Nekaj minut za domačo glasbo 13.35 Ljudje In zemlja 14.25 Gospodarduhov, 4/13 15.00 Poročila, promet 15.05 fvlostovi 15.40 Jurij Drobižek. 14/26 16.05 Pod klobukom 16.40 Skip in Skft, 1/26 17.00 NovKB, slovenska kronika 17.30 Z vami 18.20 Turistika 18.40 ŽrebanjeAsha 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik vrçme, šport 20.00 Profesionalec, fiim 21.35 Odpeti pesniki 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Omizje 0010 Dnevnik, vreme, šport 01,05 Z vami 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Infokanal SLOVENUA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški infokanal 11 30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokanal 13.05 Tv prodaja 13 40 Evropski magazin 14.20 Fraiser, 24/24 14.40 Poletni dež. ang. drama 16.20 Nikoli ob desetih 17.20 f^ostovi 17.50 Davi, izbor iz jutranjega programa 19.00 Slačenje, 14/20 20.00 Liga prvakov V nogom^u, Chelsea • Bayern, prenos 00.00 $k)vens ka jazz scena 00.45 Totalno mega, ang. film 02.25 Infokanal 06.55 07,55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21 45 22.35 22.40 23.35 01.00 02.00 24 ur. ponovitev RKki Lake Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Preverjeno Tv prodaja Ricki Lake, po g. oddaja Prava ljubezen, nad. Srčna dama. nad. Zastav fjeno srce, nad. 24 ur, vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Živ zakopan, amer, film Na kraju zk>čina, nan. XXL premiere Alias, nan. Varovalka, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © 09.00 10.00 10.05 10.25 10.35 11.00 11.40 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.40 19.45 19.55 20,00 21.15 21,20 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 23.30 Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1356. VTV magazin, regionalni-infonnativni program, ponovitev Kultura, infomiativna oddaja, ponovitev športni torek, informativna oddaja, ponovitev Športni gost, ponovitev Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Brez zadrege Regionalne novice Vk3eonovk:e za gluhe in naglušne Naj spol dneva Vkieostrani. obvestila Vabimo k ogledu Pop Com Regionalne novice Naj spol dneva Vabimokogledu Odprta tema Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkieostrani, obvestila 31. marca 2005 «»ÍCAS TO IN ONO 21 ^.THToro.koi^ «j 9 Kdaj - kje - kaj Oven od 21.3.de21.4. še preden bo sonce ponovno vzšlo, vas bo vaš part-' ner resno vprašal, kaj se dogaja z vami In ne bo vam preostalo dru-V ^ gega, tot ûa mi nalijete Cislegavina in mu poveste, kar se vvaši duši ^^ nabira že dolgo. Pri tem pa pazite, kako dalei boste šli. Če si želite otirariti r^ezo in v njej le popraviti stvari, ki vas najbolj motijo, bodite previdni v besedah In dejanji ti Ka; se financ liCe, se bodo poiasi zaiele Izboljševali, To vas tjo vsai malo potolažilo, sai dnevi, ki so pred vami, sicer ne bodo najbolj prijetni. Bik od 22.4. do 20.5. ^ , \ če bi prej dobro premislili, bi se vam to, kar se vam dogaia, verjetno ne moglo zgoditi Še sreča, da vam ljudje zaupajo tjdi zato, ker vedo, da jih doslej niste nikoil pustili na cedilu Malo pa pazite, kaj In kolito ^ razlagate, saj se vam zna zgoditi, da bodo ljudje mislili, da ste postali lažnivec. Zvenelo bo namreč izredno neverjetno. Kervas večina takih ne pozna, bodo tudi razmilljaii narobe. Še je čas. da se stvari obrnejo v vaš prid odvisno pa je od odločitve, ki jo boste morali sprejeti ob koncu tega tedna. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Imate neverjetno srečo, da znate biti več kot prijeten sogovornik in znate ljudem zlesti pod kožo In lako bo tudi tokrat Nele,dajimbostekrepko zlezli pod kožo, nekdo bo zaradi vaših dejanj v preteklosti začel kovali vaše sposobnosti v zvezde, kar vam bo odprlo tud; lisla vrata, tó bi sicer ostala zaprta. To bo več kot obliž na vašo dušo. saj so vam nekateri ožji sodelavci v preteklih dneh zadali ter nekaj udarcev, ob katenh niste ostali mimi. Življenje se vam bo umirilo, s tem pa tudi vi. Skrajni čas, saj sle bili zadnje dni precej napeti Rak od 22.6. do 22.7. Po praznikih boste spet sprejeli nekaj odločitev, ki naj bi spremenile vaše življenske navade. Če se vam v življenju kaj ne Izide tako kol bi želeli, namreč vedno reagirate zelo burno. Tokrat boste največjo napako storili zato, ker ne boste molčali. Ljudje pa so privoščijivi, nekateri tudi hudobni. In zato ne bo prijetno, ko vam bodo celo glasno povedali, da ste za nadalo situacijo krivi sami . To boste težko sprejeli. Kot tudi to, da je včasih življenje zelo krivično Marec nI bli vaš mesec, aprila pa bo bolje Lev od 23.7. do 23.8. N Sami nase sle jezni, ker ne znate in ne zmorete iz dane situacije. Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. J^no [ťj^* vam je le, dasi želite v vašem življenju veliko sprememb Nimate pa ne volje In ne moči, da bi z njimi začeli spreminjati svoj svet. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot ludi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vašem razmišljanju Tudi vaši najbližji se znajo obrniti proti vam. Ljubezensko področje bo bolj mrtvo kot ne, zato pa vam vsai pri zdravju in (Inancah v teh dneh kaže bolje. Devica od 24.8. do 23.9. ^^ A Imeli ste občutek, da vaše življenje postaja mimo in takšno, toi si že dolgo želite. Pa tudi pod razno ne bo tako. Sedaj vas laliko krepko izda le trma. zalo paate, kako boste v naslednjih dneh reagirali na čisle provokacije nekoga, ki vas ima odkrit namen spravili na rob žvčnegazloma V oza-^^^^ dju so seveda poslovni Interesi in denar, ki je še vedno sveta vladar. Presenečeni bosle ugotavljali, da je prav denar spremenil tudi nekaj tistlli, Id ste jim doslej zaupali, v popolnoma nezanesljive obotavljivce. Zalo se raje zanesite le nase In na svoj razum. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Na delovnem mestu bo v naslednjih dneh vladalo precej čudno vzdušje Napovedujejo se namreč spremembe, ki se vas osebno ne bodo dotaknile, znajo pa vplivali tudi na vaš dosedanji položaj, Zato stB pravzaprav upravičeno zaskrbljeni Sedaj ste si namreč kar lepo postlali, lahko pa se zgodi, da boste morali zgodbo ponoviti. Najbo- £>1 /v lje bo, da modro molčite in počakale na izid dogodkov Predvsem pa službenih zadev nikar ne prenašajte v domače okolje Uživajte v spomladanskih opravilih, četudi le pogostejših sprehodih. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Niste več navajeni lenariti In prežvijati dni kar tja v en dan, pa vendar vas bo verjetno v to v teh dneh prisililo zdravje. Če ne drugega, se bo-ste morali zamisliti nad svojim početjem in počutjem tudi zato, ker se '^yB že nekaj časa zavedate, da se preveč razdajale drugim, zase pa storite bore malo. Ko vam bo začela v grlo teči voda, se boste prisiljeni spremeniti. Into bo že v naslednjih dneh. Vseeno se s svojim zdravjem ne igrajte sami.Do-bro veste, da ga boste okrepili le, če boste začeli skrbeti za teio z redno vadbo Kondicije vam namreč krepko primanjkuje. Strelec od 23.11. do 21.12. ^^ S Kar naenkrat se boste po dolgem času znašli v pravi delovni gneči, kar fl^'v vas bo spravljalo obživce. Sami sle si krivi, da tudi vaši najbližji že ne-kai časa izkoriščajo vašo dobroto, Preveč popustljivi sle in preveč pridni. ^^ S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pasi žal vza-^^^^ dnjih dneh delate levjo uslugo Predvsem boste precej tečni, pavsega ne bo kriva le pomlad. Preobremenjenosti namreč niste več navaieni, po dolgem času pa se vas bo lotila še spomladanska utrujenost, ki je zadnja leta niste poznali. Kozorog od 22.12. do 20.1. N Ko se vam bo ravno začelo odpirati, se bo ačelo lomiti na poti k us-^^ pehu Pa ne bosle čislo nič krivi, saj veste, da na potek dogodkov ni-^^r ste mogli vlivati. Boste pa ato lat malo nervozni, posledično tudi tečni * Kar pomeni, da bosle svojo slabo voljo prenašali tudi v svoje okolje. ^^^^ Bolje bo, če jo sproščate s športnimi aktivnostmi Tevam namreč zelo koristijo, kar že dobro veste in tudi občutite. Tako dobro, kot se telesno počutite v zadnjih lednih, se namreč že dolgo niste. K temu pa ste veliko pripomogli sami. Vodnar od 21.1. do 19.2. Prezahtevno bi bilo, če bi pričakovali spremembo kar čez noč. Čestitate pa si lahko, da sle se odrekli neki raz^iadl, ki vam zagotovo ni čisto nič koristila, paše finančno vas je precej bremenila. Sedaj vas čaka oseben boj šez nekaj manjšimi razvadami Ne bodite preveč strogi do sebe, saj čez noč ne morete spremenili prav vsega v vašem življenju. To bi zagotovo prehud stres ne le za vaše telo, ampak tudi za vaše živce. Ti so sicer zadnje čase kar mirni, nikoli pa se ne ve. Če pogrešale nežnosti v dvoje, se zavedajte, da sla zato vedno potrebna dva. Tudi vil Ribi od 20.2. do 20.3. Kdor molči, številnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi modro velikokrat držite in ludi tokrat bo tako. Kako prav ste storili, da se niste lavno opredelili do težav, ki jih imaneredtovvašl ožji družini, boste vedeli že julri, ko se bodo stvari močno zaosirile. in !e vi boste ostali med tistimi, ki boste lahtoše pomagali pri razreševanju nast^e situacije. Sicer pa bosle v teh dneh spoznali nekoga, ki bo močno posegel v vaše Svijenje. Najprej seveda le v mislih, pozneje pa tudi bolj konkretno. Pravzaprav ste ga že nekaj časa nezavedno iskali, kajne? 1'clck, I . april 19.00 Mladinski center Velenje Gledališka predslava • Euro Army, Nastopajo dijaki Šolskega centra Velenje. Predstava bo v francoskem jeziku. 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Zaključni konceri udeležencev IX. mednarodne orgelske šole pod vodstvom MIchela Bouvarda (Francija). 19 30 Rdeča dvorana Velenje MaturaniskI ples Gimnazije Ravne na Koroškem 20 00 IViladinski center Velenje Klubski večer ^ interspar Velenje LEGO Igralnica, Lego igralnica bo potekala do 17. aprila 2005, Šoštanj Krvodajalska akcija Sobola^ 2. apríl 8.00 Škále pri Velenju Taborniško tekmovanje. »Škalska liga, ka te briga 2005« Zabavno tabomiSko tekmovanje 20.00 Mladinski center Velenje Klubski večer 20.00 Župnjiska cerkev Rečica ob Savinji I Velikonočni koncert KD Godbe Zg. Savinjske doline 22.00 Max Club Velenje Študentska vročica • Ediga i\c(lelja, 3. april 17.00 Župnjiska cerkev Nazarje Velikonočni koncert KD Godbe Zg. Savinjske doline Poi) ed CI j c|v, _4 ._apr' 11__ 10.00 Knjižnica za mladino Ob dvestoti obletnici rojstva H. C. Andersena Teden Andersenovlli pravljic. Teden Andersenovih pravljic bo potekal od ponedeljka, 4. aprila, do petta, 8. aprila 2005. Vrtci In šole se morajo predhodno najaviti. Torek. 5. april_ 17.00 Predverje Doma kulture Šoštanj Torkova peta • ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Galerija H/lladinsKega centra Velenje Srečanje Alternativno astrološkega kluba Kiron. Srečanja bodo potekala vsak prvi torek v mesecu. Od 19. ure naprej bo Edo Jan predaval o čakrah. 18.30 Mladinski center Velenje Filmski večer 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert - Trobilni ansambel Slovenske filharmonije Sreda, (i. aiuJJ_ 17.00 fi/lladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic. Kraljična na zrnu graha (H. C. Andersen) in Tiho, tukaj beremo! (B. Bloom) 17.00 Vila fl/lojca Sredina peta - ustvarjalnica za otroke in starše gQ.Çp Dom kulture Velenje Gledališka predstava, Slovensko narodno gledališče fi/larlbor (A. T. Unhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi). Beli abonma in izven 19.30 Glastiena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert. Kitarski duo Monika Krajne štih in Boris Štih (Vlrlek. 7. april_ 17.D0in19 3Q Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2005 • Območna revija oktetov, malih vokalnih skupin in odraslih pevskih zborov Iz Velenja, Šoštanja In Šmartnega ob Pakl. Ob 19.30 url bo ponovitev popoldanskega koncerta. 18 00 Vila Ivlojca Šola za starše - nadaljevalni program Marija Glinšek: Branje 19.00 Knjižnica Velenje Predavanje: Ali voda zdravi? O tem, kdaj in katera voda pozitivno učinkuje na naše zdravje In počutje, bo predaval Janez Pelko. 19.00 fVlladinski center Velenje Delavnice. Šola afriškega bobnanja, Delavnico bo vodil Albin. 19.00 in 21.00 Hotel Paka Velenje Gledališka predstava • Boom teater Kranj; izbrisani (humoristična Igra) 19.30 Restavracija Jezero Bridge za staro In mlado 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert. Oddelek za harmoniko Glasbene šole Velenje Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistlčno-infor-macijskl in promocijski center fi/lestne občine Velenje (03/896 18 60). Prvi april - dan, ko se lahlco pošalimo na tuj račun Kdo nc pozna 1. aprila in šaJ ter poiegavSčin, ki so povezane s tem datumom (čc dmgega nc, sc ga je pametno spomnili, da le kdo nc potegne ali 'sc le sposodi'). Danes bi težko rekli, da je ta dan pra/nik, a ima vseeno poseben pomen, saj je to bil, je in bo o,stal "dan norcev". Večina nas na la dan rada koga "na-plahta", včasih pa kaki^ni potegavščini nasedemo tudi sami. Nekateri sc /aradi lega jezijo, a jim lo nič ne pomaga, zalo je bolje šaio sprejeti in morda z njo potegnili koga drugega. Na 1. april - dan norcev in lažnivcev, je torej najbolje bili previden in dobre volje. Zakaj je ravno 1. april dan, ko se šalimo in norčujemo iz drugih, je težko reči. Razlage, ki jih je prečoj, -SO zanimive in zelo različne: tako nekateri menijo, da zalo, ker je bil ta dan nekdaj začetek novega Ida, potem zaradi lega, ker naj bi bil la dan rojen Juda Iškarioi, pa zaradi nc-slanovilnosli in muhavosti aprilskega vremena. Morda je ta dan naslednik rimskega praznika, ko so ob spomladanskem cnakonočju Rimljani praznovali praznik smeha. Ta dan so se ljudje radi šalili in norčevali med seboj, najraje pa -SO si privoščili ljudi iz drugih krajev. Kčikor koli že, ta šega se je ohraniia do današnjih dni in mnogim še danes predstavlja dan, ko .sc lahko brez skrbi pošališ na tuj račun. Že od ne- kdaj je veljalo tudi pravilo, da se morajo prvoaprilskc potegavščine končali do poldneva. Zanimivo je ludi to, da najmočnejša karta (škis) pri zxilo priljubljeni igri taroku ni nič drugega kol norček. V svetu se je (in seveda se še) na ta dan običajno "zgodilo" mnogo pomembnih dogodkov, za katere se je kasneje izkazalo, da so navadne prvoaprilskc potegavščine. Tudi pri nas so se že od nekdaj ljudje radi pošalili na račun drugega in .se pri tem malce pozabavati. Tako kol povsod drugod so tudi prvoapril-.ske šale in njihova izvirnost odvisna od ljudi, ki si jih izmislijo, a včasih znajo biti te šale ludi precej ostre, neotesane in včasih celo krute. Sicer pa je i. april dan kol v.si drugi in tudi na la dan se je v preteklosti zg(xlQo mnogo pomembnih. lepih in prijetnih dogodk(»v. Svel bi brez njih zagotovo bil veliko bolj prazen in dolgočasen, kol v resnici je. ■ ĐK Ženam v poklon Velenje - Tudi letos je Mladi lorum združene liste socialnih demokratov v mesecu marcu pripravil darilo ženam in materam. Že petič so jih povabili na ogled gledališke predstave in dvorana kulturnega domaje bila tudi tokrat polna. Tokrat so se žene krepko nasmejale in sprœtile ob predstavi šmaiikega Gledališča pod kozolcem »-Mrtvi ne plačujejo davkov«. Izkupiček od prodaje kari - prodali so jih 400 po le 200 SIT - so poklonQi onkološkemu društvu za nakup mamoloma. r\H^ RADIO V€L€NJe Zgodilo se je... {£ ocl 1. do 7. aprila. • v prvih dneh april» leta 1991 je v .lugoslaviji potekal popis prebivalstva, po katerem je imelo Velenje 27341, Šošianj 2946, Šmarlno ob Paki pa 6\3 prebivalcev; - 2. uprila 1996 je velenjska glasbena skupina Šank R(x;k izdala ploščo z naslovom Poglej v svet, ki sojo posneli de-ccmbra leta 199.> v New Yorku; - 2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkalKča nadaljevali udarni.ško delo pri urejanju velenjskega "Sončnega parka"; Urejanje Sončnega parka • 4. aprila 1981 so krajani Skor-negav Penku dobili nov vodovod; - 4. aprila 1993 je Katarina Sre- bolnik zmagala na 11. tradicionalnem ten Lškem turnirju za pokal Katoro v Umagu; - 5. aprila leta 1971 .so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhitektonske zazidavc za območje áalek in Bevče pri Velenju; - aprila leta 1992 je bil sprejel ureditveni načrt Rekreacijskega centra .lezero; - na cvetno nedeljo, 6. aprila leta 194I,seje z letalskim napadom na Beograd začela druga svelovna vojna na tleh bivše .lugoslavije; nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer seje čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala tlniga svetovna vojna pri nas: zani- mivo je tudi to, daje napad na Beograd vodil nemški letalski generalpolkovnik Aiexiui-der Lohr, ki je 9. maja leta 1945 v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E; 6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik, ki ga je zamenjal Dušan Scmolič; 7. in 8. aprila lela 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod. Pripravlja: Damijan Kljajič KINO VELENJE v hotelu paka ^Hm A in iNCKA ZA IMIIJJOIN IKH.\KJi:\ (drama} Režija: Cilnt Eastwood Hackfonj Vloge: Hillary Swank. Clint Eastwood, Morgan Freeman Četrtek, 31.3., ob 18.00 Petek, 1.4., ob 22.30- glesno predvajanje Sobola. 2.4., ob IBM in ob 22.30 Nedelja, 3.4.. ob20.30 Ponedeljek, 3.4. ob 1B.OO Torek, S. 4., ob 20.30 (zadnja predstava) Na poficijskj postaji šL 13 se na pred-novoletni večer, dan pred zaprtjem postaje pripravlja zabava. Toda zaradi Sfiega se na postaji ustavi peščica zapornikov med njimi tudi mafijski boter Bishop, ki naj bi pričal proti skorum-piranim policajem, Zato se pred postajo znajdejo oboroženi moški, ki so za vsako oeno pripravljeni priti do Bishopa, Miren večer se tako spremeni v b0rt}0 za prežjvetje. družbi otrok brez očetov in dobil idejo za nastanek slavnega Petra Pana. To je zgodba o J.M. Barrîeu , zelo čustvenem in ravno prav prismuknjenem pisatelju, očeta letečega dečka. Film s sedmimi nominacijami za oscarja a lez enim dobljenim Oskarjem in sicer za glasbo. mu nihče ne upa ugovarjati. Rim je študija človeškega nasilja In samounlčujoče nesmiselnosti nacizma. ruskvim; rr_— Dolžina; 137 minut Četrtek. 3i. 3., ob 20.30 Petek, 1.4., ob 20.00 Sobota, 2.4., ob 20.15 Nedelja, 3. 4.. ob 18.00 Ponedeljek, 4.4. ob 20.30 Sreda. 5.4.. ob 18.00 (zadnja predstava) Pripoved o ljubenii med zagrenjenim starejšim moški, ki s svojo hčertco nima več nobenega stika in mladim dekletom, ki potrka nanjegova vrata, da bi jo treniral boks In bi se po nizu porazov tako dvignilazdnaživljenja. Rim, ki ga je vredno videti! 2 Erino kartico zvestobe cena vstopnice 500 SIT! Rim leta ! 4 Oscarji 2005 • najbollši film, najboljša reâja, glavna ženska vloga in stranska moška vloga [\\P\I) IMHJCIJSKO IM>STAJ() ST. 13 PROPAD (vojna drama) Rezija: Oliver Hirchbíegel Hackîord Vloge: bruno 3anz. Alexandra Maria Lara Dolžina: 150 minut Sreda, 6. 4., ob 20.30- premiera pred slovenskim startom Film o zadnjih dnevih življenja Adolfa Hitlerja, videne skozi oči njegove osebne tajnice Traudl Junge. Berlin je oblegan, Hitler pa se v bunkerju poroči z Evo 8raun, piše oporoke in se nemisli predal V mestu potekajo srditi boji. Kljub nenehnem bombardiranju in tipljenju civilistov pa se (slovenska drama) Režija: Janez Burger Vloge:Darko Rundek, Nataša Matjašec, Matjaž Tribušon Dolžina: 97 minut Petek, 14., ob 19.00 Sobota, 2 4., ob20.46'Artkino Nedelja, 3 4.. ob 20.46 - Art kino Torek. S. 4., ob 18.00 Spletke med ustvarjanjem ^edališke predstave, ki se prenesejo v resnično življenje In usNarjajo napeto situacijo. Slovenski film leta! V ISKANJU \}\milVj IMIJE__ (drama) Petek, 14., ob 21.00 Sobota, 2.4.. ob 18.30 Nedelja, 3 4., ob 18.30 (;\kiii;li) (akcijska kriminalka) Rezija: Jean- François Ríchet Hack- ford Vloge: Ethćui Hawk, Laurence Rsh-burne, Maria Bell o Dolžina: 109 minut V ISKANJU i)i:/i;iJí ^ijii; (drama) Vloge: Johnny Depp,Kate Winslet,Julie Christie, Dustin Hoffman Dolžina: 106 minut Petek, 1.1, ob 18.00 Torek, 6.4., ob 18.00 (zadnja predstava) Priljubljeni škotski pisec otroških pripovedk je nekoč preživljal čas v (komedija sinhronizirana v slovenščino) Dolžina: 85 minul Nedelja, 3 4., ob 17.00 • Otroška matin^a PIl^ČKA ZA MILIJON DOLAKJIlV (drama) Ponedeljek, 4.4. ob 20.00 in torek, 5.4. ob 20.00-filmski ciklus OS-KARJEVCI2005 Kîno nagrafuje naročnike Našega časo Izžrebati smo: Slavko Mevc, Ravne 115. Šoštanj: Robi Klosterntk, Bevče, Velenje: Neža Škoflek, Koroška 29, Velenje. (Potrdila o nagradi prejmete na dom}. Nagradna križanka COMSHOP 8€STAVIL PEPS SeOMIH pEvcev FltOZC^ THEODOR -gPOJ- AMEMân Slikar IN OAAťK-JOW ŽENSKA. KI TIPKA KA Tf>KALNI 8TTÏ0J UDELEŽENEC STAVI« CRTS POT^ M^T.) DAAO KAMEN »NJIH O ALMA KARltN ORU. 2LATI N MONJE* NK JML OmÂHM v auvai .ÍE3Í&. NASAD OB Hlâl anujeKA MARUVtA TlONA OPCKA Z icero KA OAtKCKEH M"" SIOVFN CRAFtĆNI OeLIKOVA- ÍEG-MIUENKO NEMSKI T60LÔ0-JOHANN (1486-1 &431 POĆ&LO TAOIZ-MA K 26IRALSD PODATKOV &AWOVEZ- Nlc^ OVRATKk CA KO JE KDO OSAMLJEN PO SIRVJ ZNANO NI20ZEU. MESTQ KL09UCC< PILC D O vwvwC fOOAOM âLAVS ÊPANSKO M. IME HMHJN* TFOORAFBKA 810V0 epcofus Kmo. Mm&i, VRiKA »< CfM v«2A Z90RNUA 0MX6ÍNA ynwHAX MT NA KONCU TUtV% NIKOLA fiAOOiCtČ TEKOČI raCUN POHVAL» NI GOVOR PODVODNI SST^EL. POOMOR» NIC R N O KARL RAD&K HAZSKCNtL. SVEM H D N SOL ia.OROVE KISLINE TlP M/TOMO- BILA ZNAMKE LADA KRAJEVTiA SKUPNOST œmrwA v sen com^HOP PE Velenje, Kidričeva 2/b Nakupovalni center Velenje Tel/fax 03 8970 544 E-mail: ve@comlron.si Računalniška trgovina COMSHOP v pritličju nakupovalnega centra vam nudi bogato izbiro računalnikov in računalniške opreme po konkurenčnih cenah. Ponujajo hitri kredit preko trajnika, za katerega potrebujete samo osebno izkaznico, kartico Maestro in davčno številko. Vse uredijo na prodajnem mestu. Rešttev križanke pošljite najkasneje do 11, aprila na: fVaščas, d, o. o., Ki- dričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »COMSHOP«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade: tiskalnik injekt HP 3745, tipkovnico Microsoft intemet in optično miško Micmsoil K A IM 4» V II L 11 X J ČETRTEK,31.motca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje.kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazikviz; 19.00 Na svidenje. PETEK J. aprila: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročita; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj>kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SO&OTAr 2. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8,30 Poročita; 8,45 Živali moje prijateljice; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. HiliUA. 3. aprllo: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horo^op; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kultumi utrip; 9.00 Tretje življenjsko obdobje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17,30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PDNEDEUEK; i.apù\o-. 6.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8-00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Podjetniad kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, s. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročita; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kultumi utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročita; 14,45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje;; 18.00 Povej na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, 6.aprilo: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7,45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročita; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 6 paket; 19.00 Na svidenje. OBVESCEVALEC TIKI IN POZNANSTVA ŽENFTNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti brezplačno za mlade ženske. GSM: 031/505-495, telelon in faks: 5726-319. IŠČEM poèteno mlajšo upolCam<) :)^aiostnt>vest, dasc je mnogo prezgodaj izteklo življenje nasi sodelavki JUSTINI STROPNIK Ohranili jo l>omo v trajnem spominu. Sfjdeiavd iz llve^ d. d., ^iiUn/e p Sn:fí tvoja več no hijfí. Ixyíočin večne najT\ žalost srce trga. soI'/a Jije i'/ oči. dom je pmzen in ot(y?.cn, kar te več med nami ni. ZAHVALA Zapuistil nas jc dragi mož, oče in star ata EMILJAGER 29. 7,1942 - 23.3, 2005 iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijaleljem, znancem in sodclavcem za izrečeno sožalje, darovano pomoč, cvctjc in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. '/aiujifči vsi njefioii Postanit nároční Za naročnike kar 9 številk zastonj! Izkoristite ugodnosti ki [Ih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostovo na dom, ampok tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kor devet številk zostoni. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene molih oglasov In zohval. Izkoristite dobro ponudbo. In kako se lahko naročite na Naš cas? Pokiičite 03/898 17 51. Naročilo lahko poiliete tudi po e-pošti: press@nascas.sl, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, AG^FMNr Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna različnih barvah, kosovno Delovni čas prodajalna: pon-pet od 8. -18. ure, sob od 8. -12. ure Pohištvo,^kuhinje, informacifo na telofon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-ffiail: inf0@9arant.si, spletna stran: www.garant.si računalniške In pisalne mze. VELIKA VEUKONCNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 7. marca do i aprila 2005 tLLQlSSD mMmsmn $ ^ liSBmSiiQ ÇI7^p]ïï) ^ÍĚMbQÍMÍMSI^ QilMiBÏÎtB VEêEXSCOD Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovana, obveščamo vas, dajetet.: 112 rezervimna za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko števUko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje eldpe za nujno medicinsko pomot Ugovorena tej številki snemamo, Za Informacije v zvezi z reševalno službo kllclle na telefon^ DEŽURSTVA sko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zobozdrovniki: 2. in 3. aprila - Mojca Čurcič, dr. Slom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje {od 8. do 12. ure). lekarno v Velenju; Lekarna CenterVelenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedeljah In državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do14.00,telefon 898-1880. Veferinorsko posfojo kitonis Od 1. do 7. aprila • Urban Hrušovar, dr. vet. med,, GSM: 041/667-040. Delovni čas: ponedeljek-petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali' ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ter torek in četrtek od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval • od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in14. uro). NUMERO UNO Robert Kukovec a. p. Mlinaka ulica 22 Maribor UfiodnI gotovinski ali avtomobilekl kredfti do 7 lal za vse zaposlene, (er upokojence, tudi 09. Star kredit nI ovirdr možnost obremenitve dohodka do 50%. Pridemo ludi na dom. Ugoden odkup In prodaja rabtjenih avtomobilov. Tel.: 02/ 252 48 26 041 790 960, 041 991 Fax; 02/ 2S2 46 23 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 21. marca 200S do 27. marca 2006 niso povprečne dnevne koncentracije $02. Izmerjene v avromatsklh postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občina Šoštanj In Občine Šmartno ob Pakl, nikjer presegale mejne 24-uroe koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBŮm VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR mfa vrednost: 3S0 mkros) SOZïïû sjvNe^rvD ^rese^ar^v Ieiu2004:30 milo^>g $0^3 zraks Kraiani odločno proti raziskavam Obrlnn Šniarlno ol) l^nki bo sposlovala voljo oUruinov in sc na ra/pis za izhoi' lokacijc za odlagališče nizko ííi sixhiiijc raííioaklivnih odpadkov ne ho prijavila - Protesi so krajani izrazili tudi s podpisi Tatjana Podgoršek Prcj.^nji l.orck popolJnc jc bil v dvorani doma krajanov v Gorenju zhar občanov na Icmo 'Do varne lokacije odlagališča ni/ko in srednje radioaklivnih odpadkov sporazumno z ljudmi'. Poleg nekaterih svetnikov ObCine Šmartno ob Paki, predstavnikov Agencije za radioaklivne odpadke Slovenije in velenjskega Vegrada so se ga udeležili predvsem krajani vaških skupnosti (jorenje in Skorno. Sklep o sklicu zbora občanov so sprejeli i^mariki svetniki na /iidnji seji sveta, na kateri so In-1'ormativno razpravljali na omenjeno Icmo. Na dnevni red jo je tamkajšnji župan Alojz PíkI-j'nrStk uvrstil /ato, ker je raziskava Agencije za radioaktivne odpadke Slovenije o primernih lokacijah za odlagališče omenjenih odpadkov pokazala, da jc med možnosti zanjo tudi kamnolom luta v vasi Gorenje. V razpravi so svctniJši menili, da je potrebnem pred prijavo na razpis iskanje lokacijo za odlagališče prej preveriti voljo občanov. Kljub temeljili sezniuiitvi o postopkih /a pridobitev lokacije o izgradnji in delovanju odla- gališča so krajani na zboru odločno zavrnili možnost za opravljanje kakršnih koli raziskav v opuščenem kamnolomu tula vvasi Gorenje. Ta je vlasti velenjskega Vegrada, kije nehal izkoriščati njegovo rudno bogastvo pred približno 20 Icli. Krajani so Vegradu očitali, da di'jslej ni s prstom mignil za sanacijo približno 10 hektarjev velikega zemljišča, čeprav sc je ^njo obvezal s pogodbo s takratno krajevno skupnostjo Cîorcnje. Sedaj pa bi rad krajanom in lokalni skupnosti »obesil navrat« odlagališče jed rskili odpadkov zato, da mu ne bi bilo potrebno opravili z zakonom predvidenih sanacijskih del. .lože Kotnik, vodja Vegradovega obrata Vemont, pod katerega sodi kamnolom tufa v Gorenju, je to (odločno zanikal, saj Vegrad, kot je poudaril, nima možnosti odk'ičanja o odlagališču niti mu naj ne bi bilo vseeno» kaj se dogaja v prc^ toru. Po mnenju krajanov je razpravljanje o količini denarja, ki naj bi ga za odlagališče, če bi bila Izbrana njihova lokacija, dobila lokalna skupnost, brezpredmetna, saj ni nikogar, ki bi jim jamčil, da je objekt varen in da bi la denar občina res dobila. Je pa eden od udeležencev menil, da bi morali župani lega okolja iztržili višjo rento za ekološko onesnaženost, ki je posledica proizvodnje električne energije všo.^lanjskih termoeleklrarnah. là proizvodnja ekokíško namreč bolj onesnažuje kot proizvodnja jedrske energije. Oh koncu zbora občanov je predstavnik krajanov vaških skupnosti Gorenje in Skorno izročil Alojzu Podgoršku protest s 149 ptidplsi in z obrazii)žit-vijo, da poleg cisterne plina in onesnaženega zjaka ne želijo v svojem okolju še dodatne nevarnosti za zdravje. Ob koncu zb<^rti občžmov nam je župan Alojz Podgoršek povedal: »Zelo sem zadovoljen. Pričakoval sem takšno javno mnenje. Razprava je bDa strpna, krajani so z zanimanjem prisluh-nili predstavitvi samega postopka za izbor lokacije in izgradnje odlagališča. Ib jc bil tudi namen zbora in nc razprava lagališčc da ali nc\ Občina s tem v zvezi do sedaj ni storila nič in po tem zboru krajanov tudi ne bo. Sp^">Šlovali bomo voljo krajanov. Gotovo bi bile raziskave zemljišča v kamnolomu lufa dobrodošle. Bo pač te (Opravil kasneje nekdo drug na druge in ne na državne stroške. Mislim pa. Zavrtajmo v prihodnost V čast 130-letnici preteklosti, v spodbudo desetletjem s spoštovanjem m z i2:fvaf>jem. prihodnosti! s spomini in pričakovanji, s ... simfoničnimi in z elektronskimi Praznujmo skupaj, zvoki. Tokrat drugače! s temo in svetlobo. Verjemite:drugače bol Žal vam bo, Zahtevajte svdío brezplačno vstopnfco v TURISTIČNI AGENCIJI GOST, RESTAVRACIJI JEZERO, RECEPCIJI UPRAVNEZGRAÛ8E PREMOGOVNIKA IN V TIC Velenje. če vas ne bo zraven. Natalija Verbolen > Pihalni orkester Premogovnika Vetenie * Res Nutlius • Rudarski d