Stey. 6. Y Mariboru 5. februarja 1880. Tečaj XIV.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld.-kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Slovenski
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 „ trikrat . . 16 „
Zakaj želimo Slovenci, naj odstopi minister Stremajer!
Nobeden izmed sedaj na ministerskib stolih sedečih mož nam Slovencem ni tako nevšeena oseba, kakor naš štajerski sorojak, mnogoletni liberalec in ustavak — g. minister Stremajer. Prav za prav bi ta mož imel uže davno odstopiti, zlasti takrat, ko je liberalnega ministerstva predsednik knez Auersperg ministrovanje odložil. Toda g. Stremajer je ostal. Vsled lanskih volitev so liberalci zgubili večino v državnem zboru. Po ustav-nej navadi na celem svetu — če izvzamemo konservativne bedake na Baverskem — pa imajo ministerske stole zasesti možje iz večine poslancev ali vsaj one stranke, katera je zmagala. Zato bi celo po liberalnem nauku in zgledu ministri Stremajer, Horst, Weidenheim morali prostovoljno, brez dalejšnjega obotavljanja ministrom iz zmago-nosne stranke prostor narediti. Saj smo lani pri volitvah toliko žrtvovali iz tega uzroka, da pro-deremo do zmage, da otresemo neznosljivi nemško-liberalni, judovsko - oderuški jarem. Slovenci pa še posebič želimo znebiti se ministra Stremajerja. Uzrokov imamo le preveč!
Uže kot poslanec štajerskega zbora v Gradcu veljal je g. Stremajer zraven dr. Recbbauerja, ki je nekega gospoda iz spodnje Štajerske resno vprašal: „jelite, spodnji Stajer se bo vendar še dal ponemčiti do Sotle in Save", zmiraj veljal kot najodločuiše nasprotnik Slovencev. G. Stremajer n. pr. je bil oni poslanec štajerski, kateri je glase volilne tako dolgo odšteval in delival, dokler da so dr. Dominkuševo izvolitev zvrgli in znanemu Seidlu pot v deželni itd. zbor odprli. Kmalu potem začeli smo Slovenci čutiti še trdneje roko Stremajer-jevo, ker je postal minister nauka in bogočastja. Kar se je v tej zadevi zadnjih 10 let godilo na Slovenskem, tega ne pozabimo kmalu.
V pojasnilo povzamemo nekaj črtic iz jako zanimivega dopisa iz Gradca v štev. 22. „Slov. Naroda". Pisatelj veli: „lani je velik gospod prosil prejšnje Auersperg-Lasserjevo ministerstvo,
da naj znanemu slovenskemu pisatelju in profesorju odkaže službo v Gradcu, da bode saj blizu domovine. Odgovorilo je se: „dreissig Meilen vom windischen Land" (30 milj od slovenske zemlje) ter so profesorja poslali daleč za Dunaj na Moravsko. No, in tako se je sploh ravnalo: Slovenci so morali iz domovine, a na njihovo mesto prihajali so večjidel sami Nemci. Zato se ni čuditi, da nahajamo med 8 deželnimi šolskimi nadzorniki le 1 Slovenca. Na gimnaziji v Mariboru je 11 nemških profesorjev zraven 4 slovenskih, na realki med 13 profesorji samo 1 Slovenec. Na pripravnišču je polovica učiteljev nemška in ravnatelj ne ume ne besedice slovenske. V Celji na gimnaziji so samo 3 slovenski profesorji zraven 11 nemških. Na ptujskej realnej gimnaziji je polovica profesorjev nemška, ravnatelj trd Nemec. Sploh vsi ravnatelji srednjih šol in pripravnišča na slovenskem Štajerskem so Nemci in ne razumijo ma-ternega jezika pri večini svojih učencev. Jednako je po drugod. V Celovcu je na gimnaziji 11 Nemcev in 3 Šlovenci, na realki 11 Nemcev in 3 Slovenci; v Beljaku na gimnaziji 12 Nemcev in 2 Slovenca. V Gorici na gimnaziji je zraven 9 tujcev 8 Slovencev, na realki 12 tujcev in 3 Slovenci, v Pazinu na gimnaziji 10 tujcev in samo 5 Slovencev. V Ljubljani na gimnaziji štejemo 6 Nemcev zraven 14 Slovencev, na realki 8 tujcev in 7 Slovencev, v Novem mestu zraven 10 Slovencev 4 Nemce, sploh na Slovenskem v omenjenih službah 132 tujcev, a le 72 domačinov!
Kde so pa tedaj naši slovenski profesorji? Ali jih menda niti nimamo? Oh, imamo jih dosta, le doma ne. Morali so iti v tuje kraje kruha služit, a domačega pustiti Nemcem in Italijanom. Največ biva jih na Hrvatskem, to pa večjidel samih odličnih pisateljev slovenskih: Fr. Bradaška, S. Žepič, M. Vaijavec, Fr. Marn, I. Benigar, dr. Celestin, A. Musič, M. Valpotič, A. Stržič, A. Ko-drič, P. Vaijavec, J. Cičigoj, J. Zupan, J. Šteklasa, E. Kramberger, M. Vamberger, A^Mazek, J. Kom-ljanec, dr. Križan, L. Zima, M. Spehar, Fr. Mag-dič, J. Stožir, J. Štare, M. Jelovšek, M. Senekovič,
A. Postružnik, V. Lipež, skup 29 profesorjev. Toliko učenih Slovencev mora zunaj slovenske domovine biti, ker doma službe ne dobijo. Mnogo slovenskih profesorjev bilo je iz slovenskih šol prestavljenih k nemškim. Nekateri morali so jako daleč odpotovati n. pr. iz Maribora g. Suman na Dunaj, g. Pajk v Brno, g. Müllner v Bregenz, iz Ptu ja g. Glaser v Weidenau ob pruskej meji^ dalje so J. Apiha in Westra morali na^ Cesko, Stritar, Benko, Jelene in Kos na Dunaj, Suklje in Detelja v Dunajsko Novo mesto, Macun, dr. Hofer, Haupt-man, Žnidaršič, dr. Purgaj in dr. Klemenčič v Gradec. Naposled imamo celo kopo mladih iz-prašanih profesorskih kandidatov, kateri si morajo kot slabo plačani suplenti, kot domači inštruktorji ali celo kot ljudski učitelji slab kruh služiti zato, ker so učiteljska mesta pri nas prenapolnena z nemškimi profesorji. Ako se torej le hoče, zamore se pri nas glede jezikove ravnopravnosti lehko takoj začeti s spremembami Slovencem potrebnimi in ugodnimi a k temu je treba novega Slovanom tako, kakor Nemcem, pravičnega naučnega ministra."
To pojasnilo zadostuje! Slovenci imamo mnogih in tehtnih uzrokov želeti, da popusti g. Stremajer hitrej ko mogoče ministerstvo za bogočastje in poduk. Od naših slovenskih poslancev pa se nadejamo, da bodo vsa postavna sredstva poskusili v odpravo Stremajerja; češki, poljski, še bolje pa nemški konservativni poslanci itak tudi ne gorijo za ministra Stremajerja. Slovenci ne želimo novih volitev, a se jih tudi ne bojimo, če bi treba bilo. Konservativna-narodna večina v državnem zboru pa nemški liberalni ustavaki, zlasti g. Stremajer, na ministerskih stolih, to bi našo stranko v kratkem zdelalo in razdevalo — liberalnej ustavaškej stranki na korist in zmago! Odločnosti je povsod treba, cincanje vodi v sramoto in propad!
Družba sv. Moliora.
Po sklepu družbinega odbora so družbenikom letos namenjene te-le knjige: 1. „Slovenski Goffine" III. snopič razlaga po uredbi č. g. L. Ferčnika, dekana v Zabnicah, sv. meše, berila in evangelja od prve do poslednje nedelje po bin-koštih z dotičnimi premišljevanji in nauki — v obsegu 12 pol. 2. „Občna zgodovina" VII. snopič nadaljuje dogodbe srednjega veka na Angleškem in pripoveduje, kaj se je ob istem času dogodilo v Italiji, v Španiji, v Bizantinskem cesarstvu, v Arabiji in v Škandinaviji, na Danskem, Norveškem in Švedskem. Spisal g. Josip Starč, profesor višje realke v Zagrebu — v obsegu 10 pol. 3. „Škodljive domače živali" v podobah. Družbenikom slavnoznani spisatelj g. prof. Franc Erjavec v Gorici, opisuje v osem razdelkih domače živali, ki škodujejo. I. Človeku in njega zdravju. II. Našim domačim živalim. III. Po hišah in shrambah. IV. Sadnemu drevju. V. Zelenjavi. VI. Polju in senožeti. VII. Vinogradu in
VIII. Gozdu. Namen tej knjigi je, tudi manje izobraženega gospodarja seznaniti s škodljivimi domačimi živalmi tako, da iz opisa lehko izpozna škodljivca in da v knjigi najde vse, kar bi ga o tem škodljivcu utegnilo zanimati, kako n. pr. se plodi in kako ga mogoče zatreti itd. Knjiga bode obsegala kakih 8 pol in blizo 70 podob bode opis razjasnovalo. 4. „Šlovenske Večernice", 35. zvezek 7 pol in donaša: Životopis dr. Janeza Bleivveisa s podobo, zanimivo Jurčičevo povest: „Ponarejeni bankovci", razun pesem in krajših raznovrstnih spisov: „Kratek pregled avstrijske zgodovine;" Besedo o zemljiščinih knjigah" ; zbirko narodnih pripovedek in „Torbico podukov mladim gospodarjem, ki pričnč kmeto-vati." 5. Koledar za leto 1881 z raznoterim berilom za poduk in kratek čas; in 6. Cerkvena Pesmarica", ktero prireduje odbor društva sv. Cecilije v Ljubljani. Obsegala bo kratek poduk o notah in zbirko najboljših cerkvenih pesem, kakor jih poje priprosti narod pri božji službi, in druge, ki so jih zložili razni skladatelji, z notami za en in dva glasova. Razdeljene so v pesmi za razne čase cerkvenega leta, v pesmi Matere božje in lavretanske litanije, v pesmi od angeljev in svetnikov božjih, v razne pesmi, n. pr. Te Deum in responsorije. Pesmam sledijo molitve pri sv. meši, za spoved in sveto Obhajilo, za razne po-božnosti, za popoldansko božjo službo, litanije itd. Po dogovoru bode zelo bogato in obširno gradivo uredjeno tako, da ne bo treba, Pesmarico razdeliti v dva posamezna snopiča, ampak ena cela knjiga bode na blizo 25 tiskanih polah v obliki priročnih molitvenih bukev obsegala pesmi in molitve in pevcem in nepevcem lehko služila tudi za molitveno knjigo. Knjige se tiskajo v 25— 26.000 iztisih. Slovenci! to je načrt, po katerem si bode družba prizadevala letos izvrševati pre-važno in blago svojo nalogo Bogu v čast, Vam v korist. Družbin napredek in razvitek je ob enem Vaš napredek, Vaš dobiček, Vaša čast. Oglasite si tedaj tudi letos ob pravem času in prav obilno, da število udov nikjer ne bode zaostalo, ampak povsodi veselo naraščalo. Častite gg. poverjenike pa uljudno prosimo, naj se pri oglaševanji in zapisovanji udov blagovoljno ravnajo po navodu, ki je v „Koledarji" stran 144 zaznamovan. Dostavimo le še to, da bode tiskarua udom, kateri želijo „Pesmarico" vezano v roke dobiti, ravno tako ustregla, kakor se je to zgodilo glede „Nebeške hrane" in „Šmarnic". Vezuina je določena po najniži ceni in sicer za iztis vezan v pert. na 40 kr. v usnje na 60 kr., v usnje z zlatim obrezkom na 80 kr.	„Prijatelj".
Gospodarske stvari.
Kako z vinom ravnati v kleti in na potu po zimi.
M. Nenavadno hudi mraz je vinskim posestnikom in trgovcem marsiktere neprilike z vinom
v kletčh in na potu prinesel. Vinu namreč škoduje vsako močno razhlajenje kleti. Zato je treba na vso moč gledati na to, da se klet jako ne raz-hladi. Skrbno zapiranje in zadelavanje kletnih oken, naprava podvojnih ali celo trojnih duri na kletnem vhodu, to so najprostejši pomočki, s kterimi se razhlajenje kleti lahko zabrani. V kleteh, ki so dosti globoko pod zemljo vsaj 4—5 metrov in na kterib so še kaka druga poslopja, ne more, ako so okna dobro zaprta in zadelana, tudi najhujši mraz zvunaj kletne topline znatno znižati.
Dosti težavnejše pa je, če gre za to, da se vino po zimi bodi si na vozu ali po železnici kam daleč zapeljati ima. Prav za prav bi se o hudem mrazu vino celo ne smelo prevažati. Ker se pa manjše mere vina v pučelih in steklenicah tudi po zimi morajo zarad kupčijskega posla razpošiljati, zato je treba pri razpošiljatvi vina po zimi vse skrbi in previdnosti. Najnavadnejša prikazen, ki pri vinu ali v sodih ali v steklenicah po zimi raz-pošiljanem nastopi, je izločevanje vinskega kamna. Najde se navadno kot peskovita vsedbina na dnu sodov ali steklenic. Dobroti vinski to izločevanje vinskega kamna ravno ne škoduje, vendar pa nima nihče vina rad, v kterem se trde tvarine nahajajo. Ni toraj drugega pomočka, kakor o hudem mrazu vino kot hitro vožnino pošiljati in tako zamotati in zavarovati, da mraz ne more do njega. Sodi se toraj denejo v druge sode, kteri so z žaganjem okoli in okoli znotraj dobro nadelani. Steklenice se poteknejo v slamnate preobleke in se potem v žaganje v zaboje polože, ki so dosti veliki, da se morejo steklenice še s kakim slabim sprevajevavcem toplote z žaganjem, slamo itd. dobro zadelati.
Pri prav hudem mrazu se more pa tudi primeriti, da vino v sodih na potu zmrzne. Največkrat gre sod pri taki priliki v konce in le malo pomaga sod ne do polnega naliti, da bi se tako zabranilo, da ga ne raznese. Vino namreč povsodi zmrzne, kjer se sodove stene dotika, in ker se led raztegne, tako sod ali steklenico raznese. Včasih pa sod in steklenica cela ostane in tu ni drugega pomočka, ko sod ali steklenico spraviti na kraj, kterega toplina je več stopinj nad lednikom, da se tako vino po malem raztaja. Navadno je vino mnogo vinskega kamna izločilo. Ta se pusti, da se vsede in vino potem v steklenice ali v sode pretoči. Tudi se more čiščenje po umetnih sredstvih ali po precejanji pohitriti. Tu je treba omeniti, da nikdar vse vinu v sodu ali steklenici ne zmrzne, jeden del ga še zmirom ostane tekočega; kajti alkohol je tvarina, ki tudi pri najnižji toplini tedaj pri najhujšem mrazu trda ne postane. Del vina, ki je tekoč ostal, ima ves alkohol in vse izvlečevine v sebi, kolikor jih je v vinu. Zmrznjeni del obstoji po svoji glavni strani iz vode in ima le prav malo alkohola in izvlečevin. Ako se tekoči del od zmrznjenega dela loči, dobi se v prvem pijača, ki je po svojem okusu neka srednja
stvar med sladinom in likerom, vinu sicer nekaj podobna, pa vendar nekakošnega posebnega, tujega okusa. Ko se zmrznjeno vino zopet otaja, ima ta tekočina zopet lastnosti vina, kakoršne je imelo pred zmrznjenjem. Po skušnjah, ktere so se v tem oziru naredile, se zdi, da vinu cvetlica še boljša in harmoničnejša postane. Vendar pa pravi Dr. J. Bersch, da tega izreka neče kot potrjeno resnico nikomur priporočevati. Kot ravnilo za kletarja, kako z vinom o hudom mrazu ravnati, toraj velja, da klet proti pristopu mrzlega zraka skrbno varuje, da se o hudem mrazu vino ne razpošilja in razvaža, in ako se to vendar le zgoditi mora, naj se vinu zametek tako izbere, da je vino proti zmrznjenju zavarovano in da se tako hitro ko mogoče prepelje. Iz vsega je pa tudi jasno, kaj se ima z vinom storiti, ki je v kleti zmrznilo. Najboljše ga je pustiti pri miru, da zopet samo o sebi tekoče postane in ga potem o pravem času pretočiti.	„Prakt. Ldw.
Kaj početi z zmrznjenim krompirjem. Letošnjo zimo je v več krajih zmrznil krompir. Kaj početi s takim krompirjem? Kemijske preiskave kažejo, da zmrznjeni krompir ne zgubi svoje re-divne moči, da tedaj fabrike iz zmrznjenega krompirja ravno tako morejo delati špirit ali štirko, ako ne bi po zmrzlini rad gnjil. Ker tedaj rad gnjije, se zato ne da dalje časa ohraniti. Ali pa zmrznjeni krompir ni morebiti za živež škodljiv? Kuhan ne škoduje niti živini, o nekuhanem zmrznjenem krompirji pa je znano, če se živini poklada, da breja živina po njem rada zvrže. Kaj tedaj početi z zmrznjenim krompirjem, če je takega veliko? Kuhati naj se da in potem v kadi ali jame vsuje in prav močno vtlači, tako, da prav nič zraka ne ostaja v kupu, po katerem bi se krompir ski-sal in pokvaril. Tako vtlačeni kuhani krompir trpi za živinsko klajo dolgo, ki se posebno dobro pri-leže prešičem, pa tudi molznim kravam tekne.
„Novice".
Vinska trta je na Nemškem in Ogerskem hudo pozebla, tudi sadunosno drevje trpelo je neizrečeno po nenavadno hudej zimi.
Sejmovi na Koroškem. 10. febr. Paternijon; 11. febr. zgornji Drauburg; 17. febr. Gmind; 19. febr. Strassburg.
Dopisi.
Iz Škal. (Volitve). Ravno s tem tednom se pri nas konča velikonočno spraševanje, pri tej priliki pa tudi volitev, namreč volitev cerkvenih ključarjev, ktere so hoteli naši liberalci pretečeno leto kar mahoma odstaviti in po svojem kopitu druge vrinoti. Vkljub temu pa sta izvoljena oba prejšnja vrla moža. Dobila sta večino glasov! Jednako dobro se je dovršila srenjska volitev; za župana izvoljen je g. Franjo Srebotnik, jegov prvi
svetovalec je g. A. Jan, oba prava narodnjaka, ves drugi odbor je sestavljen iz pravih konservativnih mož. Toraj je nam upati boljše prihodnosti, da bi se vendar ne gospodarilo rakovo pot. Strašno togoto in nevoljo napravila je ta volitev vsemu prejšnjemu občinskemu odboru, posebno g. županu, jegovemu prvemu svetovalcu in nekej drugej vel-javnejšej osebi, vsi ti se tako jezijo, da bi skoro ob pamet prišli, ker so propadli pri volitvi, ako-ravno si je g. župan še to čast prisvojil, da je sam sebe volil, pa vendar zastonj. Eden pa izmed volilcev, tudi jegov prijatelj, je svojo kapo metal po mizi rekoč: „vselej še je moja beseda kaj veljala." No, takrat ni našla stare veljave. Novi odborniki so najbolj željčni pregledati srenjske račune. Vse dosedanje upiranje ne pomaga nič.
Eden izmed srenjčanov.
IzSvičine. (Vel. č. g. Aleksander Setz-nagel častni srenj čan). Ob času farnega oskrb-ništva pret. 1. so velečestiti gospod Aleksander Setznagel, opat sv. Lambrehta ua gornjem Štirskem, ob nedeljah in praznikih, ko ni bilo več tamkaj g. kaplana, z veliko radostjo ob šestih na prošjo farnega oskrbnika večkrat meševali. Ko so Svi-činci zagledali visokovreduega častitega 78. let starega še čvrstega opata k altarju priti, so jim nehote solze prisilile iz očes zarad ponižnosti in ljubeznjivosti, kojo so jim s tem dokazali. Bili so 23 let oskrbnik Lambreških posestev v Svičini, katera jim je po lastni izjavi postala druga domovina in zato so tudi iz ljubezni do Svičincev farnega oskrbnika željo dopolnili. Za toliko ljubezen se niso znali Svičinski posestniki drugače hvaležni skazati, kakor s tem, da so obče spoštovanemu velečestitemu gospodu opatu sledečo diplomo poslali: Častna diploma visokovrednega častno rojenega gospoda gospoda Aleksandra Setznagel, infuliranega opata visokovrednega Benediktinskega samostana sv. Lamberta na Gornjem Štirskem, konzistorijalnega svetovalca Sekovske in Lavantinske škofije. Glede mnogovrstnega in zdat-nega delovanja, katero ste Visokorojeni, visoko-vredni gospod prelat! ob času muogoletne navzočnosti v naši sredini, kot moder svetovalec v javnih in zasebnih zadevah, kot marljivi sodelovalec k hasku srenj, kot mili podpiratelj in prijatelj tukajšnjih duhovnikov, iu blagodušni pomočnik šolske mladine, kakor tudi silo trpečih tukajšnjega prebivalstva skazali, si štejejo ponižno podpisani v posebno veselje Vas, visokovredui gospod prelat, s sklepom 20. novembra 1879 za častnega uda srenj: Svičine, Plača, Slatine, Špičnika in Vr-tiča izvoliti z najponižnejšo prošnjo, to kot dokaz naše hvaležnosti, najizvrstnejšega češčenja in spoštovanja sprejeti.
Srenja Švičina: Franc Ferlinc sr. predstojnik. Anton Hernet sr. svetov., Matevž Brezuer sr. svet. Srenja Plač: Andrej Kremavc sr. predst., J. Men-hard sr. svet., Franc Brezner sr. svet. Srenja Slatina: Jurij Čeme sr. predstojnik, Jaka Jakope sr.
svetovalec, Boštjan Jost sr. svet. Srenja Špičnik: Jaka Kaube sr. predstojnik, Jurij Pec sr. svetov., Matija Štindl sr. svet. Šrenja Vrtič: Miha Lorber sr. predstojnik, Janez Rat sr. svetovalec, Jurij Šer-binek srenjski svetovalec. Srčna želja vseh je, da še nam Gospod Bog tako ljubeznjivega gospoda mnoga leta pri najboljšem zdravju ohrani.
J. Ž.
Iz Slovenskih goric. Dovolji zopet preljubi „Slov. Gosp." prostorček kmetskemu mladeuču, da naznani nektere vrstice v listu. Trda zima, ki pri nas precej hudo pritiska, nam ne obeta nič kaj prida. Že lanski november bil je precej mrzel, kakor sicer navadno ni. Mesenca decembra imeli smo tolik mraz, da nam je po kleteh veliko škode napravil. December bil je res strašen konec sedem-desetuicam. Zimine še precej dobro kažejo. Bog nam jih ohrani! Naj se ne uresniči pregovor, ki pravi: kedar sauinec dolgo gre, se po malem kruh je. Jeseni pretila nam je živinska kuga, zato se nam je jesenska paša ustavila, a druga hujšega ni bilo. Hvala Bogu. Govori se, da 1880 bode dobro vinsko leto. Ako je res, da vsako 23. leto je dobra vinska letina, je to verjetno, ker dobro vinsko leto bilo je 1857. Mraz decembra škodil je tudi nekoliko sadnemu drevju. Več so trpele hruške, kakor jablane. Tudi črešnje so nekoliko poškodovane. Bog ne daj, da bi letos zopet drevesa stale prazna, kakor pretočeno leto; bila bi za nas huda šiba božja. Bog nam daj boljših osemdesetnic.
F. F.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V državnem zboru pride sedaj mnogo najvažnejših postav v konečno obravnavo, ker so razni odbori svoje delo izvršili. Ako bo večina konservativno-narodna lepo stanovitna, tedaj bo kmalu odpravljeno od liberalcev uvedeno posilno legaliziranje, uvedena bo nova in boljša obrt-nijska postava, oderuška postava, dalje postava zoper ponarejanje vina, postava, po katerej bodo za vojake nesposobni nekaj malega morali plačevati, kateri denar pride v posebno blagajnico, iz katere se bode podpora delila ženam, otrokom in sploh zapuščenim osebam vojakov, ki bodo morali iti na vojsko; gruntni davek bo tako uravnan, da bo se po novem načinu začel računiti od 1. jan. 1881 naprej, vendar tako, da bode vsak kmet za-mogel do tiste dobe pritožiti se pri deželnej komisiji za pritožbe (reklamacije). Postava o bosen-skej upravi je pa uže sprejeta tako, kakor od ogerskega državnega zbora. Glasoviti Ofenheim uvidevši, da bi bila njegova volitev zarad kupovanja glasov ovržena, odložil je sam rad poslanstvo, preden je umazana reč prišla v javno obravnavo; to je tudi od njega bilo najpametnejše. Siromakom v Galiciji dovolilo je se 1/2 milijona brezobrestnega posojila iz državne blagajnice. — Grof I Taaffe je baje hotel dva konservativca poklicat
v ministerstvo, toda vse odložil, ker so žugali odstopiti Stremajer, Horst in Weidenheim. No, ko bi le hoteli brž odstopiti, večina narodov, večina dav-keplačilcev bi se gotovo ne jokala. — Baron Hlib-ner je v delegacijah omenil, da je Bismark po francoskej vojski hotel pograbiti polovico Avstrije ; dalje svetoval je baron Hubner, naj se Avstrija poskusi porazumiti z Rusijo, da ne pride z ruskim narodom v boj; judovsko-nemške in liberalne liste so te pametne besede tako ugriznile, da te od Angležev in Bismarka podmitane duše kar rohnijo in se penijo same jeze! To je gotovo pomenljiva prikazen v Avstriji! — Jako osupnila je svet novica, da bodo okoli cesarskega mesta Dunaja začeli navažati nasipe in delati šance, da bo Dunaj velikanska trdnjava, kakor Pariz ali Rim. Pravijo, da je to potrebno, ker je sedaj naša vojska slabša od nemške! — Nemško-pemski ^ poslanci so sko-varili spomenico proti tirjatvam Cehov in jo hočejo cesarju predložiti. — V Salcburgu je pogorel tamošnji veliki kolodvor. — Cesarica je odpoto vala v Irlandijo na lov; cesarjevič Rudolf pa gre v Draždane; pravijo zato, da si ondi izbere saksonsko princesinjo za nevesto, ki bi utegnila toraj kedaj biti naša cesarica. — V ogerskem državnem zboru je poslanec Istoczy zopet tirjal, naj bi se vsi židovi ali Judje iztirali iz dežele, ker so ti za vse Ogersko največja nesreča. — V Zagrebu so dijaki magjaroljubivim poslancem šipe na oknih vbili. —
Vnanje države. Papež Leon XIII. baje zadnji čas bolehajo, siromakom Ircem so poslali 10.000 lir. — Italijanska vlada rovlje v Albaniji, katero želi Turkom vzeti in za sebe pograbiti. Sploh Italijani mislijo na boj; te dni je nemški cesarjevič prišel v Italijo potem ko se je bil dolgo posvetoval z Bismarkom in starim Viljelmom. Tajiti se tudi ne da več, da se po zgledu Nemčije na nos na vrat orožajo Francozi, Belgijani, Holand-čanje, Švicarji, Švedi in Rusi; dolgo orožja ne bodo mirno nosili. Zima je pa po vsej Evropi silna, celo sred Italije zmrznilo je Perugijsko jezero. — Neprijazna proti nam pokazala je se Italija, ker je colnino na naše železo pozvišalo od 4 do 10 frankov. — Ruska carica vrnila je se iz Francoskega domov. V Peterburgu so več Nemcev zasačili, ki so nibilistom tiskali na skrivnem rovar-ske liste. — Katoličani v Severnej Ameriki pobirajo za uboge Irce, v New-Yorku nabrali so 25.000 dolarjev. — V Marokanskein v Afriki so mohamedani vzdignili se zoper oderuške Jude in jih mnogo ubili.
Za poduk in kratek čas.
Kruci na Slov. Štajerskem.
(Spominki iz domače zgodovine.)
II. Po slavni zmagi, ki so jo krščanski junaki dne 12. septembra 1. 1683 pred Dunajem
črez krutega Turka pridobili, imeli so tudi naši kraji pred ogerskimi puntarji nekoliko časa mir; kajti Tököly se je s svojimi trumami pomaknil na zgornjo Ogersko, kder ga je dne 17. septembra 1. 1864 general Schulz precej potolkel in mu več trdnjav vzel. Tudi novi veliki vezir Ibrahim-satan imenovan — (prejšnjemu je bila glava odsekana zavolj zgube pred Dunajem). — Tököly-ju že več časa ni prav zaupal ter ga je htel odstraniti. Povabil ga je torej k sebi in kralj Krucev je bil v železje zakovan in je moral v Drenopolje. Brez dvoma bi bil tam umorjen, pa nek krščanski junak je njegovemu nasprotniku, divjemu Ibrahimu, kmalu potem v krvavem boju glavo odsekal, in Tököly se je vrnil nazaj na zgornjo Ogersko ter začel s svojimi trumami zopet okoli razbijati in ropati. Tudi v Ljutomerske kraje je 1. 1685 nek Pelhazy, Tököly-jev privrženec, z nekterimi Kruci zopet prirazbijal, si okoli sv. Križa po Murskem polji raznoterega blaga naropal, nektere hiše vžgal in se potem tako naglo, kakor je prišel, zopet črez Muro na Ogersko vrnil. Pri tej priliki je lastnik Braneka in Ljutomerskega grada: Tomaž baron Mauerburg, ko je z nekterimi pogumnimi možaki trumo Krucev proti Muri podil, uplenil med drugim tudi petletnega turškega otroka, sina Ibra-himovega, bivšega paše v Budi. Ko je namreč razkačeni Kara Mustafa na svojem pobegu izpred Dunaja v Gjurovem dal Ibrahima grozovitno vmo-riti, ') je mati, neka Dinva iz Bude, z malim otrokom ubežala k Tököly-ju in njegove trume so malega Turčiua na Štajersko seboj vzele. Ta otrok je bil dne 8. junija 1. 1687 pri sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah od takratnega župnika Mi-hala Žagerja slovesno krščen in je dobil ime Franc Kari.2) Boter mu je bil Ivan Jožef baron Mauer-burg, brat zgoraj imenovanega Tomaža, ki je poleti živel večjidel pri svojem velikem vinogradu v Zasavcu in je otroka odgojeval. Kaj je iz malega Turčina postalo, ni znano. Njegov odgojitelj in boter je dne 10. sušca 1. 1719 umrl 60 let star in je pri Minoritib v Ptuju pokoparj.8)
Nekaj časa se je Tököly po Ogerskem rogo-vilil, toda njegove trume, od cesarske armade vedno nadlegovane, so se manjšale od dneva do dneva. Dne 19. prosinca 1. 1688 morala se je tudi njegova najmočnejša trdnjava Munkacz vdati, ktero je njegova sopruga Helena Zrinska dve leti junaško branila. Med raznimi dragocenosti, ki jih je cesarska armada tukaj uplenila, bila je tudi krona kralja Krucev. Podobna je dragonerskej čeladi. Spodnji del je vijolične barve in obrobljen štiri prste na široko s Čistim zlatom; zgornji del je pa obokast in bel, s platnom obšit in kiučan z velikim dragocenim kamnom. 4) Kralj Krucev je prišel ob svojo krono, zato pa ga je turški veliki
') Dr. J. B. Weiss, Weltgeschichte V. 925.
2)	Krstna knjiga fare sv. Miklavža.
3)	Sim. Povoden Kokopis.
4)	Hammer VI. 507.
vezir 1. 1690 imenoval velikega kneza Sedmograš-kega. In ko se je T0koly s svojimi ostalimi trumami tje podal in še tam nekoliko let rogovilil, so prebivalci ljutomerske okolice imeli precej časa mir pred Kruci.
Smešuičar 6. Kmet na Ogerskem naloži 3 cente tobaka na sani in pelja skrivši proti štajer-skej meji. Trije zviti financarji ga zvohajo in mu v tesnem prelazu vsedejo na sani ukazajoč, naj ukrene proti bližnjej žandarmerijskej štaciji. Ko se tako nekaj časa peljajo, ustavi kmet naenkrat sani pred studencem rekoč, da je treba konja napojiti. Ko ju napoji in zopet zasede svoje sani, ju z bičem zapodi v silni dir, ter ob enem financarje hipoma daleč za seboj pusti valjajoče se pod košem v snegu. Med napajanjem je namreč kmet bil koš privezal k studencu. Zgubil je sicer koš, a rešil je tobak, sebe pa financerjev in kazni.
Razne stvari.
(Stradajočim Istrijanom) je urednik „Slov. Gosp." dne 29. jan. t. 1. odposlal 104 fl., prej 134 fl. 35 kr., skup 238 fl. 35 kr. Dalje darovali so veleč. g. prošt Zorčič 5 fl., velč. kanonik J. O. 3 fl., č. g. kaplan Zupanič 2 fl., č. g. kaplan Ru-pert Šuta 5 fl., č. g. župnik Anton Žunko 3 fl., g. učitelj Franc Praprotnik 1 fl. 40 kr. in mladi kmet Josip Karba 8 fl. 51 kr. Bog plati vsem!
(Zahvala dobrotnikom). Potrjujem prejem 104 fl. (sto in četiri), katere ste pri naročnikih „Slov. Gosp." nabrali, ter Vam javim, da se bode za omenjeno svoto takoj žito mej naše stradajoče siromake razdelilo. Izvolite v Vašem cenjenem listu vsem dariteljem najsrčnejšo zahvalo za njihovo dobrosrčnost v imenu odbora za stradajoče v srednji Istriji in v imenu stradajočih siromakov tolmačiti. Bog naj jih blagoslovi vseh in jim povrne njih blagi čin tisočerno! J. Berbuč, tajnik.
(Kat. pol. društvo v Konjicah) napravi pustno nedeljo, 8. t. m. veselico s tombolo ob 4. uri po-poldnč ter vabi vse ude k udeležbi.
(Katoliškemu podpornemu društvu v Celji) so darovali: 1) Čg. Jernej Voh 3 fl., 2) G. Fr. Li-povšek 2 fl., 3) G. Fr. Krašovic 2 fl. 4) Gospa Tr. Herič 2 fl. 5) Čg. Gregorij Presečni k 5 fl. 6) G. Fr. Kmecl 6 fl. 40 kr. T) Čg. Roprt Šuta, poslal mu darovanih 16 fl. 8) Blagor, gosp. Jožef Sklona, ministerijalni nadvodja v pokoju 3 fl. 9) Gospica Lena Wogg 2 fl. 10) Čg. Anton Ostrož-nik pristopil kot ustanovnik s 40 fl. ter vplačal 30 fl. 11) Velč. gosp. Jožef Flek, vikar stolne cerkve v Mariboru pristopil kot letnik z 2 fl. Začetek novega društvenega leta bi bil toraj precej ugoden! Hvala blagim dobrotnikom.
(Iz CreŠnjevec slov. bistriškega okraja) se nam piše o hudej vratnej davici; tamošnjemu železniškemu čuvaju Serbelju umrlo je zaporedom troje j otrok.	I
(Mariborska kazina) z gledališčem vred imela je lani 13198 fl. dohodkov, 13.028 fl. stroškov.
(Velik magacin) za raznovrstno blago hočejo postaviti blizu koroškega kolodvora v Mariboru.
(Ljutomerska sodnija zapreti) dala je kova-čico F. Dolanič v Pristovi, ker je na sumu, da je moža zastrupila.
(Ledeni most v Vuhredu) črez Dravo je tako močan, da črez nja vozijo težke vozove s čet-verjado.
(Obsojeni v Celji) bili so: italijanski delavec J. Copetti na 10 let v težko ječo, ker je grofu Montecuculi v Prošinu bil užgal „cigonco", Franc Tobija v Pacinjih ptujskega okraja, ker je A. Šamperla ubil, na 3 leta v težko ječo.
(Med Poličanami in Ponkvo) je železniški vlak nekega moža povozil in glavo zdruznil, da ni spoznati, kdo je bil ta nesrečnež.
(Perutninskih tatov) je mnogo v Mariboru in okolici, posebno v Radvanji; nedavno je mariborska policija 4 take kurečje prijatelje zgrabila in zaprla.
(Drugo divjo mačko) ustrelili so lovci v gornjem Dupleku mariborskega okraja. Silna zima je nenavadno stvar k nam iz Ogerske ali Hrvatske pritirala. Blizu do Ormoža so uže volkovje prihruli.
(Službensko doklado) dobijo nadučitelj ljutomerski g. Jožef Horvat. Dalje Karol Polič in Anton Škvorc v Ostrovici.
(Iz Trbovelj) se nam piše, da je v Skarlo-vačkej premogovej jami mlademu fantu J. Jelencu dinamitni strel vnesel obe roki in raztrgal lice. Še le po strašnih mukah 4tedenskih je reva umrl v ljubljanskej bolenišnici.
(Iz Prihove) konjiškega okraja se nam poroča, kako hudo da ljudje ondi umirajo. V eni sami hiši umrli so 4 otroci za vratno vnetico; v dvema drugima vesnicama pa razsajajo osepnice.
(V Krapjem ljutomerskega okraja) na gostiji dosedanjega fanta iskreno narodnega Josipa Karbe je se za stradajoče Istrijane vsled predloga narodnega občinskega predstojnika g. Vida Spind-lerja nabralo 8 fl. 51 kr.
(Balatonsko jezero) na Ogerskem je popolnem premrznilo.
(Mariborska hranilnica) je mesenca januarja prejela 213.333 fl., izplačala 168.175 fl.
(Gojzda 5 oralov pogorelo) je kmetu A. Ko-košineku v Ljubnici konjiškega okraja.
(Pri Št. Ilji v Slov. goricah) je tat 300 fl. vrednih par volov posestniku Oreheku ukradel in blizu mimo cerkve gnal, ko sreča č. g. župnika, č. g. kaplana in g. učitelja, ter se tako prestraši, da vola spustivši pobegne.
(G. Korman) v Ruteškej srenji (Greith), od Slovencev izvoljeni ud okrajnega zastopa mariborskega, res ni mogel priti k volitvi odbora, ker si je nogo zvinil in moral teden dni v postelji biti. j Kaj pa je g. Mohorka v Orehovi vesi zadrževalo? I Ali nam res nihče ne pove pravega uzroka ?!
(ČreŠnjevčani) slov. bistriškega okraja hočejo baje nemčurja Sorschaggggga izvoliti v župana! No, naj še pa mačka zaprejo k špehu! Povsod se devljejo nemčurji kot stari črepi na stran, le ČreŠnjevčani bi tega ne vedeli storiti?
(Novin) izhaja v Avstriji 1200, v Evropi 13625, na eelem svetu 23.291.
(V Doberlivesi na Koroškem) je umri tamoš-nji prošt Lionik, v Ljubljani pa misijonar A. Pire 97 let star.
(Mariborski okrajni šolski svet) razpisuje učiteljske službe pa ne poudarja po zgledu drugih svetov na slovenskem Štajerskem, da ima prošnik slovenščine zmožen biti. Pri sv. Lovrencu v puščavi je uže podučitelj, ki ne zna nič slovenski. Da je pri sv. Lovrencu dokaj nemškutarjev, to vemo, neznano pa nam je, da bi ondi ne bilo nič Slovencev.
(Za uboge) po nevihtah lanskega^ leta hudo poškodovane v dekaniji sv. Jurija na Ščavnici so darovali milostljivi knez in škof 80 fl.
(Za družbo duhovnikov) je vplačal č. g. Mavčič 2 fl.
(G. dr. DominkuŠ) bil je v državnem zboru izvoljen za uda državnemu sodišču. ^Doscdaj je g. dr. Jožef Kaisersfeld ondi zastopal Štajersko, a je propal z drugimi liberalci in ustavaki vred.
(Spremembe v Lavantinskej škojiji). C. g. Vinko Geršak prezentiran je za župnika v Podčetrtku. Zavodnje in Loče so razpisane do 18. febr. t. 1. Č. g. Fr. Purgaj je umrl 26. let star.
Listič uredništva. Dopisi iz Črešene, Gorice in Koroškega prihodnjič. G. F. O. brezplačno ne moremo lista pošiljati. G. S. v M. dopis ni poraben, g. v Brežicah: brez-imeni dopisi gredo v papirjev koš.
Loterljne itevilke:
V Gradcu 31. januarja 1880: 79, 15, 54, 84, 80. Na Dunaju	„	37, 44, 75, 54, 11.
Prihodnje srečkanje: 14. februarja 1880.
Najnovejši kurzi na Dunaju»
Papirna renta 7182 — Srebrna renta 92 25 — Zlata renta
86-05 — Akcije narodne banke 837'--Kreditne akcije
300 — 20 Napoleon 9.31 — Ces. kr. cekini 5"54 —
Prostovoljna prodaja.
V Hajdini nad Ptujem sred vasi blizu velike maribor-ptujske ceste je lepa kmetija prostovoljno na prodaj. Posestvo meri 16 oralov (joh), ima največ lepih in rodovitnih njiv, najbojše so blizu hrama, občinsko pašo za konje in goveda, blizu hrama občinsko pašo za svinje in gosi, kojib se lehko redi, kolikor hoče. Pri hiši je rodoviten vrt za zelenjavo. Hišni hram je lesen, zraven konjski hlev, goveji hlev za 12 glav, dvojna zidana klet, škedenj, dve parmi, veliko prostorno dvorišče z velikim gnojnim kupom. Cena je 1940 fl., za hitrega plačnika še menjša. Koga reč zanima, naj se oglasi do 30. marca t. 1. pri hiši štev. 41. na Hajdini blizu Ptuja.	1—3

Zahvala in priporočba.
Velečestitej duhovščini in cerkvenim pred-stojništvom izrekam za do sedaj mi skazano zaupanje svojo zahvalo in prosim mi je še dalje ohraniti ter si dozvoljujem priporočati jim svojo voščeno blago z jako znižano ceno, jednako tudi stearin-sveče za cerkve na iz-plačanje v letnem obroku. Voščene sveče kilo fl. 2, ali fnnt fl. 1.20, Stearin-sveče kilo 1 fl. 5 kr. ali funt 60 kr. Voščeni svitki kilo fl. 2 ali funt fl. 1.20.
Prizadevala si bodem, da svojim prejemnikom vselej ustrezam najboljše in solidno in prosim za pogoste naročbe. Ustreza se točno.
Z najodličnejšim spoštovanjem Marija Gert.
V Mariboru, v gosposkej ulici štev. 13, 2—2	alj Burggasse štev. 24.
¡krnice naše lj. Gospe pr. Serca
in druge bukve, nove in stare, vežem močno, lepo in hitro, po nizkej ceni. Tudi stare: „Missale romanum" in „Breviarium romanum" prevežem, v črno ali rujavo usnje, močno ia lično. Od Smarnic računim, ako jih zvežem v aa pol usnje, 40 kr., od pozlačenih in čisto v usnje prešanih 60 kr., od pozlačenih z zlato obrezo'1 fl., takih pa v rujavo usnje vezaaih fl. 1.40, od takih s koščenim križcem in klju-čanco fl. 1.70, ravno takih, pa z okvirjem fl. 2.30. Vsakim bukvam priložim nožnice in lepo podobo Device Marije, to pa brezplačno.
Za taka in jednaka bukvovezarska opravila priporočuje se najuljudneje
Janez Koprivec,
bukvovezar v Brežicah (Rann) 2—3	na Štajerskem.
Olja delat!
pridite k Ilatoeju. v Framu, mera in plačilo bo po navadi, sprejem prijazen.	1—3
Prošnja.
Oženjen mož, brez otrok, sedaj delavec na južnej železnici v Mariboru, želi priti v službo za mežnarja. On obljubi vestno streženje in vseskozi pošteno zadržanje. Ponudbe se prosijo napisati : Martin Ješovnik v Melji pri Mariboru štev. 50.
Služba.
3—3
Za nek farovž iščejo gospodinjo tihega in čednega obnašanja, ki je vajena dobro kuhati in gospodin-jevati. Kje? To povč uredništvo „Slov Gosp."
Izvrstno naturno vino
Podpisani naznanjam slavnemu občestvu, da imam 20 štrtinjakov izvrstnega, naturnega po žup-niških vinogradih sv. Magdalene v Pozruku in Zavraču (to je posebno fino in za butelje sposobno) nabranega starega in novega vina na prodaj.
Tomaž Rožanc,
3—3	dekan pri sv. Magdaleni v Mariboru.
©KSlflltilO
V poduk za viničarje sprejme se s 1. marcem t. 1. na vinorejskej šoli v Mariboru 10 mladenčev. Prošnje vlagajo se pri ravnateljstvu do 20. febr. Več pove oznanilo v 4. štev. „Slov. Gosp". 2—2
MM SI
4-6
tretja knjiga:
Životopisi
8° stran VIII 397. se dobiva po vseh slovenskih bukvarnicah,J trdovezan iztis fl. 1.40 Iji-oširan „ 11. 1.30
Za učitelje, bogoslovce, in dijake pri g. izdatelju u Ptuju znižana cena fl. I.— za poštnino naj se priloži 10 kr.
Priporoeba.
Franjo Krašovic,
pozlatar
v gosposkej ulici štev. 119. v Celji,
priporoča se častitej duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za vsakovrstna pozlatarska dela: ponovljenje altarjev, tabr-nakelnov, podob, okvirjev i. t. d. trpežno, okusno in po nizke j ceni. Tudi izdelovanje iz nova rad prevzame in zgotovi v vsakem želenem zlogu točno in vestno. Za pošteno izvršitev in dobro delo daje poroštva. 2—32
ČOOOOOOOOOOOOOOOOi
Poduciteljska služba
v Kapeli pri Radgoni, IV. plačilnega razreda z prostim stanovanjem se razpisuje do 21. febr. t. 1.
Prosilci slovenskega in nemškega učilnega jezika zmožni, naj uložijo svoje prošnje po pravilnem potu.
Okrajni šolski svet v Zgornji Radgoni dne 23. prosinca 1880. 2—3	Predsednik Prcinerstein.

Dobre, pravične, nepokažene
voščene sveče,
za katere se daje poroštvo, iz najboljšega čistega čebelnega voska, katere izvrstno lepo in prav počasi gore, prodajata po nejnižjej ceni.
7-7	P. & R. SEEMANN,
Ljubljana, Gradišče, Vegove ulice, št. 8.
Izvrsten
gnojni gips
(mavec)
priporoča železarijska kupčija Danijela Rakuša v Ccjjt
4—4	(v graškej ulici.)
Sol v grudah,
sol morsko v žakljili
prodava točno, po nizkej ceni proti pošt nemu povzetju (Post-Nachnahme) v Celji
2-3	Rupert Jud.
Ustanovlj ena leta 1869.
Prva in največja glavna zaloga vseli izvirnih mašin šivalnic, edini zastopi! v Maribora
Matija Prosch,
c. k. priv. ^^ trgovec,
v l.istnej liiši, v gosposkej ulici štev. 23., v učiiniškej ulici štev. 2.	3—32