C.C. Postale. - Esce ogni mercoledi e sabato.- Wseltembre 1925. na itevilku 25 stotimt. htiuja: vsako sredo populdne- in soboio ziutraj. Siaiw za alo lew 15 L. * pol Ida S L. « čctrt leto 4 L. Za inozcmslxo rulo leto 3.i L Na narocil'j brez di- poslane naročnlne se ne more mo ozirati. Qdgovcni urcdnik: Pulde Kempcrle. št 75 V Go rid, v so bo so 19. septembra 1925 utovm. cfrankirana pisma s- sprcjemajo. Oglati ručunajo po dogo v. ru in se plačajo v ni prei. List izdaja kon sorcil »COKlSKE STRAŽE- Tisk Zadruine tiskarnt v Gorici, Riva Piuzzut- ta St. 18. Uprava in uredništvo ultca Mamcli štev. 5, — (prej Scuole). — TRI SLIKE. Svoboda katoliske cerkve ie ne- precenljiva svetinja, eden izmed pred- pogojev za njen razvoj, razmah in zgodovinski upliv. Popolna svoboda in nevezanost na vse strani ie njena temcljna pravica, kutere se ie vedno kreevito drzala in jo nusproti vsako- mur neustrašeno, če treba tudi z zrt- vami. zagovarjala. Poglcjte v prve pričeikc Cerkve, ko se ie se skrivala po katakombah in razširiala svojo blagovest tajno ined bedne množicel Nepregledna je vrsta miwenikov, ki so jih\ zahtcvali ti tezki, s krvjo pre- pojeni cast In ce prelistate zgodovi- no teh svetih mucencev, se zopet in zopet pomivlja pretresljiva slika: kr- volocni cesar ali kak njegov namest- nik zaslišuje v smrt obsojene kristja- ne. Prigovftrja jim naj zataie svojo vero in naj darujejo n'jegovim bogo- \>om. S tern sc rešijo strasne smrti. Todc. prigovarjanjc ne izda nices'ir. Z blaženim nasmehom na obnmi gredo sveti junaki na morišče. Če bi bili brez vsake Iwsede, samo s kret- njo, ugodili želji nasilnega mogočni- ka, bi bili osvobojeni. Svofroda vesti, svoboda vere, svoboda Cerkve jim je bila pa prevzvisena, da bi bili klonili pred oblastnikom. Brez obotavljanja so se zrtvovali za svojo sveto Ceriicv. In v srednjem vekn? Tudi v tej do- bi mora Cerkev veckrat nrcziveti težke, tern tie dneve. Vsake toliko ea- rn se pojavi br/'zobziren nasilnik, ki hnrp spraviti Cerkev pod svojo trdo peso. Toda neomajno in nogumno brani Cerkev svojo svobodo. Nobena zrtev ii ni prevelika, nobena grožnja je ne snlasi in vsi razljuteni vajovi se razbijejo ob nenrcmagljivi. svobodni Petrovi skali. * * * Rito je nialo pred izbruhom svetov- nega klanja. V namestnistveni palači v Trstu je gospodoval baron Fries- Skene, na Krku je pastirovol nepo- zabni vladika Mahnie. Itattiansko šol- sko društvo je ustanovilo na Krku šofo, v kutero ie spravilo skoro iz- ključno hrvatske otrotie. Škof je do- loe'd, da mora jo dobiti ti otroci pouk v veronauku v materinščini — v hr- vatskem jeziku. Radi tega ie nastalo v italijanski javnosti precejšnie raz- burjenje, ki je povzročilo. da je ta- kratni avstrijski notnmji minister na- stopil proti drju Mahnieir. Nekega le- pega due se je namreč primijul na otok Krk cesarski namestnik baron Fries-Skene z odlokom. s katerim se preklicuje skofova odredba glede po- uka veronauku.. Dr. Mahnie ie odl ok mirno prebral, a potcm ravno tako mirno zavrnil visokega cesarskega namestnika: »Ekscelenca, Vi ukazu- jete v svojih uradih. v cerkvi in kar se zadeva cerkve, odloeuje pa škof.« * * * Par let pozneje. Na Krku vastiraje še vedno za neomekno svobodo Cer- kve boreei se cerkveni knez dr. Mah- nie. In zopet se zgodi, da se izkrea na tern lepem otoku visok gospod: tokrat general zavezniske armade. Prihaja z zahtevo, da mora skof Mah- nie ndpraviti staroslovensko bogoslu- zjc. Škof pa generalu mirno sporoči, da če ne odneha od svoje zahteve, je primoran izobčiti ga iz katoliske cer- kve. Vkleniti in odpeljali so sivolasega moza radi te odlocne besede. marsikaj je moral pretrpeti radi svoje neustra- šenosti, najbrše da je radi tega prc- ganjaniif celo t/r.ezgodaj leget v hladni grob, toda ostal je neomajan. jeklen borec za svobodo Cerkve. * * ¦ Napolnili bi lahko cele kniHe z iz- gledi moz, ki so v vseh časih zrtvo- vali vse, celo zivljenje, za svobodo Cerkve, toda naj zadostujejo zgornje tri slike. 2e one nam živo pričajo, ka- ko so znali vcliki in močni mozje bra- niti Cerkev in njeno nedotaktiivo svo- bodo. In ta svoboda mora ostati! Kaj se godi po sveto? Zborovanje Drustva rLairodov diela tiKli letos mir med narodi. Ob brego- vib Lonianskega jezera se sbaiajo Di- plomatie raznfeh držav na posvetova- nja. Toda do Danes še niso osrečili človeštva z nado, da so odstranjene vse vojne nevarnosti. To pa zato ne, ker pride pri pogajan.iih v Zenevi vse prej dJo veljave kot resnični glasovi in željo narodov. Zgrešen naslov. Misel velikega mirotvorca pokojne- Ka ameriškiega predsednika Wilsona je bi'la nad vse plcmenitn, ko je za- snoval načrt o Zvezi ali Druištvu na- rodlov. To naj bi bil po njejrovem za- snutku nekak par]ament vseh naro- dov na svetn, ki bi poravnal spore med državami; vojsk in prelivanja kr- vi ne bi več bilo, vse bi se mirnim po- tom doffovorili. Človeštvo. ki je v svetoivni vojni v düvji blaznosti kapi- talizma in njegovega izrodka nacio- nalizma, že plesalo nad svoiim Rro- hoin, naj bi ozdravi'lo s pomočjo l)ruštva narodov. Ta vzaiemnost in zveza vseh narodov, naj bi pa s ča- soma postala vogelni kamen za vse- splošno bratstvo vseh liudi na svetu. Taka je bila zamisel Wilsonova. A se ie m ob svojem rojstvu izmaličila. ^e sam nstroj Društva narodov je ta- ko nstvaricn, da ne dosega Dništvo Sivojejja namena. Pred časom smo že seznanili naše bravce, kako ie zgra- ieno to Dništvo. Glavna organa: Svet Drustva narodbv in O'bcni zbor nimata točno razdeljenih področii. Medna- rodlna prašanja pridejo laliko pred oba organa. Ra-zliika je Ie v tern, da je Svct nekak zbor diploma so v. Vanj pošiJjajo svoj'j stable odposlajice ve- činoma Ie velikc države. Na obeni z-bor pa pridejo tudi zastopniki maj- hnih držav, povodio kar jian ie na sr- cu, toda to jc tudi vse. V Svetu se pa rešujejo visoka politična prašainja, na- vadno v precej tajnili sejah. Zastop- niki veLesil pa se niti tu iskreno ne porazgovore, temvcč se že poprej vla- de dbmenijo, kakšne smernice bodo poncsli njih zastopniki v Ženevo pred zbor z lepo dcmokratično zvenečim i-memom Svet Društva narodov. V re- snici pa to ni nikak Svet Dnistva na- rodbv, ampak stalen vsakotetni sesta- nek zastopnikov velesil, ki branijo prav tako Ie lasten dobiček ne oziraje se na splasnost in »mirotvornost«, ka- kor poprej, ko še ni bilo Drustva »na- rodov«. Zato zboruie v Zencvi po vc- eini Ie Drustvo drzav, ali še bolje Drustvo velesil, ne pa Društvo naro- dov. Gospodje diplomati oa imaio radi tak zgresen naslov, ker lažje splctkarijo in vtisnejo svoiim splet- kam pečat 'dlemo'kratizma in miro- Ijubja. Le veliki imajo besedo. Morda se bo kotnu naravnost čudno zdelo, da tako pišemo o Društvu »na- rodov«, ki pomeni korak nanrej k trajnemu svetovneinu mini. V resnici je stvar drugačna. Le poglejmo, koli- ko bescde imajo na ženevskih zboro- vanjih zastopnikii narodnih manjšin iz raznih držav. Njihove zahteve in upravičene pritožbe razsojajo velesile le pod vidikom lastnih interesov. Čc jim nc kaže prav pa že najdejo bon- bonček, d;a potolažijo na videz rogo- vi'leza, ki še nekaj govori o človeških pravicah in naravnih postavah. Olav- na misel, ki vodi vse razgovore v 2e- iKvi ni vzpostava pravičnega stanja, kjcr ga še ni; velesile se združujejo le, da si za par let, dokler se zopet ne zavarjejo z zakopi in kanoni, zasi- gurajo sodanjo stanje. Če kje kak majhen narod za to trpi, kaj jim ma- ri. Ko bodo v Društvu narodov iineli enako vcljavno besod-o zastopniki vsiih tudi najmanjših narodnih drob- cev, tedai se bo v Ženevi merik po- litika z vago postenosti in enako- pravnosti vseh narodov. Tri prašanja - trije primers. Okrog treh glavmih praišani se su- čejo v Zenevi vse razprave. Prvo ic že toilikokrat opisani varnostni pnkt, drugo odprava nadzorstva nad Avstri- jo in tretje Mosulsko vprašanje. Na vse treh vzglodih hoöeimo našim brav- cem pokazati, kaj vodi d'rzavnike pri Ycšcvanju teh prašanj. Varnostnega p:.ikta ne moreio spra- viti pod streho, ker ga države razen Francije niso uradno še podpisnle. Francozom pa je zelo na tern, kar smo že večkrat pisali, da so Nemci vezaini ob Renn in za svoiim; hrbtom ,;a vzhodnih meiab. An.ileški interesi pa ne kazejo tako, marveč naj se Nemcem pusti prosta roka na čeških in po'ljskih ineiah. Ker se Anglež boji, da se ne bi Nemec zvezal, z Rusijo in bi ta močna zveza začela maiati ste- bre angleških kolonij. je pr'itisnil na Fr.incoza, naj prcpusti Poliake in Ce- he niih usodJi in naj si da zasigurati le rensko meio. Splošni varnostni pakt je vsted' naisprotujocih si im.teresov velesil padel v vodo. Zdai so se pa do- vorili, da bodo lahko posamezne dr- žave mcdscbojno sklepalie varnostne pogodbe kakor lwdo hotele in kakor jim bo prav kazalo. Odprava jerobstva. Letosnia konfeirenca Drustva naro- dov je odpravila nadizorstvo nad Av- strijo. Ko sc ie preid! tremi leti zdelo, da mora Avstrija vsiled slobega go- spodarskega in denarnega poiožaja propasti, je začelo vreti med prebi- valstvom. Vedno bolj so se oglasali klici po združitvi z NcTnčiio. Velesi- lam pa zopet ni šlo v njib račun, da bi se Nemčiia okrepila s priključitvi- jo obdonavskih dežel. Zato so poslale na Dimaj od Dništvn narodov finanč- nega nadzornika d^ria ZiTnimermanma, ki ie po+cgnil finančni voz zopet na gladko cesto. Drustvo narodov je da- lo Avstriji posojilo in danes ie gospo- darski položnj Avstriie že tako izbolj- §an, da si bo republika že lahko sa- ma pomagala in ji ne bo več treba škiliti v Nemčijo. To pa je bil tudi glavni raz'log, da so velesile Avstriji priskoeüe na pomoč. Ganljiva skrb Angleževza zatiran.e Kaksne skrite silo igrajo prvo1 vlo- go pri reševanju poilitičnih prašanj, nam pa S3 najbolj jasno razodleva boj za Mosu'l. Ob bregovih 5^x016 Heike1 Tigrisa se razprostira mosulska pokrajina. Južno se naslanja nan jo kraljestvo Irak, ki je pod angleško zašcito. Ob koncu svetovne vojne so tnrške öetö inicle zasedbno mosulsko pokrajino. Toda angleški ultiniatum jih je zaipo- cl-il- nazaj iin dežela je prišla pod upra- vo Drustva narodov. Ob letošnjem zased'amju je turSki odposlancc zahte- val, naj se zadeva z Mosul-am enkrat že konča in se pokrajina dodeli Tur- čiji. Angles so pa takoj vstali pokon- cu in začeli vpiti, da tainošnie prebi- valstvo noč-e pod Turkc, ki bi jih sa- mo zatirali. Kurdi, ki tvoriio po an- gleškili podatkib dve tretiini vsega prchivalstva, želijo priti ood Anglijo, ki bo skrbela za niih varnost in na- predok. TurSki deiegat pa je razvil svoje papirje in zacel dokazovati, da je tarn le kakih 250.000 Kurdov. Keir ni vse to nič ix)magalo, zahteva Tur- čija Ijudisko glasovanje. Nak, tudi to ni Angliežem po misli in se sklicujejo na svoje poštonje v Steyilkah. Ne Tu- rek in ne Anglež nočeta odjenjati. Svet se pa čudii, da jö vsem taiko hudo pri sreu skrb za ubögie Kurde. Če dvignemo zaveso... Zdlaj pa poglejmo, čemu ie velesi- lam toliko na m.osn!lski pokrajini. V zadnji števjlki smo pokaza'li. da je vojna v Maroku le vojna za — maro- ška supersosfatna ležišca, ki so najbo- gatcjša na svetu in s katerimi bi iah- ko Francoizi poplačali vse svoje voj- ne dolgove. Pri mosulskem prašanju je nekaj prav podobnega. Tcxl! s'3 na- liaiajo pa skoraj nai-bogatcjši petrolcj- ski vrelcL In to tisci Antfleže, ki bi ra- dii imdi vso sveto;vrio petroleisko tr- govino v svojih rokah, ne pa zatiranje Kurdov. Še predno so pa prišli v 2enevo k zboirovanju Društva »nar^dbv«, sta se Pariz ie pa mo- raio podvreči sprcjernn^mi! izoitu. Sola trnia tri Leta, 24 ur na ted'en je teoretičnse tudi rned firvati vedno bolj širi zdrava in plemenita orlovska -mi sel. Uršulinska sola v Gorici. Dne 19. in 20. septembra t. 1. bo vpisovanj-s v vse razrede ursulinskc sob (5 razredfna ljudska in 3 razred- na meščanska) in sieer od 9.-12. do- poldne in od 15.—18. ure popoldne. Isto velja za otroški vrtec, kamor se sprejemajo dekliee in dečki. ki so že tri leta stnri. Dne 21. septembra prič- ne rcldini šolski pouik. One 8.. 9. in 10. oktobra bo vpisovanjc za »Metodično šolo«, kakor tudi za teča.i strokovne- Ra kroja in sivania« in pa za »jrospo- dinjs-ko in kuharsko šolo«. Poiik v teh treh šclah prične dne 15. oktobra. Vodstvo ursulinskih sol. V znanje železničarjem in cestarjem! Zadnja »OoriŠka Straža« ie priob- čila poroci'lo poslanca dr.ja Besednja* ka o n.ie'Cfoveiri po'sredovaniu glede premeščenja bivsi'h avstro r- ogrskili žcbczničar.iev in slovenskili cestarjev. Opozarja'ino vse priza-dete železničai*- ie in cestarje, d!a se zffhvsiio nemudo- ma v tajništvu »Kmctsko - delavske zvcze« Via Mameli 5. Tainištvo pa- trebuje podatke, din za'inore vložiti za vsak posamezni slučai tozadevni re- kurz, ozirama proSnjo na r>ristojno ministerstvo. Tajnistvo Kmetsko - delavske zveze v Gorici. Zahvaia. »Čitalnici« v Dornbergn: Zahva» lju.iemo se Va.m za vse, kar ste ukre- nili, dia sc je naš koncert v Vaši pri- jazni in gostoljubni vaisi tako lieipo ob- liesel. Hvala Vam za trnd in veliko požrtvovalnost! Pravtako sere nalša zahva hi odboru »Posojilnice«, ki nam ie prepuistil brezpiacnO' d'vorano in vscm onim ffotspoidom, ki so pripo- nioj^li k stvari na ta ali oni načhi. Nastop v Dornberffu in pa Vase ljud- stvo nam ostameta v spommu. Odbor pevskega zbora »Z. s. u. d.« Lepa stanovanja. Pred par dlnevi so imele fraimasoai-- s;ke lože svoj'ei zborovanie v Rimn. Vsi siklepi so prav ta.ini. Fašistovskim prvctikom bcli lase, ka.i je ukrenila ta družba, ki se jo najboli boje. Pa ti jo J poiirunta list »Tevere«, eden najbolj fašistovskiii v Rimu: on pravi, da Una cela vrsta ljudi breznlačna, raz- ko'snai stanovanin v palnči posbnske zbornice. Ob koncu pristavlja, da imajo tukaj .najbrze — framasoni svo- je prste vines. Črnosrajčniki it, Celera sveta v Rimu. Konc"-im oktobra sc bo-dio -zbrali v Rimu zastopniki vseli črnih srajc v inozems'tvu. Knkor pravi jo jih je okrog raiztrošcnih čez 65.000. Na zbo- rovanjn bo govoril najprcje Mussolini. Čuden plesalec. Pri nekem tramvajskem vozu v Londonu so odpovedale v naihuišem dim vse zavore. Nn nckem ovinku je voz z vso silo treščil v stetio. jo po- drl in zavozil v neko plesno dlvorano. Zakaj jih pa vlači s sabo. Nek emu bogatinu, ki se ie sel soln- čit v Nizzo so ti'kraidii za en miljon drasrih kaimenov. Prnv potreba nm ie bilo se z niimi po svetu bahati. Posebna izdaja. Liberalni dnevnik »II Subalpino« v CuiT?tu je bil nekga dne kar trikrat za- poredoma zaplenren. Nato ie izdal po- sobno četrto izdajo. List ie imel samo uaslov čez vsch šest stolpičev: Da nas neKbi zopet zaplcnili. Pa tudi ta izdaja je znpadb cenzuri. I.ovska sezona. V Rumuniji so že odprli jessnsko Iovsko sezono. Pa ne na štirinogato divjačino, ampak. na konnunistc. Ne- kaj oasa so jih pustili pri miru. Ta todlen pa je šla po vsej državi okrož- nica, da je treba kornuniste poloviti. Poziv in prošnja. Tu v airikanski AH'ksamlriji nas je kakor znano okoli 2 do S000 Slo- venk in Slovenccv. Nimamo lastne- ga doma, le v bivšem avstrijskem zuveiišču imamo malo prostora za čas brczposelnosti, mal oder in knjiž- nico. To vse se dolgo ne zadostuje. Zato je nuino, da sezidamo večji y-Slovenski dom«, kjer bi bilo zdru- zeno zavetisce za brezposelne. one- mogle in stare, lepa društvena dvo- rana in evcntuelno scasoma sole za otroke slovenskili star sey. da se ne izncverijo maiernemu jeziku. Kcr tu- kajšnja sredstva ne bodo mogla za- dostovaii za ta bhigi namen. se obra- camo s tern na vso slovensko jav- nost z milo prošnjo, da nam nomaga- te tu v iujini. »Stražo« in druge slov. casopise prosimo za veckratni pona- tis in objavo le prošnje. Blagovoljne prispevke izvolite poslati potom upra- ve tega lista na slovenskegu dusnega pastirja v Aleksandriji o. Ferdinanda Zajec-a, ki vodi vso zadevo obenem s čč. slovcnskimi sestrami. Za vsak najmanjši dar sc ze naprej toplo za- hvaljjiiemo in kličemo: Hog plačaj! Slovenci v Aleksandriji. Sprememba voznega reda korijer. Na progi Gorica-Dobrovo se s 15. t. m. spremeni vozni red korijere. Iz Oobrovcga odpelje namesto ob 6.30 zjutraj šele ob 7. uri. Na progi Ora- dež-Oorica pa odlpelje iz Gradeža sa- le ob 6.45 mesto ob 6. uri kot doslej. Za nazaj pai velja isti urnifc kot do- zdaj. V nedeljo 20. t. m. bo vozila vi- pavska koriiera po istem urniku kot ob dclavnikih, dn bodio imeli Vipavci priliko obiskati lovslco razstavo v Oorici. »Vinarska zveza« v Gorici se je preseli'la. iz ulice Ma- melli na vogal mod ulico Fomiica in Komjcm. Vendar nekateri še vedno iščejo zvezo na s1:arih prostorih ali pa gredo po slabo vino kam dmgam. Zato onozarjam ]K)noyno na prese- litev »Vinarske zveze«, ki ie menjaia svoje' prvotne prostore v prvi vrsti tudi zato, da imajo ljudic z Gor bližje dlo nje. Prava, pristna domača vina po zmerni ceni dobite le pri >Vmar- ski zvezi«. Grozne številke. Lamisko leto so trgovci z dekleti od- vedli in prodali preko sto dieiklet. Naj- več v storosti 15 do 20 let. Od teh ne- srečnic je policija izsledila le 22. Vse ostale so izgini'le brez sledu v svoji stralioviti bodočnosti. Za naše rimske romarje. Kaikor že naznatijemo bodo romarji rayJd'eljcni v skupine po priblizno 30 romarjev. Vsaka skupina bo imela znak v posebni barvi na levem roka- vii. Romarji italijanske narodmosti so razdeljcnitni v seiden skui>in. Sloven- ski romarji so razdeljeni na; tri sku- pine. Pri sostavljanju skupin se jeozi- ralo na želje romarjev in na niih med- sebojno znamje. Pri imenovaniu sku- pine pa ie bil mcrodajen kraj. ki je dul ua.jvcč romarjev. I. sikupina Gorica s svetlozelenjmi znaiki; skupinski vodi- tJj č. g. M. Klaričnik, mi'Siionar. K skupini spadajo: Gorica, Ukve, Štan- drež, Budauje, Drežiiica, Komien, Ve- liki Pol. H. skupina Črni Vrh s svctlo- vijoličastimi znaki; skupinski voditelj č. g. I. Reščič. K sflciiipini spadiajo: Cr- 111 Vrh, • Sent vi ška gora, Miren. Bovec, Orgar, Libušnje, Škrbina. Brainica, Log, Idrija, Renče, Vo'lcjadraga. III. skupina Knežak s svetlommenimi znaki; skupinski voditelj č. g. I. Ka- lan. K skupini spadajo: Knežak, II. Bistrica, Rupa. Solkan, Sovodnje, B-- gUTije, Raviic, Št. Peter na Krasu, Sedlo, Sredriie, Dornberg. Znaike bodo razdelili voditelji skupin deloma na postaji, deloma že dionia. Romarjem bodb na razpolago štirje železni^ki vozovi. V voz drugega razreda pojde- io romarji obeh narodnosti. ki so plačali listek za II. razred. Ova voza trcftjegai mzr,eda sta doloöeitia italijan- skim in eden slovenskim sikiipinam. Da ne bo zmešnjav, bo na vsakem že- lezniškem vozu 'napisa(no. katerim sktipinarn je namenien. Važne opombe. Na postaji, ali že prei doma naj iz- ročijo romarji podpisane železniške knjižice svojemu voditelju, da jih preidttozi na žclezniški blagajni v p3- čatenje. KdoT to pozabi mora plačati tretji idlel običajne cene za cdlo pot, katero je prevozil z nepečatenim voz- nim. HstoiTi. Na postaji v Rimu morajo oni, ki se ločijo odi glavne ronnarske skupine, da sami ¦oibisčeio Pompej, Assisi, Loreto, ali da se deli časa po- mudijo v Rimu, vrniti vozne ;knjižice vod'itelju skupine, da jih izroci celo- kuipnemu voditelju romanja č. g. Jo- žefu Velcichu. Romarji, ki se bodo točno držali sporeda, bodo imeli več užitka in bodb rudi več vi'deli nego oni, bi kotdh brez vsakega smotrai tava'Ii IX) mestu. Slovensftim dijnhom! Začetek šolskega leta na tolmins skem učiteliišču. (Izpiti v iesienskem roku.) a) Sprejemni izpiti v'l. nižii in I. višii tečaj, sposobnostni izpiti v, posa- meznc razrodie ter vsi ponaVlialni iz- piti se nričneie v petek 2. oktobra ob 9. uri zjutraj. b) Dodatni izpiti iz italiianščine, zgodovine, zemlj'^isja in Ded-(reset"., drugs/ pa ti daje priliko, da ponavljaš precitane romane in še sam nove izmišlias. Uršič je sel raje po prvi; profesorji so se jezili in klasiki se maščevali ob koncu šolskih let. Uršič jih je za silo potolažil. pa v Štandrežu pri Molarju spet pozabil ndnje. Povedal je anckdoto: Zbirali so se okoli sahovske mize v kavarni »Schwarz«. Nemskim in češkim čast- nikom se je dnuil tudi profesor Bahr, mend a Uršičev razrcdmk. Uršič je pri šolski tahli nepripravlien. Bahr mu vrze šahovstvo na krožnik, Ursič pa kredo v tablo in v klon. Tri dni jeza in hrbet sahn. Šahisti zvedo in pošljeio deputacijo k Bahr it. Omen- s'an skusa IJrsicu dopovedati. da ga v kavarni pogrešajo, Uršič trdovra- ten. Potem pa Bahr vznevolien: Und ich sage Ihnen, Uršič, jetzt aber müs- sen Sie dorthin! Sledi pot goriškega dulioviut. Bo* goslovje, služba v Kanahi. v Oblo- kah, Örehku in v Šlovrencu v Brdih. Povsod v družbi in poteg stanovskega dela Se pecat veselih poti ob Soči. Pa še pesem in kmecki sovodenjski humor. O niem bi znali povedati So- vodcnjci: stari Štefc, Pepo Jostov, Marovček in drugt. Vojska mu je pobrala bogato ša- hovsko knj'dnico in več zvezkov ori- gimdnih zlozk. Prisel je kot begunec v Firenze. Poučeval je odlicnega slo- rentinca v sloveščini. ki mu ie poz- neje po slovensko dopisoval. Tu je nekoc v kavarni kibiärul slabima šu* histoma. Posegel je razburien v igro in prišel tako v večjo nevšečnost, iz katere ga je rcsilo le njegovo ime. Po vrnitvi z juga je zamenial svojo iaro z vogersko in v nji tudi umrl. Vedno je rad mislil na rojstni kraj in najraje obeeval z rojaki. Tezko mu je bilo, ker ni imel tarn več svoiih ljudi. Uršič je Ml izredno gostoliuben in vesel družbe, zato ni drezal v nolitiko. Sahovska deska je bila Uršičit pol zivljenske potrebe. Cele zimske ve- cere je sam ali v dvuzbi prestavljal fi- gure na nji in iskal novih komb'macij. Gledal sem v sahovske liste: iz vseh kotov Fvrope in Amerike in Uršičcvo ime v njih. Priobcenim originalom je sam oskrboval tiskarsko korekturo. Slovencem je razložil teoriio saha v >. Mentor ju« in je v »Dornn in Svetu« več' let tudi urejal ta del zabavc. Po- vedal mi je, da je napisal celo zgodo- vino saha, pa mu je nekdo rokopis odnescl in zgubil. Tega ni mogel za- bitl Šahovske naloge so mu naklonfle več svetovnih nagrad in nriznanj. Osmosotcu mi jih je kazal: iz Madri- da, Stockholmn. Petrograda in dru* god. V letii 1909. so se tiskale nekate- re njegove naloge celo v Avstraliji. Prava skoda. da se je vse to izgubUo. Naj seže lit er ami zgodovinar glob- jt v zivljenje in delo iega našega kul- turnega delavca. Šahist Uršič zasluži to. Ne zameri, Tone, rojaku. ki stopi vcasih za Teboj po poti ob Soä, pa le še veckrat po oni »vmes njiv«. Tako dregneš v nje, ki ne ljubijo veselega obraza in v nje, kj jim je težka odkri- tosrčna, sovodenjsko - segava fabitla. Ta nerodna poteza pa nai bo le v zai'asen Tvoj spomin! Domen. »CIORIŠKA STRAŽA« St ran 3. in b) se morajo čimprej vložiti proš- njc na kolkovancin papirju za 2 liri s predpisanimi prilogami. Vpisovanjc se prične 21. seotembra in se zakljiwi 15. oktobra. Dijaki, ki so po'seeali zuvod v pre- tcklern solskciin letu naznaniio svoj vpis tuk. ravnateljstvu na nekolkova- nem papirju. Oni pa, ki se letos nano- vo vpisejo, morajo naznaniti svoj vpis na kolovanem papirju za 2 liri. Ravnateljstvo. Mestne novice. Slovenskim staršem! Začetek pouka na goriških ljudskih šolah Slovenski starši v Gorici morajo priglasiti svoje otroke za pouk slos venščine ne samo v I. II. in III. raz= redu, temveč tudi v vseh drugih \U šjih razredih. Na deželi bodo nams reč ro?redi od tretjega naprej tudi v bodočnosti slovenski, dočim so bili in bodo razredi od tretjega das lje na ljudskih šolah vGorici ita* lijanski. Zato naj slovenski starši v Gorici zahtevajo vpis otrok za pouk slovenščine tudi za vse višje razrede od tretjega dalje. V znanje. Slovenski starši v Gorici naj se ztflasijo v tajništvu Političnega dru= štva »Edinosti« v Gorici, Via Ma* meli 5, da jim izpolni obrazce za prijavo njihovih otrok za pouk slo« venščine. Zglasijo naj se v soboto celi dan in v nedeljo od 8.—12. dop. Tajništvo Političnega društva »Edinosti« v Gorici. GOSPODARSTVO. Bitka »za žito«. Ttailija mora letno uvoziti Dri.bližno 25 do 30 milijonov stotov krušnega žita, za katero gredo v inozemstvo Ietno kakšne 3—4 miljarde lir. Vsled tega uvoza žita oziroma izvoza o- gromne innožine lir se narodno go- spodarstvo Italije vedno boli slaibi. Kdor hoče v resnici dvigniti italijan- sko gospodarstvo, mora pred-vsem rešiti vprašanje kruha. to je na- praviti Italijo neodvisno od inozeni- stva ravno v tem vprašanju. To iiaflo- go si je nadel Mussolini in začel v lc- tošnjem letu takoimenovano bitko »za žito«. Ootovo je, da ne bo mosroce že takoj v prveim letu dbsieči povoljncga uspcha in pridelati doma dovolj kruš- nega žita, temveč »bitka za žito« bo morala trajati več let. Potrebno bo marsikaj ukreniti, da sc bo dosegel zaželjeni uspeh. Prrjelek žita bi lahko poveca'li, ako bi z žitorn Dosejali večjo površino zernlje. Ta sklep bi bi! na roki. a kdo naj prisili kmotovalca, da ne bo sadil krompirja, pomidorov, koruze. zele- niave itd. in sejal žito, ako pa ima od žita manjši dohodek. Povečanje po- vnsine z žitorn pa ie izkliuccno tu'd'i za to, ker je v nckaterih ookrajinah Italije s psenico posejano toliko zem- l'je, da je več sploh naniogoce. Zato se povecanje površine pod ži- tom sploh ni vzelo v poštev. Pridelek je potrebno novečati na drug način, in sicer s te da ga potržejo. Ce pade na grozdje kaka osa ali kaka drugci žival, da jim poje par jagod, pa se že bcxiijo, da jim vse po'jedo; ravno to i€' znamenje, da šele takrat zadobiva grozdlie vedno vee sladlkorja in od tega ie odivisna venckir tudi dobro ta vina. Dajte si že enkrat dopovedati, da je boljši en kozarec dobre.ua vina, ka- kor deset slabega. Dobra, zdrava in močna vina se lažje branijo proti vsaki bolezni; pa tudi kupca dbbite prav lahko in spra- \itc lahko vino v deiur. Zato ne za- čenjajte prez'^odaj s trgatvijo. Kaj je novega na deželi? Vrtojba. V odgovor na lažnjiva poročila vi- dbmskcgai lista »Oiorna'le del Friuli«, Ixiiiesikega »Ouzettino« in tržnškega »Piccolo« objavliamo sledeči dopis, ki edino odgovarja resnici: V področju občine Vrtojba se na- haja deset vojaških pokopališč, na ka* tcrih so poko'pani del'oma avstrijski, večinoma pa italijanski vojaki. padli za domovino v boiih od avgusta 1916. do seiptembra 1917. na vrtojbcnski fronti. Po zadmjih scptcmbcrskih boiih, ostalo je na vrtojbensiki ravnini ter gričih neštevilno mrtvih voiakov, ki se \'sled znaneiga irmika niso mogli takoj pokopati; začetkom leta. 1918. je avstrijsko voja^tvo začelo s čišče- njem nevarne ipimicije ter znkopava- njem m razpad'lih mrličev; tega dicla I>a ni m'oglo dokončati vsied novein- berskega poloma. Takoj po prihodu itali.ians.kili čet, se je delo z vso vntemo nadaljevalo. Vsa sodaj obstojcča pokopnlišča so vzorno obzidia.Ti.ai, vsak grob ima svoj nagrobni — cementni ;kriz — na ko- jem je pribita tablica, na kateri je za- pisan priimek, ime, polk, dan smrti in sličuo. Večkrat so sc merodnjni či- nitclii osebno prepričali. dn domnče Ijudlstvo spoštuje padle junake, za ka- tere s»?1 ie tu'd'i navadno vs'vko feto na glavnem pokopališču bra la sv. m.aša za pokoj padlim, vsakokra^t ob števil- ni udeležbi občinstva. In niti enkrat v dolffiili šcstih letih se ni slisnlo. da bi kdo noložil roko na grob iunaikn — k\ je zrtvoval kri za cast domovinc. Prodi mesecem dni pa so voiaska oblastva odr.cdila, dla se zemistliski o- stnnki iunr'kov preneiseio driigam; odtpelj^'li so tudi nagrobmei cementne križe. In vse je šlo v rodhi in niti ene naimarijše pritožbe ni bilo zaznamo* vati do petka due 11. t. m. torej nred- zadnji dan, — ko so odpeliali zadnia okostjn iz zildlanega pokoipiališča »Te- iieinte Albani«. Ta dan jr bilo poko- valisče ze do eela izkoponn od strani vojaštva — nagrobni kamni prevmje- ni n.a razne nnčinc in döloma tudi po- kriti od zeml.ic; vojaki pri dteln niso dosti pazili. da se napisue tnblice ne aškrbijo ali drugače pokvariio; pri nekaterih so pa n-ivedcne tnblice kar pustili. S])loh vsaikd'o, ki j,e videi iai se lah- ko še danes prepriča v kakšnem stanu so pustili vojaki dlotično pokoptilišče po izkopartju ter odlndiainju zemelj- skih ostankov tamkaj pokopanili, mo- ra reči, — da tamkaj ni bilo človeka — niti najbolj otročjega otroka, da bi namenotna kaj napravil, ani'pak neka- tene ubite tablice (vsled kii:terih je na= sta! krik o oskrumbi) dokazuiejo, da je to Ie brezskrbno in po vojaisko de- lano delo. In to je potrdil tudi satin g. podpre- fcikt goriški ter n;idkomisar cav. Hiaz in drugi višji činitelji, ki so prišli v torck opoldnc pogled'at tcr stvar ugo- tovit ix) nalogu vidlemskega prefekta v spremstvu močnih oddelikov (urozni- ¦štva in prostovoljne nacijonalne var- nostne straže. Omenjeno časoipisje je pa napravilo takšen krik vsled tako prikrojenega napravljenega »rappor- ta« Od1 strami karabimierjev iz Šciinpe- tra pri Oorici. Cuditi se je pri tem, da ni častnik mdečega k.riža, — ki je izkopavanje vodil, sam ugotovrl »zlooina«. N'ükateri otroci so tudi izpovedali, da so videlii vojake — ki so z Lopata- mi odpirali grobove ,posebno ob de* ževnih daievih, kako so mlatili z istimi po križih, da si tako oČistijo od zemlje umazano Lopato. Infonnatorji prej naveidenili listov, prid'ite poglcdat in ugotovit in potern poročajte in n*e razburjajte javnosti IX) nepotrebnem. Kaj bi lahko Vrtoj- benci pretrpeli radi vašega hujska- škega in brezvostnega- pisarjcnja merida sami veste. Hvahi Bogu, da se je nesreča še ob pravem čas« od- stranila. Cerkljanske Ravne. (Zlata poroka.) Kdo na Cerkljan- skem ne pozna Matevža 3evka, orga- nist a v Ravnah? Vesel mož. male po- st a ve, dbbrodušen človck. vedno pri- praVljen povedati prhneren dovtip, naj si bo ob veselih ali tudli žalostnih prilikah. Ali ni to naš Matevž? V sre- (h) due 9. t. m. je obha.ial on s svojo zvesto ženico Neižo zlato poroko. Ali ni to redek praznik, katerega je Ie malo komu usojeno doživeti? Njego- va dolga pot petdcsctili let zakonske- ga življenja je bila sicer večkrat s tr- njcun koit z »rožcami« posuta. a kljub i temn je rnož ohra.nrl še polno svežost Glasbeni teiaj in dva honccrta pevskega zbora „Zveze slov. uči- teljskih društev". V Oorici zo je završil v nedeljo že drugi ghisb. tečaj, ki ga moramo za- bilježiti k dogodkom velike važnosti za povzdigo in širicnje naše urnetne in narodne ix\smi. Pred nekai tedni so bili zbrani v Oorici organisti in pevo- voidtje, pretekle dni pa smo ime'li tu krog 60 članov imenovanega zbora, ki se je sešcl, da poglobi svoie splo- sno muzikal.no znamje, osobito pa da se poglobi v našo pese-m. IJčni red je obsegal šest predmetov, ki so bili po- dajani na tak način, da vzgoje v čla- nih v prvi vrsti dobre pevce, da vzbu- dc in požive v njiih vse ono. kar ie po- trebno za mojstrsko izvajanje od naj- Iažje pa do najtežje glasb. vokalne li- terature. Tečai se je vršil pod vod- stvom prof. Srečka Kumaria s sode- 'lovanjem gidč. Fridc Ščekove. g. Orb- ca in g. Severja. Ko pišemo o sluša- teljih tcčaja, oziroma o pevskem zbo- ru, moramo povdariti nekai, kar še posebno diči to vrlo skupino pevcev in pevk: to je velika požrtvovalnost, M'ciscbiciost, ljubzen do unictnosti in trdna vera in zaupanje v dosego za- Crtnnih ciljev. Koliko polen je že pri- letelo od raznih strani v noge in v li- ce tch kulturnih delavcev. koliko ne- Prijetnosti in trpkih momentov je do- živel zbor tekom časa svojega obsto- ja! Marsikdo bi bil že zdavnai obtrpal pod takimi pogoji in bi prepnstiL ceilo zadevo vetrovom. V zboru pa ni opa- ziti iskanj po raznih doibrotah. po za- bavi in žalibog tudi ne po družabno- sti. (Drtižabnosti je v zboru preinalo, naj pa izvira to odkoder hoče). Delo, težko in naporno delo, to je bil pro- gram vseh dni v Oorici in drugod. Če je videl zbor za seboj uspehe dnevne- ga de'la, se je tiho zvcselil; to veselje pa ni žareio toliko izcelote, kolikor iz poisameznikov. Čudovita vez. ki drži pevski zbor skupaj, je edino liubezem do umetnosti, ljubezen db nai§e pesmi. Tako je ddal zbor osem dni in nasto- pil 12. t. m. v Trg. domu. Kar smo sli- šali ta večer, je mnogo: kaj takega lirim more nuditi Ie zbor, ki pozabi ob nastopu na zunanji svet. Ie zbor, ki se stopi z dirigentom v eno, Ie zbor. ki ne obvlada Ie tehničnih težkoč. ampak i ki obstoja iz celih pevcev, iz piemeni- tili dills, ki gore in izgorevajo v umet- nosti. Tu bi bilo brezsmiselno doti- kati se posameznosti, kajti če ni bilo vse popolno v pravem ixnnenu bescde, je to čutil pevovodja in čutili so to povci sami. Kvečjernu ie omeniti, da bi bil zbor potreboval še tri dni in za- doščcno bi bilo vsemu. Iz zbora so oidi- mevale ta večer ljubezen, prisrenost, ponižnost, miloba, trpkost, besnost, razposajenoi>t in druge čednosti in ne- čedlnosti tega živl)enja. Občin-stvo je bilo hvaležno in če ni mogel vsak po- slus'ilcc doživcti vsegai, nič za to, kaj- ti ni vse za vsakega. Koncert je bil dobro obiskan, zlasti če uooštevamo, da je bilo občinstvo tako, ki ni prišlo prodajati v dvorano zijal, aim'pak po- shišati. — V nedeljo je nastonil zbor v Dornbergu. V začetnih točkah spo- reda je izzvala silaba akustika odra v i pevcili nekak nemir, v dvorano samo ! so pa prihajale pesmi v polni moči. CclotCTi nastop v Dornbergu je bil za nek.aj took šibkejsi od onega v Oorici, , kar je prfpisovati nekaterim tehn. ne- > dostatkom, s katerimi se ie moral boriti zbor; z druge strani je pa bilo podanih nekaj posmi zlasti X. nikovet na nedosegljiv nnčin. Dvorana je bila natlačena in občinstvo je posiltišalo z razumevanjom in zadbvolistvom. Tu imamo dokaz, da Ijudstvo. naše na- darjeno Ijudstvo tudi nekai zna in kdor misli, da so za to /iudstvo do- bri Ie kaki »šlagerii«, ta se moti. Res pa je to, 'dla moramo podajati tudi na deželi umetnine v uimi-tniški obliki. Za pravo razumevanje umetnosti se zahteva nmogokrat potrebno znanje. Navadno pa ne isoe gla'sba prostora ne pri svetni, ne pri duhovski gospo- ski, nc pri magnatih, ne pri kmetih in delavcih, anrpak pri poštcnih Ijudieh in zato tudi najde prostor v dob rib, piemenitih sreih vseh stanov. Mogočc. prednjači v tem pogl.edu še vedno de- žela. — Pevski zbor »Zveze slov. učit. dru&tev« je izvödiel že več koncertov doma in d'rugod in usixjI je povsod1. Marsikje opažamo v petju že lcpe na- predke v mestih in na deželi. Mogoče se zaveda tega malokdo, a resniai pa je, da gre zasluga za te napredke v najvccji meri ravno vzgojevalnemu deiu tega pevskega zbora. »Mi pride veselje, odlkod — sa.m ne vem. Če ne veš, ne veš! Olavno ie, da ti pride ve- selje. Današnji svet je si la skeptičen. Včasih j.e to opravičljivo, včasih ne- (jpravičljivo. Kdor pozna zbor naše- ga učitcljstva, je prepričan. da ni te- mu zboni do strankarstva, ie prepri- čan, da vlada v zboru v vsakem ozi- ru postenje in lojalnost. Čcsto se pa dogodi, da priirme policija najbolj po- stenega človeka, često se dogodi, da osumi ljuidistvo največio dobričino na tem svetu. Nemalökrat pa povzroči aretacijo in siunničenje gola nerod- nost, ki ni ravno hvafevrodina. Če je pevskemu zboru do tega, da ne na- stopa v praznih dvoranaih. se ne sine postaviti na stališče: naj misli kdo o , nas kakor hoče, nam je vsoeno. Ni res, da je vse eno, oziroma niti ne sine biti vse eno že iz praktičnega stališča no. Mogoče bi bilo dobro, ko bi imel zbor poseben odbor iskrenih ¦ oseb, ki bi prevzel tehnične posle na turnejah v ožji dlornovini in izven nje. A. S. St ran 4. »GORIŠKA STRA2A« dulia. Še predno je s'klenil zakonsko zvezo je žc z vso svojo vneimo zfoiral okolj s-ebe mlade pcvcc in pevke za cerkvcno petie. Dolgih 54 let opravlja službo organista. V tej dobi ie mnogo- krat moral biti r/a cerkovnika in or.tjj.i- nista ob enem. Pa tudi kot razghiša- ilec občinskih in dfaigih odrcdh zaslu- ži zlato medal jo. Seveda »niailiciii« ie, 7'dto se pa lc mnlokdo spomni, koli- ko truda je on vložil zai vzdrževanje petja in orglan.ia v dobi 54.tih let. Na slovesen dan nicTOve zlate poroke snio se spomnili torej tndi niegovega zaslnžnecra del a za cerkveno č;\st in S'lava. Vsa cast in zaiivah g. Ganrije- ln Bevkn, oriranistu iz Cerfcna, ki se je potrudi! zbrnti za to sloyesnost svoje naiodličnejše pevee in pcvke, da so peli pri maši zlate poroke. Ju- bilanioma želiino še ¦mnoffo srečnih in zdravili let ter da bi proživcla vso dobo, ki jinia ie še odločena. ravno tako dobre volje kot sta hila na dan zflate poroke. Renče. (Novo šolsko poslopje.) Od spom- ladi zida v Rer.eah pctra.zred.no no- vo solo podjetie Constantini i'z Go- rice. Pri poižiga.-nju,tem. kamona in tirdi ob drugih prilikah je toliko pod- jetnik koiikor stavfoni urad trd'no zaffotavljal, da bo stavba koneana s 1. oktobrom. Tod a ostalo je le pri be- sedab. Ko so spravili stavbo pod srtreho — je kar nakrat prenehalo de- lo. 7jč. dva meseea se dolsročaisi pri tej veliki stavbi pet Ijndi, ki gotovo osivč, predno solo koncaio. Ni ne podietnika nn dolo, ne inžsmirja, ne asistenta. In 1. oktnber ie žc blizu. Uboffl otrod, spet bod« niorali v ne- primerne, nczdrave prostore delat pokoro. — Radovedtni smo. all bo sploh kedaj dovršena nova sola. Drežnica. Dne 10. t. in. ie simirtno ponesrečil 22 lctni Miliael Tvančič iz Ravni St. 25. Pri zbiranju ždlezja na liribu >'Vrata« tra je dohitel kamen, ki se je vdrl v pcčini, ter mu zadal smrten u- darec v o;lavo. Dve uri pozneie je iz- dilmil svojo blaffo diišo. Pokoini je bil član prasvetnega dništva »Krn« v Drežnici in je pridno obiskoval »Apo- stoistvo molitvc«; še v ncdelio prcd smrtjo yd bil pri sv. zakra,mentib. V nedeljo popoldne je bil pogreb kakor- šnih vidSmo malo. Vsa občina ga je S'premljala na zadlnji poti. Zbor >Prosv. di*nštva« mu je zapel par na- grobnic. Žalujočim starišem in se- stram izrckamo iskreno sozalie, Tcbl pa, dragi Mihacl, naj sveti večna lnč! Iz Vel. Dola. One 7. t m. ponoči so vlomili tatovi v tuJcaij&nje vikarišče. Preiskali so vse pros tore v pritličjn. Našli so le reči bolj male vrcdnosti in malo svo- to denarja. Da ne bi tako skoraj za- man odšli, so vzeli mali kelih za vsak- dönjo raibo in pateno, oboiei srebrno i;n poziačeno, vredno pribli'/no kakih 600 L. — Kdbr bi prisel na kak sled, je naproS:m naj javi. Leop. Stubelj, vikar. Lože pri Vipavi. Malo pozno je sicer, todla ker se ni niliče spmmnil se moramo v današnji ^Goriški Straži« s pair b'jsedami spo- minjati pok. Antona Nabcrgoia, ki je v 67. letu v torek 8. t. m. v Gospodu zaspal; pokojni je bi'l dbiber in varčen gosnod'ar. V sredo ob 4. uri popoldne se je vršil pogreb, ki je res pokazal, dia je bil ranjki vseni priljubljen, ker so prihitcli ljudje od blizu in daileč ga spremit k večncmu počitku. Ostali družini izrekamo naše sožalie. Vaščan. Listnica Kmetsko=delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. K. L, Pečine: V Vaši zadevi ni do dancs tajništvo prejeilo še odgovora. V kratkem bomo rešitciiv Vaše prošnje ponovno podirezali. 2. A. M., Poče 10: Ako ste prejeli »Cartella del pagamcnto«. morate pliačati brez vsakcga odloga. 3. M. /., Hmlajužna: Poidite na žu- panstvo in prosite g. tajnika, dla vlo- ži tozadevno prošnjo n.a prefekturo v Vidmu. 4. B. T., Koritnica: Vasa ix>kojnin- ska zadeva ;e sedaj v redu. Ne mors- 1IK) za Vas več storiti kot smo storili. 5. D. A., M.: Zglasitc se čimprej v tajništvu. Moramo se z Vami v zade- vi, v kateri ste iiain pisali. ustmeno razgovoriti. 6. J. B., Razdrto pri Postoini: Zg!a- site se v Vaši zadsvi nujprci pri žu- panstvu. Vendar ¦divomimo. da bi do- segli kje kakšno podporo. Na druga vprašanja Vam odlgovorimo pisincno. Tainištvo. Listnica uredništva. A. S., Črniče. Preveč osebna zade- va. Poročajte kaj drugega. Darovi. Za Alojzijeviščc: Veleč. g. Ign. Breitenberger, dlckaii v Vipavi 100 L. Prisraia hvala! ZDRAVNIK Dr J. Bačar v GORICI, viale 24. Maggio št. 9 se je vrnil in zopet - pedno sprejema. - ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9, do 12. in od 3. dO 5. Röntgenologicni zavoci za zdravljenje in diagnostiko primarijaQr. fl.BE FlORi 0 GORICI, COHSO VITT. EM. III. Št. II SPRE3EMB OD S-1Z IN Z-4 Vrnil SB je živinazdravnih D H. ClUFFflHIH flia Pitteri 10 [m\ czömig) GORICA 0: Rosato - Idrija zdravnik - kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent g 1 a v n e bolnice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 11-12 — od 2-3 vsako sredo od 9-11 ure v Spodnji -----------------------Idriji.----------------------- Lloyd Sabaudo. Prihodiije vožrije: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Rosso« 10. 10. 1925. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Priiicipessa Maria« 12. 10. 1925. »Principe di Udine« 16.9. 1925. Iz Qenove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'Italia« 25. oktobra 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosiest. Gorica, Via Contavalle St. 4. Pozor! Naznanjam, da sem otvoril v lastni j iiiši v Solkanu (Solkanska cesta) last- no TROOVINO Z MEŠANIM BLA- OOM. Blago prvovrstno, cene zmcr- ne, postrcžba točna. — Za obilen obisk se priporoča I. VELIŠCEK, SOLKAN 369. QOSPODICNA PODUCUJE- slo- venščino, angleščino, francoščino in nemscino od 25. sept, naprej. — Via Cap. Vandola 26, pritličje. 1ZGU BLJ ENO. Zeml jenierec g. Giorgio Zambonelli od »Kreditnega zavoda za obnovitev Benečij« je zgu- bil na ccsti od; Avč do Go rice usnjcno torbo s tehnioninii akti, katero je \m:d pritrjeno na zadaijem delu svojega motorja-. Kdor io naj'd'e, naj io odda proti primeriii odškodnini v upravi list a. NOGAVICE IN VOLNENE PLE- TEN1NE na stroj se izvrsujejo v na novo odprti delavnici v Gorici, ulica Morclli 6, II. nadstr. — Delo dom-ače in trpežno! — Cene zmenie! „Mundlosu šivalni stroji „Görickeu dvoholesa, motorini „FianT belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kersevaniju- Gorica Piazza Cavour št. 9 Mehonično delovnice, Piazza Gasour štev. S. gn Ljubljanska posojilnica fc r. z. z o. z. v LJUBUANI : Mestni trg štev. 6. Hranilne vloge na knjižnice in tekoči račun obrestuje riajugrodrieje = Posojila da]e proti popolni varnosti na vknjižbe in dobremu poroštvu Njegov ujec je bil prvi njegov pocijent. On jc bil pismonoša in je žc z mlada hodil okrojf s kuriimi očesi, Ve- likimi kot pisemske znamke; njejfovi tovariši so stopali s težko okovanimi škornji na nje, dai je ujec izgubil vsc veselje do svojeg-a poklica. Ko se je nckoč ves ozlovoljen vračal dornov, sa je srecal Nione Burpit. ki mu je bral kar z obraza bolečine in mu je ponudil par svojih obiižev za kurie oči rckoč: »Te majhne obliže položi na svoje kurje oči na prstih, te velike pa na roženo kožo na podplatih in v par dnch ti bo odleglo. Nejcuj potem marljivo svoje noj^e z Bur^it nožno kopcljo, kar ti bo pomagalo, da se kurje oči ne vrnejo več.« Burgit izdelki so tudi v resnici rešili ujca vseh bolečin tako temelj-ito, da je §e kot star mož opravljal svojo službo in mu ni nič škodilo skakanje po stopnicah «;ori in doli. To posrečeno zdravljenje pred 19. leti je dokazalo hitre učinke Burgit obližev; ueinkuje pa še danes tako, da je presenečen vsak, ki trpi vsled kurjili očes, če si nabavi v mirodilnici ali lekarni Bursit. Zlalitevajte brcz- pogojno pristne Burgit izdelke. Vsaka boljša trgovina te stroke j 111 prodaja. Ce pa bi bili morda v eni ten trgovin že razprodani, kar s"e pač lahko pripeti, se splaca stopiti par korakov naprej v drugo. To potrjuje tudi slcdeče zdrav- niško mnenje: »Uporabljal scm Vaš Burgit v treli slučajih. Je tehnično in farmacevtično mojstrsko sestavljen in ni pctreba vcč nikake operacije za odstranitev kurjih očcs, ker je to sredstvo dosti bolj učinkovito ...« Rastatt. Dr. Compter. BURGIT DRUŽBA, FREILASSING, BAVARSKO. Edini zastopnik za Benečije S. A. - G. R. G. - Gorica, Cavourjev trg 7-3. Zaloga v Padovi — Via Sorio 76.