KlA.YOXalSKl CKHHIV^IT lalSY.« Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 00 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr T tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Teöaj XXXIV. V Ljubljani, 13. vel. travna 1881. List 19. Kteon 1111 in Katoliške Mfeee družbe na Belo nedeljo r Rimu I9SI. Ta dan se je kazalo nekako novo življenje po Rimu, posebno pa pred Vatikanom. Vse rimske katoliške družbe, ki se imenujejo z euim imenom „Pijeva zveza", so imele Belo nedeljo zaslišanje pri sv. Očetu. Ceste in ulice proti Vatikanu in prostori pred Vatikanom so bili dopoldne tako gosto napolnjeni, natlačeni z vozovi in ljudmi, da ni bilo moč naprej in skozi priti. Katoliški Rim, stari Rim, pravi Rim je želel ta dan viditi svojega pravega Očeta, in vidrlo ga je res saj 10.000 ljudi, ki so bili ob 11 dopoldne zbrani v vatikanskih prostorih. Ob ll*/4 so prišli sv. Oče v konzistorsko dvorano, spremljani od kacih dvajset kardinalov in premnozih druzih prelatov. Med kardinali je bil Jakobini, Hassun, Pečči, Mertel, Ledohovski itd. Na čelu pred sv. Očetom in njihovim spremstvom so bili predsedniki katoliških družb in pred vsimi včliki predsednik vojvoda Salviati, kteri je v imenu vsih s preizverstno besedo nagovoril sv. Očeta. Omenil je govornik, kako veselo je, da imajo zbrani radost sv. Očetu za velikonočne praznike čestitati, še prav posebno veselo pa zato, ker vse družbe, zedinjene v zvezo po preslavnem predniku Piju IX, stojč kakor ena oseba pred namestnikom Kristusovim. Žalostno pa je, da svojega očeta najdejo kakor jetnika. Nepresegljivo izverstno je dalje govornik primerjal do-godbe papeževe z dogodbami Zveličarjevimi o njegovem terpljenji in častitljivem vstajenji na Kalvariji. Rekel je: „Ali kakor silno tudi britkost nam serca pretresa, naše vere pa nam ne podere; poživlja nam še le naše zaupanje. Skrivnost božjega vstajenja sama lije nam v dušo nenavadno močno upanje. Ako se ozremo na prazni grob, iz kterega je Darovani na gori Kalvariji živ in zmagoslaven vstal; ako se ozremo na stražnike, od svit-lobe in straha poderte na tla: kaj nam neki Vaše jet-ništvo, kaj Vaše verige pomenijo? Od luči in sijanja žareči angelj, ki je strašanski kamen kakor lahko pe-resce od groba odmaknil, je ravno tisti, ki se je pozneje prikazal v ječo jeruzalemsko in je kakor tenko nitko pretergal železne okove, v ktere j« bil poglavar apostelj-nov, pervi Vaših sprednikov, vklenjen. Te dogodbe v blizo devetnajst sto letih nikoli niso bile overžene; in ravno tista Porevidnost je rimsko pa-peštvo vselej otela iz preganjanj in iz pregnanja zopet nazaj pripeljala. Papeštvo, pravim, in ne papeže, in to pravim z gotovostjo, ktero vera uči. Vendar pa želimo, da popolnoma gotovo nepremagljivo papeštvo naj bi zmagalo v papežu, ki se imenuje Leon XIII. To je imč leva iz Juda, premagovavca smerti in greha; ime je tistega velikega predhodnika Vaše Svetosti, kteri je pred Rimskimi vrati divjakom in divjaštvu obstati ukazal. Naj veče upanje zmage je zastavljeno ravno na pošastno veliko brezbožnost, ktera jetnika derži ne samo namestnika Jezus-Kristusovega v njegovem prestolnem poslopji, temuč Kristusa samega, včlovečeuega Sinu Božjega, derži med tesnimi zidovi njegovih tempelj nov, ker Ga preganja iz družbinstva in družine, iz v£de in olike, od zibeli in od groba, iz misli in vesti. Po tej dobi verskega novega povzdignjenja hrepeni vesoljni svet, ki je že naveličan brezumnost, zlega in hudobij, in naša molitev se obrača na to, da božja Previdnost naj bi Vam, o sveti Oče, to djanje izročila, Vam, ki ste bili že s pervimi besedami svojega učila bolnemu družbinstvu razodeli prave rane, za kterimi terpi, in ste mu klicali, da v materinem naročji sv. Cerkve naj si jih ozdravi; Vam, ki imate ime tiste moči, ki je pohlevnost, tistih potov, ki so mir' itd. Po dokončanem predsednikovem govoru so sv. OČe razodeli preserčno zahvalo za vošila in omenili, kako britko je tudi njim, da se prelepe velikonočne slovesnosti ne morejo z nekdanjim sijanjem obhajati, ter si z verniki vred žele srečniših časov nazaj. Ob kratkem so potem povzeli, kako vsa zgodovina skazuje, da Rim mora biti keršansk; in še vse bolj to priča božja Previdnost, ktere volja je očitna, da Rim mora biti središe katoličaustva, vzvišeni sedež namestnika Kristusovega, glavno mesto vesoljnega katoliškega svetä. Pravice, ki jih ima papež do Rima, so tako vterjene in neprepust-ljive, da nobena človeška moč, nobeno deržavniško modrovanje, noben čas jih ne more razdjati ali tudi le oslabiti ali ob moč pripraviti itd. Sv. Oče dalje zaterjajo, da se bodo z Božjo pomočjo poganjali za pravice sv. Cerkve, ko bi to tudi naj veči dar od njih zahtevalo, in pravijo dalje po besedi : „Potrebno pa je, ljubljeni sinovi, da tudi vi delate v U namen ter se z nepremagljivo pogumnostjo ustavljate osnovi, ktero so sovražni krivovcrci spletli, da bi vašemu mestu ugrabili posvečeni značaj, kteri mesto tako visoko povzdiguje in časti, in da bi Rimljanom iztcrgdli vero njihovih očetov, ljubezen in vdanost do papeža. Potrebno je tedaj, ljubljeni sinovi, da se ogibate mnogoterih živi je v spačenosti, ki se tako obilno trosijo, ter da va3 globoko v serce bole težavne razmere, v kterih se nahajata Cerkev in papež, da živo spoznate dolžnosti, ktere vežejo vse vernike, še posebej rimske. Brez vsega prenehanja morate za to skerbeti in na vso moč si prizadevati, da postane keršanska izreja in poduk mladine, ki je upanje prihodnjosti, vi morate med seboj v časti »meti vredno spoznavanje katoličanstva, kar se dan danes po nesramnem časništvu in po druziii pre-mnozih sredstvih psuje in zaničuje. In ker se z verskimi koristimi ob enem napadajo tudi koristi družine in družbinstva, morate temu v pomoč hiteti s tem, da svoje djanje prestavite tudi na ledino srenjske in okrajne uprave, to je edino polje v tem trenutku, ktero je iz silo tehtnih vzrokov dopušeno italijanskim katoličanom. In da bo vaše delo več sadu rodilo, da bodete bolj pripravljeni na prihodnje bojevanja, je močno važno, da se množijo katoliške kazine, zbori, družbe, da vsi edino skupaj de late in da se med vami vterjuje vez tiste bratovske edinosti, ktera moči dvakrat veči stori in kaže čversti duh, ki jih prešinuje in navdiha. — Zlasti dan današnji, ko se vse zakiinja škodovati Cerkvi in veri, bi se zastonj prizadevali napadajočim hujavam jez staviti, ako bi se ti, kterim so katoliške koristi pri sercu, tesneje ne zedinjali, ako bi si med seboj rok nc podajali. V ta namen Boga živo in s ponižnim sercem prosimo, naj nad vas v bogati obilnosti izlije tistega duha edinoBti in zložnosti, čegar zastava in pečat bodi Nas očetovski blagoslov.. Po tem nagovoru so se sv. Oče za nekoliko tre nutkov umaknili v svoje osebne stanice; med tem so se razne družbe razstavile po mnozih vatikanskih dvoranah, in Leon XIII se s svojim spremstvom kmalo ver-nejo ter prehodijo med blagoslovljevanjem in prijaznimi pogovori vse dvorane, napolnjene s tisočerimi verniki obojega spola. Tako n. pr. je bila v eni dvorani „družba za katoliške koristi", razdeljena v 30 odborov in mnoge odseke; dalje družba sv. Karola za dobro časništvo, družba sv. Petra, neomadf žanega spočetja itd. itd. Se le ob 3 popoldne so 6e sv. Oče vernili v svoje stanice. Izhod tolike množice iz Vatikana je bil kakor raz-leganje „Aleluje" po Rimu. O druzih časih so rimske množice dobivale blagoslov papežev iz ložije z nad cerkve sv. Petra; odkar je papež jetnik, so take slovesnosti pretergane iu Rimljani, ki serčno žele viditi obličje svojega Očeta, so toraj za teden pozneje, Belo nedeljo, prišli sami v Vatikan, da se jim je želja spoluila. Opomnimo naj, da časniki tudi popisujejo, kolike prisrčnosti so se razodevale o tej priliki v pričo sv. Očeta, koliko živega prestavljanja se je glasno razlegalo, koliko solz pretočilo. Če je o tej predstavi rimskih mestnih družb pred sv. Očetom bilo 10.000 Rimljanov, si sleherni lahko misli, kakošen duh da vlada po rimskem mestu, za koga bijejo serca tega me3ta, če za samosilnike, ki so po ulomu Pije vili vrat prišli v papeževo mesto, ali veliko več za njega, komur je previdnost Božja večno mesto v lastino izročila? Po pravici piše ,.Aurora" v Rimu: „Papež so (v tem govoru) opomnili to divjo in neolikano šolo, da človek zamore za trenutek doseči solza vredno zmago zoper namene Božje previdnosti, ktera pa je nezmožna ustaviti njeno pot in končno spolnjenje. Rovarstvo ae je polastilo Rima, in pijano od začasnih vspehov je zapisalo na marmor ter ošabno ponavljam besede: „tukaj smo in tukaj ostanemo". — Papež pa so v mirnosti, kakoršna je lastna tistemu, ki si je svest jutrišnjega dne, rekli v nedeljo dozdevno zmagovitemu rovarstvu: „vi niste tukaj in ne ostanete tukaj". (Vaša zmaga je namreč le videzna, le začasna.) Vsled napredkov in početka rogoviležev smo prišli v tako stanje, da memo sedanjih bi bile ložej prenašljive okolišine vzro-kovane od barbarov srednjega veka, ki niso poznali „nitroličerina" in „dinamita" kakor sredka za prepričanje cesarjem in podložnikom... Previdnost ne more zgrešiti, da bi po dopušeni poskušnji ne storila konca tej veliki krivici." Cesaroric Rudolf r Jeruzalemu. Obhajan na Božjem grobu. Če je bil poslednji spis o princu Rudolfu poln lepodišečih cvetlic za našo mladino in za slehernega Avstrijana, je pričujoči sostavek gotovo njegova krona. Kakor poslednjega, tako smo tudi tega posneli iz „Bla-hovesta", in je gotovo čisto zanesljiv. Komur je ležeče, da se naša mladina kaj lepega uči od pervega mlade n č a našega cesarstva, na) si prizadeva razširjati ta spisa ter prelepe cesarjevičeve izglede med mladino, ajasti med šolsko. Devet in dvajsetega sušca popoldne je pri lepem vremenu princ Rudolf obhajal svoj prihod v sveto mesto Jeruzalem. Bil je navdušeno sprejet in pozdrav jan od prebivavcev jeruzalemskih in zbrane množice popotnikov. Priprave, ki so se godile za sprejetje prestavnega gosta, se srnejo imenovati nenavadno velike, ako se oziramo t na posebne okolišine v Palestini. Mestne ulice so bile osnažene, povsod je bilo viditi delavcev, kteri so pridno delali. Mesto, na kterem ie stal svoje dni jeruzalemski tempelj, zdaj džAmija „Ilaran-eš Šerif' (Omarjeva mo-šeja) in drugi veliki medžiti se nikoli niso v takem sijanji lesketali, kakor zdaj. Pota in uiic-j od Jopskih vrat ^kjer se v mesto pride) pa do B »žjega groba na Kalvariji so bile gosto posute z rumenim vlažnim peskom, kteri se urno posuši in potnikom hojo prijetno zlajsa. Vojniške in druge poslopja in razne stavbe so bile v novo pobeljene, drogi turških zastav na Davidovem stolpu so biti zeleno namazani. Opoldne je bil cesarovič -flospel do arabske vasi in kavarne Kolonije (gl. ^?Pop$tvan)C v Sv. dež-lo, 1872, str. 33) v globokem d Ju sredi med cvetečih vertov, kako poldrugo uro ou Jeruzalema. Tukaj je dedni princ nektere trenutke počival, svoje popotno oblačilo zamenjal s sijajno/semajnico, in sprejel jc mestne poslance. Prišli so do Kolonije zastopniki konzulov in jeruzalemskega duhovstva naznanit „dobro-došel" prejasnemu popotniku. Bil je med temi kancler vsih konzulatov, ki imajo sedež v Jeruzalemu, škofa armenski in gerški in mnogi drugi. V tem se je razglasilo po Jeruzalemu, da dedni princ še ta dan pride do cila svojega popotvanja — v Jeruzalem. Kdor koli je mogel, je vsled tega poročila hitel iz mesta, da bi ne zamudil ure siavnega prihoda. Akoravno je že nektere dni neprenehoma dež per-šal, občutna merzlota in huda burja vreme kalila; se je bilo vendar od nedelje dalje vreme zjasnilo in postalo je prijetno toplo. Vsa okrajina se je .odela z živo zelenjavo, še verh Oljske gore, ki se s svojo rujavo bacyo pogosto loči od svoje okolice, se je oblekel praznično in gledal prijazno na sveto mesto. Mestne ulice so bile prazne, vse prodajalnice zaperte. Po dvajset stopinj narazen so stale turške vojaške straže. Po sinogogah (aške- našim) in ob tergovskih zalogah avstrijanskih podložni-kov so plale zastave avstrijanskih barv. Ob Jopskih vratih je sedel mestni župan z drugimi efFendi-evi, pred vrati daleč 7»a okrog se je gnjetla raznotera obiloa množica ljudstva. Kake pol ure pred vrati je bila cesta pre-prežena z dragim slavololcom. Na višavi, s ktere popotnik, ki prihaja iz Jaffe, najpervo zagleda sv. mesto, je stala posadka turških vojakov z vsimi vojnimi častniki na čelu. Ta četa je bila sestavljena bolj iz častnikov kakor pa iz prostakov, in bili so nenavadne berhke postaje in še lepše oblečeni. Okoli štirih je prišel cesarovič s spremljevavstvom do pervih hiš. ktere se štejejo k Jeruzalemu Ko je Iia verhuncn blizo pred seboj cesarski princ vidil mesto Jeruzalem, je stopil s konja, pokleknil na zemljo, en čas molil in priklonil se globoko k zemlji. Vsa družba in tudi turški pašeti so s cesarovi-čem vred stopili s konj. Kader je cesarovič opravil svojo molitev, se je zopet povzdignil na konjiča, in tako tudi vsi drugi. Vojaška glasba je zaigrala in ves dolgi sprevod se je nemudoma podal na odhod. Preslavni princ je jezdil na čelu. Bil je čverstega in zdravega obličja, vendar nekoliko opaljen od solnčnih žarkov, in odzdravljal je na vse strani pozdravljajoeim zastopnikom. Za njim je jezdil cesarski veliki konzul grof Kaboga, v obleki malteškega viteza, in dalje drugi častniki in druz na princeva. Ko se je naslednik avstrijanskega prestola približal k vratam, so zapeli zvonovi v zvoniku katoliške patri-jarhalne cerkve, in zdajci potem so germeli po kratkih prenehljejih strelni pozdravi iz topov na bližnjem Davidovem gradu. Pred vrati je dedič cesarske krone stopil zopet s konja, in vsi drugi spremijevavci njegovi s konj, in sel je s sprevodom pes v mesto. Vrata se zapro. kacih 20 stopinj dalje so bile po tlčh razgernjene predrage pogrinjala v podobo križa; na nje je bila položena blazina, zraven je stal latinski patrijarh obdajan z množino duhovnov in zborom s rež-mh mladenčev. Cesarovič se približa, pohlevno poklekne na blazino, poljubi podani križ in sprejme blagoslov od patrijarlia. Princ vstane in patnjarh ga pozdravi s kratkimi primernimi besedami. Potem se sprevod poda peš k cerkvi Božjega groba. Princ je šel v sredi ob roki patrijarliovi. V novo so se oglasili zvonovi cerkve Božjega groba, v kteri je bil prihod princev s slavnim „Te-Deum-om" poslavljen. Po dokončanem hvalospevu se je ves sprevod po jeruzalemskih ulicah (precej dolga pot navzdol) podal proti avstrijski romarski hiši (hospicu). Pred domom je stala Častna straža. Preslavni cesarski romar je bil slavno sprejet od vodstva tega vstava in po nekterih stopnicah spremljan v ozališano poslopje. V drugem nadstropji je bila prostorna, svetla sobana napravljena za sprejemanja (zasliševanja1*. Ondi je bil postavljen prestol, nad kterim je visela podoba Nj. Veličanstva premilostnega cesarja Frančiška Jožefa, ob desnj podoba prestolnega princa in ob levi njegove neveste Štefanije. Tem nasproti na zidu so bile podobe papeža Leona XIII in (ran.cega) patrijarha Valerga. Iz velike dvorane so deržale vrata v osebno sobo princevo, od tam pa v pre-nočiše njegovo in velikega vojvoda Toškanskega. V veliki dvorani je cesarovič Rudolf sprejel vse duhovske in deržavniške veljake, v Jeruzalemu vata novi jene konzule z viši mi vradniki, keršanske patri jarhe, škofe, predstojnike samostanske in občinske. Vse, 50 oseb, je predstavljal avstrijanski veliki konzul grof Kaboga. Vsi so bili ražveseljerii s prijaznimi princevimi besedami. Potem je cesarovič zapustil romarsko hišo in je prenočeval ra zdravem zraku v šotorih zunaj mesta pred zapertimi mestnimi vrati. Drugi dan zgodaj se je vernil v Jeruzalem in je bil pri službah Božjih v cerkvi Božiega groba. Po skončanih obiskovanjih je ogledal princ Karan eš Šerif (nekdanji tempelj, sedanjo musul-mansko veliko mošejo) *;; potem je jezdč obiskal znamenitosti okoli mesta in verh Oljske gore. Na večer je bil razsvetljen tabor pred mestom in oživljan z vojaško godbo. Tudi po mestu je bila množina poslopij razsvit-Ijena. V četertek zjutraj je cesarovič zopet obiskal cerkev Božjega groba: popoldne je popi toval v Tantaro, novo naselbo katoliških Johanitov J ti vitezov malteških, kake pol ure od Jeruzalema. V petek zarano je obiskal Betlehem, je ondi goreče molil v štalici Kristusovi in ogledal okolico, zlasti „Pastirsko polje", nekoliko nlžej Betlehema, Iz Betehema se je podal v Marsabo (samostan sv. Saba proti Jutru) in v daljniši Jordansko dolino ter k Mertvemu morju. Od Jerihe je izvolil dolgo pot v Nazaret in od onHod še dalje proti severu. O svojem bivanji v Jeruzalemu je dedni princ Rudolf obiskal skoro vse keršanske cerkve, ogledal vse svetiša, vsak «lan se je vdeležil službe Božje v cerkvi Božjega groba in ondi je bogo-ljubno prejel presveto Rešnje Telo. V telT malo dneh, kar je bil cesarovič v Jeruzalemu. mu je bilo podanih veliko prošenj, naj veči del v arabščini zioženih: princ jih je sprejemal z veliko dobroto in naklonjenostjo, in sliši se, da je pri cesarskem konzulu zapustil velike zneske denara v ta namen, da naj se med ubožne prosivce porazdele. Po odhodu cesarovičevem je mesto zopet sprejelo svoje navadno obličje; tu in tam še vejejo avstrijanske zastave. Dan na dan od te dobe prihaja veliko popotnikov v Jeruzalem. Mjfubezen do sorrainihoo. F.juMte sovražnike svoje. (Mat. .">. 44.) Zgodovina starih časov zapisala je nektera slavna imena učenih in modrih ljudi, ki so marsiktero resnično in pomenljivo besedo izustili ter zapustili svojim potomcem kot dragocen zaklad. Ker pa jih luč sv. vere razsvetljevala ni, bil jim je nauk pomanjkljiv in z vsakte-rimi zmotami prepleten; če se zraven še življenje njihovo ni skladalo z lastnim naukom, ostale so besede več ali manj puste, a ljudje so jih kmalo pozabili. Se le, ko se je modrost Boga Sina včlovečila, zasvetil je potnikom zemeljskim beli dan božje resnice; ljudstvo dobilo je učitelja, kteri je svoj nauk poterdil z življenjem in zapečatil ga z lastno kervjo. Se le Kristus je „pregnane sinove Evine" z besedo in z djanjem zavernil na vse, kar so dolžni Bogu, sebi in bližnjemu. V tem oziru nam je naznanil posebno dve resnici, na kterih je osnovana vsa božja postava; jedna izmed teh nam nalaga ljubezen do Boga, druga zapoveduje ljubiti bližnjega.' ^ Ljubezen do Boga je z ljubeznijo do bližnjega v tako tesni zvezi, da ji razdružiti ne smemo, če žeiimo vživati sad, ki raste na zveličavnem drevesu te lepe čednosti. Zato sv. Janez tistega človeka ima za lažnjivca, kteri bi sovražil bližnjega, in bi zraven terdil, da ljubi Boga. Apostelj (I. Jan. 4, 20) namreč piše: „Ako kdo -— *) (¿1. zasfran tega silo znamenitega kraja: ^Popotvanje v Jeruzalem" itd. str. 100 in dalje. poroče: „ljubim Boga", pa eo vraži svojega brata, je Fažnik." To učenec Kristusom dokazuje s tem, ker to, kar vsak dan zamoremo videti, ljubimo laglje, kakor pa kaj tacega, česar nikdar nismo videli ter sklepa: „Kajti kdor nc ljubi svojega brata, kterega vidi, kako bo ljubil on Boga, kterega ne vidi?" No! „Kdo je moj bližnji?" vprašajmo sc s pismar-jem. (Luk. 10, 29.) Evangelij in duh kerščanstva nam odgovarja: To je vsak človek, bodi si prijatelj ali sovražnik, domačin ali ptujic. Kdor v obče priznava ljub zen do bližnjega, mora pripustiti tudi ljubezen do sovražnikov; poslednja namreč ni drugo, kakor le poseben način ljubezni do bliž-njega v obče. Lahko ljubimo mirnega človeka, sladko nam je ljubiti prijatelje in dobrotnike; a težko ie znamenja ljubezni skazovati sovražnikom. Pa ravno v tem primer-Ijeju Kristusov nauk obhaja svojo slavo. Z vsem, kakor bi bilo drugač, je sklenjena veča ali manja samoprid-nost in nebičnost. Nasprotno pa, ljubezen skazovati svojemu smertnemu neprijatelju, — to je mogoče storiti le zavoljo Boga in z zatajevanjem samega sebe. Ako to zapoved premišljamo samo po slabosti človeške narave, zdi se sicer, da je neka) skoro nemogočega. Izraelcem pri Rudcčem morji se je zdelo nemogoče uiti terdokor-nemu sercu Faraonovemu. Za njimi hiti kralj z oboroženimi vojaki, a pred seboj vidijo le globoko vodo. Toda vsemogočnost Božja je storila, da so se boječi ljudje celo lahko rešili pred silno roko svojih sovražnikov. Tudi nas ljubi Bog podpira. Res, da je čednost ljubezni do sovražnikov nekaj skrivnostnega, pa nič nenaravnega, toraj je nekaj mogočega. Zato bodeš omenjeno kerščan-sko čednost našel samo tam, kjer čeznaravno življenje milosti gospoduje nad spačeno čutnostjo. Ta ljubezen utegne včasih zelo težavna biti; ali čem večega truda nas stane, tem bogoljubnejši je dar. Kdor svojemu raz-žaljivcu iz serca odpusti ter mu vse dobro želi in po zmožnosti stori, občutke sovraštva in maščevanja poklada v naročje Božje ter spoznava, da je boj, ki ga ima človek sam seboj, naj težji, ali premagati samega sebe, da je naj veča zmaga. V sv. pismu beremo, da je kralj Savel Davidu po življenju strege!. David nikjor ni bil varen pred Savlom; toraj beži na gore Judejske. Smertne nevarnosti ga obdajajo ga od vseh strani. Bog pa ne samo, da ga reši Savlovega zalezovanja, da mu še celo Savlovo življenje v roke. Lahko bi se David maščeval nad svojim smertnim sovražnikom. Pa ne stori tega, marveč odreže samo nekoliko obleke v znamenje velikodušnega odnu-ščenja. Kako občudovanja vredno zatajevanje je skrito v Davidovem obnašanji! Ta zraasra samega sebe bila je brez dvoma sijajnejša od one nad velikanom Golijatom. Tako velikodušen moral bi biti vsakdo, da ne omenimo zlasti kristjana, kteri tolikokrat govori: „Oče naš, — odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom." Kteremu je rečeno: „Ako pa vi ne odpustite, tudi vaš Oče, ki je v nebesih, vam ne bode odpustil vaših grehov." (Mark. 11. 2<>.) Ako se po zgodovini malo dalje ozremo, opazili bodemo, da se kerščanstvo odlikuje posebno v ljubezni do sovražnikov. Prav ta ie značajnica kristjanova. Poganski starodavnosti bila je nerailostljivost prirojeno znamenje. Ni bilo sicer brez tako imenovane izobraženosti. Spomnimo se le ;o!iko slavljene kulture in filozofije poganskih Gerkov in Rimljanov. Če si pa ogledamo njihove nenaravne strasti do bližnjega, imenito njihove nečlovečnosti do sužnj^ga in jetnikov; pokaže se ta neznabožni svet s svojo omiko podoben „okinča-nim grobom, znotraj polnim gnjilobe". Pogansko modro-slovje poskusilo je sicer postavljati temelj imenovani čednosti, ljubezni do sovražnikov, učeč, da je za tebe častno, ako sovražniku odpustiš. „Pameten človek se nikdar ne jezi." ,-Sapiens nunquam irascitur." To so učili. Vendar zastonj! Mesto maščevanja je poganstvo v naj povoljnejših slučajih razodevalo oholo zaničevanje ali prevzetno veledušje do omaganega sovražnika; a prave, resnične ljubezni do sovražnika zastonj iščeš pri neznabogu. Zato ro se čudom čudili, kako so kristjani vsacega brez razločka priserčno ljubili ter celo za svoje zaklete sovražnike molili. Da bi jih pa posnemali v plemenitem blagodušji, na to še pogan mislil ni. Malo bolje bilo je pri judih. Izraelec je vedel iz božjega razodenja, da je jeden Bog, ki je Oče vsem ljudem, ter da so oni le hlapci tega jednega nebeškega Gospodarja. Iz tega razloga vidimo n. pr., kako so z zasužnjenci in jetniki tu pa tam milo ravnali. Pri tem vendar niso dospeli do verhunca kerščanske ljubezni; še so jo farizeji in pismarji celo pačili s svojimi krivimi načeli in skvarjcnimi mislimi. Brali so namreč (III. Mos. 19, 18): „Ljubi bližnjega svojega kakor sam sebe", ter iz teh besedi sklepati, da je dovoljeno merziti sovražnika, kakor da bi ou ne bil naš bližnji. „Ljubi bližnjega, sovraži sovražnika", tako so razlagali dotični stavek. Nasprotje^ temu poterjuje nam isto sv. pismo starega zakona. Že v 2. Moz. bukvah 23, 4 beremo: „Ako najdeš vola sovražnikovega, ali zgubljenega osla nasprotnikovega, spravi mu ga nazaj; če vidiš, da je tvojemu zavidniku padel osel pod bremenom, ne pusti ga, temuč pomagaj mu." In v 3. Moz. bukv. 19, 17. govori postava naravnost: „Ne merzi na brata svojega v svojem sercu." Iz rečenega že je očitno, da tudi judom ni bilo dovoljeno merziti svojega sovražnika, ali mu hudo storiti. Le greh in hudobijo (III. Moz. 19, 17.) smemo sovražiti. ne pa osebe, ktera je delo Božjih rok. Sovražnik naš je otrok Božji, po Božji podobi vstvarjen, z neprecenljivo kervjo Sina Božjega odrešen in s sv. Duhom posvečen. Kri Kristusova pomirila je Heroda in Pilata, kako da nas ne spravi, zlasti pa, ker smo si v rodu po veri? To je zlata vez, ktera veže malovedne in učene, močne in slabe, vse brez razločka. Sveta vera nam vsem kaže jedno domovino, — nebesa, kamor si mora vsakdo izmed nas prizadevati. Vsi imamo jednaki namen, kako da se tedaj ne ljubimo?! „Ljubite se med seboj", opominja Zveličar, „kakor sem jaz vas ljubil; v tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci" (Jan. 13, 24). Če želimo, da bo nas Kristus tudi sam enkrat za svoje spoznal, prizadevajmo si, da vsem ljudem dobro želimo, da se s srečnimi radujemo, nesrečne milujemo, da vsem po zmožnosti dobrote skazujemo in njihove slabosti, kolikor se sme, izgovarjamo, ter njih potrebe ne razodevamo. (Dalje nasl.) išon Bosko in zanemarjeni mladenči. (Konec.) Da je bilo zapušenih dečakov veliko v velikem mestu Torinu, pa tudi zunanjih, se vidi ravno iz tega, da jih je toliko zbiral in oskerboval. Sej še v našem malem mestu bi število njih nc bilo prav majhno, ako bi kdo bil zmožen jih zbrati, čeravno se močno in ostro ukazuje, da vsi morajo v šolo hoditi, ali pa lotiti se kacega dela. In kaj počenja potlej Don Bosko? Kaj bo storil, kaj dosegel s tacimi otroci, kterih očetje so tako pogreznjeni v revšino, da so zgubili vse, dostikrat še celó občutek očetovstva in toraj brezserčno zapusté svoje lastne otročiče? Ti otroci velikrat očeta več nimajo, ali tudi mater ne, ali tičijo starši v ječah itd. Kaj če zdaj z otroci, ki so bili vsak dan huje zanemarjeni, ki bi brez pribežališa življenje sklenili v kaki ječi, na galeji? ki bi preklinjali po teh peklih Boga in ljudi, ki bi bili nevarni in nadležni poštenim ljudčm, kamor koli bi prišli? Lejte! ravno v otenje tacih je Bog Don Boskota poklical, da jih zbira, rešuje, da iz tacih odveržencev napravlja novo družino, in taki, ki bi bili drugač tatovi, roparji, vsled vsakterih pregreh zreli za temnice ali celo za vislice, — taki se v novo družino zbrani učijo Boga moliti, častiti in hvaliti, pa ljudem v vsakterih okolišinah pomagati, streči, služiti, postanejo sami naj veči dobrotniki človeštva. Don Bosko dela z njimi kakor oče in mati, kakor dober brat ali sestra; on jih očedi, obleče, nasiti, preiskuje njih zmožnosti in nagnje-lija, loči bolne od zdravih, je obojim vse. Omije in olepša jih posebno tudi v pogostih spovedih od njih napak in grehov, posvečuje jih s pobožnostmi, z obhajili, iu mnoge premnoge, ki bi bili nemara povzdignjeni na vislice, on pripelje na Božjo goro feijon, jih na Tabor povzdigne. Iz teh posameznih, bi djal, po ulicah nabiranih mladenčev, je bila sčasoma cela družbica in potlej družba, in pa velika družba, in poslednjič veliko, veliko — še čez sto družb! Eden pervih Boskovih gojencev, ki zgodovino te naprave popisuje, ker je sam od začetka vse skusil in spremljal, med drugim tako-le piše: V Svečrico 1. 1842 nas je bilo že kacih dvajset z dobrimi glasovi, in bili smo zmožni s petjem v lepem zboru preslavljati hvalo visoke Božje Matere, ter smo peli pervi pot: Lodate Maria, o lingue fedeli: „Hvalite Marijo vsi verni jeziki." V praznik Marijinega oznanjenja nas je bilo pod našo zastavo že kacih trideset. Ta dan smo obhajali majhno slovesnost na čast naši nebeški Materi, ker smo zjutraj prejeli ss. zakramente. Na večer, ko nas naša mala molitvenica ni mogla več vsih obsegati, smo se preselili v bližnjo (veči) kapelo ob zakristiji. Tukaj v tej molitvenici (oratorio) smo si napravili tako-le: Vsak praznični dan zjutraj se natn je dala priložnost za spoved in sv. Obhajilo; ena nedelja v mescu pa je bila odločena, da smo vsi skupaj opravili to versko pobožnost. Na večer zopet določeno uro smo se zbrali v našem tempeljčku, ter smo imeli nekoliko duhovnega branja, zapeli smo kako hvalnico, potem je bil keršanski nauk; povedal se je kak zgled po šegi pri dige; poslednjič se je razdelila kaka dobrota, včasi vsim, včasi pa po žrebanji (vadljanji) nekterim. Tako je bilo mladenčev vsak praznik več. Par dobrih gospodov duhovnov je bilo, ki sta se močno veselila tacega zbiranja revnih mladenčev in sta Don-Bosku dajala podobic, bukvic, svetinjic, križcev za darila mladenčem. Kterikrat sta darovala pomočkov za obleko naj bolj ubožnih, včasi celo živeža za več tednov, dokler si niso mogli sami zaslužiti. Take praznike, ki smo bili pri spovedi in sv. Obhajilu, pravi pisavec, sta nas ta dobrotnika prišla obiskat, in pripovedovala sta nam kaj spodbudnega, kar smo z vso radovednostjo poslušali. Bili so raznoteri rokodelci, ki so ob delavnikih delali pri gospodarjih ali kjer koli, o praznikih pa so se k takim pobožnim opravilom zbirali. Neki dan, praznik sv. Ane, ki je bila njihova posebna patrona, so bili po opravljenih cerkvenih pobožnostih povabljeni na zaju-trek. Prišlo jih je kacih sto v veliko dvorano in v svoje začudenje so bili pogostovani s kavo, mlekom, čokolado, kruhom, slasčicami in enakim rečmi, kar jim je tako dišalo in jih razveselilo, da se jim je zdelo, kakor bi bili na kosilu pri kralju. Od tistega dne, ko bi bilo prostora, bi jih bilo pač k Don Boskotu hodilo po več stotin. Ni pa bil manjši iz tega duhovni sad. Zdelo se nam je zares, pravi pisavec, da sveta porodnica pre-slavne Božje Matere se nam je ta dan z nebes nasmeb-ljala, in nas je prištela med svoje zavarovance. In to je bilo potrebno; zakaj kdo ne ve, kakošuim in kolikim nevarnostim so dan na dan izpostavljeni ubogi rokodelski fanti!.... Ti fanti so pa tudi pri svojih domačih delih vsak dan bolj pridni, zvesti, natančni prihajali. In ko so ob delavnikih pridno in vestno deiali, so ob nedeljah vsi hotli pri Don Boskotu spoved opraviti; po 40 —50 mladenčev je čakalo od ure do ure, da so prišli na versto. To je bilo lahko n. pr. pri zidarjih in mnozih druzih, kjer niso bili fantje taki sužnji, kakor se zdaj v eri svobode mnogim godi, ter so v taki premsi in sužnjosti — ali k delu ob nedeljah siljeui, ali pa na toliko ur na posvetne šole vpreženi, da le, kteri so posebno pridni, še čas vjamejo ter morejo pri sv. masi biti in cerkveno zapoved spolniti. To je res ostudna lakomnost in bogoskrunstvo pri nekterih rokodelcih! Tako tedaj je Don Bosko skerbel za delavske in druge fante že perve tri leta. Ali je tedaj čudo, da ga mnogi niso hotli več zapustiti, ko so z njim vred okusili, kako sladko je služiti Gospodu in iskati Njeza s celim sercem. Ako jim je Don Bosko govoril in rekel: „Zdaj pa ste že dobri, dragi moji! Vernite se med svet dajat dober zgled in posvečevat se v stanu, v kterega vas je morebiti Bog odločil": so se mnogi izmed njih jokali in so rekli: „Joj, h koncu čemu iti? Vi nam da jete 'kruh in besede večnega življenja, — nikoli več Vas ne bomo zapustili!" Ooi tedaj ostanejo pri njem, kakor svoje dni naj zvestejši Jezusovi učenci pri svojem nebeškem Učeniku, in kakor kdaj Zveličar apo-steljne, tako Don Bosko sprejema te mladenče, da jih pozneje razpošilja med svet in po svetu. In tako se je tudi zgodilo. Izmed pervih zbranih ubožnih Boskovih dečkov že so se odgojili preslavni možje: nekteri so še zdaj v njegovi napravi kakor zgled vsih čednost; drugi je profesor na univerzi, tretji vodja salezijanskih naprav, drugi zopet v drugem vstavu, drugi se peča z bukvami itd. Med drugim imajo celo svojo tiskarno in že nektere leta dajejo na svitlo svoj Časnik „Bollettino Salesiano" (na kterega se lahko naroči, ako kdo želi). Že veliko let dajejo na svitlo prelepe bukvice v mesečnih zvezkih za modro odgojo mladine (tudi te lahko dobiva, kdor jih zeli), na ktere sem že več let naročen in jih imain že toliko, da skoro ne včm, kam z njimi. Poslovenjeni naš „Dominik Savio", ki popisuje enega teh mladenčev, je izmed te zbirke. Dali so med drugim na svitlo tudi zbirko klasikov latinskih, tako namreč, da so za mladino; ne pa pohujšljivih reči, kakoršne serce kazijo. Tako se dela že samo v slovstvu; koliko pa v druzih tvarinah, v raznih rokodelstvih ! Ob kratkem reči: Don Bosko je vstanovil v Torinu Salezijaniše, in to vse sčasoma, ki je zdaj šola raznoterih, pa tudi delavšnic raznih umetnij in rokodelstev. Ko sva bila pred nekaj leti s preč. gosp. kanonikom P. Urhom v Torinu, so nama zraven druzega kazali dva velika prelepa stebra, ki so ju bili ondotni salezijanski mladenči delavci izdelali, ne prav, ali za darilo Piju IX, ali za neko cerkev? Bilo je Salezijaniše imenovano od sv. Frančiška Salezija, kterega ima mladina posebno posnemati in postavljeno je pod varstvo Marije Pomočnice, ktera ima biti mati naprave in mladenčev, in kteri na čast so zidali tudi ze novo cerkev Marije Pomočnice. Toliko za zdaj. Ako Bog da, pa še pridemo do te tvarine, kajti reč je obširna, silo zanimova in podučiva. OuUmI po Slovenskem In dopisi. Il Ljubljane. (O cesarjevičevi poroki.) V torek, 10. majnika, ao milgsp. stolni prost Jožef Zupan imeli pon-titikalno sreto mašo med naj veči azistencijo, ker so premilg. škof odšli k slovesnostim na Dunaj. Zraven visokih vradnij in vojaštva je bila tudi sicer cerkev vsa polna ljudstva. Enako so bile slovesne opravila po vsih druzih cerkvah med prav obilnim vdeleževanjem naroda. Vsa šolska mladina po raznih oddelkih in o določenih urah je imela slovesno svojo sv. mašo. Tudi po šolskih sobanah se je z nagovori, petjem, deklamacijami pre-siavljal slovesni dan. V nedeljo poprej je bilo v ljudski kuhinji 500 revežev s kosilom pogostovanih. Vélika raz-svjtljava celega mesta je bila 9. t. m. zvečer po precej hudem dežji nekoliko motena, pa ne odvernjena. Po vsem mestu so se vile zastave in viditi je bilo po več krajih dotičnih gerbov in drugotnih olepšav. _ Bog usiiši molitev vernikov za časni in večni blagor visokih zaročencev in narodov avstrijanskih! Po pontifikalni sv. maši je prečastiti stolni kapitel z mestno duhovsino opravjl vošila za cesarska poročene* pri gospod deželnem predsedniku. O tej priliki je prečastiti gospod stolni prošt Jožef Zupan naznanil to le čestitanje: Vsi narodi in dežele obširne deržave se poskušajo v skazovami ljubezni, zvestobe in spoštovanja do pre-slavne cesarske hiše, vsi se naj priserčniše vdeležujejo pri veselih in žalostnih dogodbah v cesarski družini. Kranjska dežela in njeno duhovstvo >e v tem ni p -grešalo. Po vsih duhovnijskih cerkvah se je zbiralo danes naše — katoliški Cerkvi in Cesarju zvesto sloi vensko ljudstvo in zedinjeno z mašniki pri altarji m< lilo, naj Bog, daritelj vsih blagrov, vso obilnost svojih milost, svojega blagoslova dobrotno razlije nad obé mladi sere i, ki ste se danes za vesele in žalostne do-g» 3be sedanjega življenja zedinili za vselej. Stolni kapitel z mestnim duhovstvom spolnuje prijetno dolžnost ter v svojem in v imenu vse kranjske duhovšine prav priljudno prosi, visokoblagorodni gospod pralsednik naj bi te vošila in čestitanja prejasnima ženinu in nevesti blagovolili naznaniti. Z vso priserčnostjo z nami vred kliče vsa duhov-iina kranjska: „Bo/ blagoslovi, Bog obvari, Bog obrani p rej as na mladoienina in visoko cesarsko hišo!'4 Gospod predsednik je odgovoril po očetovsko in ljubeznjiv», kakor mu je lastno: „kako prepričan da je o zvestobi in ljubezni prebivavcev dežele Kranjske in njenega diihovstva do prestavne cesarske hiše, česar toliko sijajnih dokazov je prejemal ravno te dni in danes, ter da je to pripisovati zlasti častitim gg. duhovnom, kteri kakor vodniki kranjskega ljudstva taisto k zve-V stobi in ljubem! W prejasno cesarsko hišo napeljujejo in mu sami s svojim izgledom svetijo. Z veseljem bom občutke, let so jih častiti gospodje v imenu kranjske duhovšine ravno naznanili, naznanil visokemu Ženinu in Nevesti, kakor tudi Nj. apostolskemu Veličanstvu." Il Smlednika. (Nove orgije.) Glasno pokanje mož-narjev in veličastno zvonenje oznanjalo je belo nedeljo bližnjim sosedom, da se ima veršiti v našem /posavji ízvanredna slovesnost. In zbralo se je v resniaTnnogo vernega 1 udstva v proitornej smleški cerkvi, zakaj na idizo in daleč se je raznesel glas, da so nove orgije iz-gotovljene, ter da se bodo slovesno blagoslovile. Sosednji gg. duhovniki, katere so domači g. župnik povabili, so se z veseljem zbrali v naši veliča^tri cerkvi, ter povzdig- nili slavnost, katere se je že davno veselilo mlado in staro. In če si pogledal te obraze, ki so sc bližali radostno zalo okinčani hiši Božji, morala ti je solza zaliti očesa, videč, kako živo so na deželi serca navdušene za čast Božjo in lepoto šotora Gospodovega. Ob desetih pričeli so med mnogo azistencijo blagoslovljanje kanonik ljubljanske stolne cerkve preč. g. A. Urbas, ki so, kot nekdanji kaplan v Smledniku, za ta dan blagovoljna prevzeli duhovno službo. Zatem stopi na prižnico č. g. dr. A. Jeglič, ter v mičnem govoru prav primerno slovesnemu dnevu razlaga pomen orgelj v cerkvi in česa naj nas orgije vedno spominjajo, ko jih poslušamo. Priznati moramo, da je g. * govornik napravil mnogo vtisa na svoje poslušavce, zakaj opazili smo, kako je g«sto natlačena množica z vidno pazljivostjo sledila vsaki besedici, in upati smemo, da je marsikdo izmed posli.šavcev po tem prepričevalnem govoru za vedno rešen t stih nespametnih zahtev, katere se — bodi Bogu potoženo — le prepogosto čujejo med prostim ljudstvom, češ, da naj orgije tudi posvetni glasbi vstrezajo s tem, da se v cerkvi igrajo vojaške hodnice in druge poskočn;ce. Zeieli bi samo, naj g. govornik • . spravi svoj govor v natis, da se do vsi naši domovini zve, kakošne zahteve stavi sv. Cerkev do glasbenega orodja, katero je sprejela v svoje prostore. Gospodu govorniku pa za priljudno postrežljivost in posebno po-vzdigo na*e slovesnosti s podučnim govorom na tem mestu izrekamo naj iskrenejšo zahvalo. Po pridigi so imeli č. g. kanonik slovesno sv. mašo, na koru pa so donele med lepo vbranim petjem novo blagoslovljenje orgije na slavo Božjo in povzdigo cele zbrane množice. Ker se marsikdo izmed častitih bralcev zanima za cerkveno umetnost, naj tukaj opišem nekoliko še orgije. Pred več leti že mislilo se je v Smledniku na to, da bi se stare, ma)hne orgije nadomestile z novimi; ali zaradi mnozih slabih letin ni prišlo do popolnega sklepa. Pred dvema letoma pa so sklenili farani in ž njimi na čelu č. g. župnik A. Klemen, ne več čakati, marveč storiti pogodbo z mojstrom. Po mnozih zaprekah dobil je delo dobro znani orgljarski mojster g. t ranče Goršič, in reči moramo, da se mu je vsestransko posrečilo. Orgije obsegajo 21 spremenov, katerih o pripada pedalu, 10 spodnjemu in 6 zgornjemu manvalu. Posamezni spremeni se med seboj v barvi natančno ločijo, v celoti pa napravljajo do poslušavcev mogočen in veličasten vtis. Izmed vseh spremenov nas je naj bolj izne-nadil jezičnik (Zungenregisteri, pod imenom „Hobois'% za zgornji manval, ki v resnici neko posebno barvo daje celemu delu. Omara je v moderno-romanskem slogu čedno napravljen^ In kaj okusno olepšana. Sploh se mora reči, da so se orgije po svoji zunanji obliki, kakor tudi po notranji napravi in lepo donečem glasu vsem taranom prikupile, in tudi vsacega tujca so veselo ginile. Mnogo sem jih že slišal govoriti: „Zavidam vas za tako srečno delo." — V resnici, g. Goršiču, kakor tudi smled-niškemu g. župn ku in faranom moramo iz serca česti- ^ tati za to napravo. Na Zalem Logu, o. vel. travna. — Naš sveti oče papež Leon XIII v svojem apostolskem pismu, s kterim se nenavadno sv. leto oklicuje, da bi se v sedanjih stiskah sv. Cerkve pri Bogu več pomoči izprosilo in doseglo, tudi pobožno popotovanje ali romanje k cerkvam svetnikov, zlasti k cerkvam Matere Božje priporočajo, in za božjo pot na Laškem posebno imenujejo imenitno sveto hišo Marije Device Lavretanske kot spomin naj viših skrivnost sv. vere. In zdaj, ko je naša nova po-družna cerkev Marije Lavretanske v Suši poleg diplome lansko leto iz Iiima prejete sveti hiši Marijni v Loreti na Laškem postavno pridružena in z njo zedinjena, ter 7. vsimi pravicami, odpustki in duhovnimi dobrotami obdarovana, ktere se v pravi sveti hiši Marijni v Loreti ' na Laškem zadobivajo, in je torej naša cerkvica v Suši ¿resnično prava „kranjska Loreta": vljudno vprašam, ali bi ne bilo lepo in primérno in tudi prav po mislih našega sv. Očeta papeža, ako bi jih v namen sv. leta s slovenskih krajev tudi kaj primoralo v to našo „kranjsko Loreto" nad Škof j o Loko, eno uro od Železnikov? In ako bi tudi še kaj milih darov sem prinesli, bi bilo tudi s tem dobro storjeno in prav obernjeno, ker ima omenjena cerkev Še velik dolg 2000 goldinarjev. Pa tudi s trojnoverstnimi Marijnimi podobami te cerkve romarjem lahko postrežemo, ki jih ima omenjena potrebna cerkev zdaj v zalogi. Zatorej vabimo in prosimo vse vérne častivce in častivke Marijne. Bog Vas sprimi in Mati Božja! A. P., Zaliloški. Pod križem. Pesem tistih, ki so že nekaj okusili, kako sladek je Gospod. Jezus! križani moj ženin, Ti si moje sreče vir: Dal si mi v sercé ljubezen, Duši vlil zgubljeni mir. Oh, kako sercé in duša, Za-Te, Jezus! mi gori, Oh, kako so sladke rane, Ki jih ogenj ta množi. Ko bi milijone imel, Vse bi, Jezus! dal za-Té, Vseh cesarjev zlatim kronam Kad bi odpovedal se. Ti presegaš miiijone, Ti najlepša krona si! Kdor je srečno Te pridobil, On nezmérno bogati. Ko bi solnce, mesec, zvezde Imel z jasnega nebá. Za en sméhljcj Tvoj in pogled Dal bi rad jih iz scrcá. Jezus! Ti si moje solnce, Ti lepota vsih nebes; Če se v Tvoj obraz oziram, Ljubit' moram Te zares. Naj mi kdo lepot ponuja, Kar jih ima širni svet: Kar sem Tebe, Jezus! videl, Za-me so vse prah in smét. Z Jezusom — o kdo se meri? Kdo mu neki bo enak? Vsa krasota predenj pridi, Noč si ti pred njim in mrak! Ko bi to mogoče bilo, Da mi daš brez sebe raj, O moj ženin, sladki Jezus! Dal bi ga takoj nazaj. Le pri Tebi srečo najdem, Ti si duše moje raj; Kjer si Ti, tam moram biti Tudi jaz na vekomaj. Ko bi tisoč duš premogel, Tebi v dar bi vse izlil, S tisoč serci bi Te ljubil, Z njuni v Té zamaknjen bil. Imam pa le eno dušo, Eno v persih le sercé: Oh, in kakšno je oboje, Ljubi moj le Jezus vé. Sprejmi, Jezus! revna dara, Glej, kar imam, rad Ti dam I^ritkih solz, ker več ne zmorem, Tema daroma dodám. Sur sum. Razgled po svetu. Dunaj. (Poroka v cerkvi sv. Avguština ) V ponedeljek sta bila presijajna ženin in nevesta pri sv. maši v Schonbrunnu. V torek dopoldne sta v cesarski kapeli opravila spoved, potem sta bila pri sv. maši dvornega fajmoštra dr. in prelata Majer-ja in med mašo sta na stapnjicah pri oltarj*i bila obhajana. Tudi obojni starši ženina in neveste so bili pri sv. maši. Že po devetih so «e jeli zbirati povabljeni in polagoma okoli desetih tudi naj višje duhovstvo: pajv'žev nuncii, škofje, in poročevalec kardinal-nadškof Švar-cenberg. Nasledovalo je veliko število naj visi gospode, in ob 11 '/4 je bil Pri vratih od pontifikanta in azistence pričakan in sprejet obhod velikega števila cesarskih, kraljevih svatov s presijajnima ženinom in nevesto. Kardinal Švarcenberg je naslednjič omenil, da pred 27 leti sta bila pri ravno tem altarji poročena Veličanstvi sedanji cesar in cesarica. Potem je nektere besede spregovoril o veliki svetosti in imenitoosti sv. zakona, kakor je navadno pri druzih porokah, pa tudi, da dolžnosti sv. zakona so enake za ubozega in bogatega, za visocega in nizkega, in enaka je gnada za vse. Kolikor višega stanu pa je kdo, toliko več se od njega tirja, po besedah: „Komur je veliko danega, od njega se bo tudi veliko tirjalo." Omenil je tudi, da naj lepši priprava za to slovesno uro je bila božja pot k Božjemu grobu, kjer je dedn* princ kolena priklonil pred Kraljem vsih kraljev in darove svoje in svoje preslavne neveste kakor posvetivni in pobožni dar položil na sveto zemljo. Molitve milijonov se zedinjajo po vsi Avstriji, ki prosijo blagoslova iz nebčs na zvezo, ki se zdajci ima skleniti, sreče in blagoslova ca ženina in nevesto, na cesarsko hiš«» in na avstrijske harode. Nasledovala je zdaj poroka po navadnem obredu, potem sta se poročena podala k cesarju in cesarici, pa k belgijanskemu kralju in kraljici roko poljubiti. O priliki cesarjevičeve poroke je bilo 331 jetnikov pomilostenih, nekaj po nekoliko, nekaj pa popolnoma. Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 16. vel. travna. S. Janez Nep. — 17. S. Paškal. — 18. S. Feliks. — 19. S. Peter Celestin. — 20. S. Bernardin. — 21. S. Feliks Kantal. — 22. Peta nedelja po vel. noči. S. Helena dev. Zahvale: St. 37. •) Že pred osem leti sem bil prav bodo in nevarno zbolel, da nihče ni mislil, da bi se se ozdravil. Ostal sera sicer pri iivljenji, pa nasledke te bolezni sem ie kake dve leti potem močno čutil. Potem pa sem spet okreval, in zdravje se mi je povernilo in čedalje na bolje obračalo. Prepričan sem. da mi je to ohranjenje Življenja in ozdravljenje le Marija s svojo posebno pomočjo izprosila in zadobila. To leto pred pustom pa se mi je vsled pregretja in prehlajenja po nekem do^ro Crddrugo uro daljnem previdu v hribih moja stara Jbo-zen pri sercu spet ponovila in se mi je tako shujšalo, da me je zlasti po noči večkrat prav hudo napadalo; zlasti kake trikrat me je tako hudo pnjelo, da me je ^«kar zadušiti hotlo, in bi bil v nekterih trenutkih moral (umreti, ako bi ne bilo odleglo. V ti sili sera le Marijo in sv. Jožefa klical v pomoč, in neke pričujoče osebe prosil, naj za me devetdnevnico začnč in opravljajo; kar so rade storile, in potem vsak dan še z drugimi v cerkvi opravljale. Počeševanje sv. Jožefa sem 1. sušca spet sam v cerkvi pričel; potem pa dolgo nič nisem mogel; le z veliko težavo in silo sem ob nedeljah imel duhovno opravilo. O prazniku sv. Jožefa pa se mi je zboljšalo tako, da Sem potem češenje sv. Jožefa spet z drugimi v cerkvi opravljal do konca sušca, in da od tistega dne prav nobenega napada več nisem imel. Zato s tem Jezusu, Mariji in sv. Jožefu svojo priserčno zahvalo očitno naznanujem, in živo čutim in spozndm, da me je le njih posebna pomoč še ohranila in spet ozdravila. Bodi Jim čast in hvala — 8 ponižno prošnjo za daljno varstvo in pomoč! Duhoven. St. 38. Moja sestra Marija, po prestani celoletni hudi bolezni je sopet zdrava, in očitno pripozna, da le po milosti in mogočni priprošnji N. lj. G., kteri se je stanovitno in zaupljivo priporočevala ves čas, je sprosila to neprecenljivo gnado od Boga. V Dobu, 10. maja 1881. Martin Barlič, duhoven. V molitev priporočeni: Bolna mati od hčere priporočena za ljubo zdravje, če je Božja volja. — Bolna deklica za zdravje. — Za smert bolna mati več malih otrok za zdravje. — Oseba zgubljena, za spreobernjenje. — Bolno mater priporočuje hči za ozdravljenje, če je Božja volja; ravno tako tudi sestro in samo sebe za boljši zdravje. — Ženska za spreobernjenje na posredovanje N. lj. G. in sv. Jožefa goreče priporočena, posebno zdaj v majniku. — Žena obupnega moža za pomoč. — Na telesu in na duši bolna. — Deklica za obvarovanje pred napčno potjo. — Oseba, da bi prišla do svoje pravice. Jt/t Zlate zerna za vsaki dan mesca. 16. vel. travna. Zoper nikogar ne govori hudega, naj manj pa zoper osebe ali naprave, v kterih si dobrote vžival, ali jih vživaš. 17. Pri vsakem djanji bodi tvoja perva misel: če je to Bogu ljubo, ali neljubo. 1*. Velikrat bo prav, ako se bolj učiš molčati, kakor pa govoriti. 19. Kar te ne peče, ne pihaj. Ne mešaj se v reči, ki ti nič mar niso, .ako ni dolžnost; sicer boš zgubil mir. 20. Tolažljivo za vernega človeka je prepričanje, *) Gospod želi, naj se „zahvale1 vse zaporedoma z verstno Številko zaznainuujejo, da se konec leta ve število uslišanih prošenj, kakor ima n. pr. „Sendbote d. h. Joseph". Naj pa bo. Vr. da pri vsem pomanjkanji vendar ima Boga, ki je nje* govo vse. 21. Ako se na večnost spomniš, te časno terpljenje ne bo ostrašilo. 22. Nemara študiraš mnoge reči; ali si pa čednost že začel študirati? Listek za raznoterosti. Za cerfcev Jezusovega presv. Serca je bj 10. t. m. v_fpumin cesarovičeY£_poruke_ pokižgn pervL kamen, kterega bodo neki prihodnjo soboto blagoslovili premilg. knez in škpf, ki se n^oč^o_peQajo^za to cckev. Stala bode bljzo_ hiralnice sv. Jožefa bolj zadej "^»roti kolodvoru. Tako obetajo, daTbodo skušali prav hitro dover-ševati to imenitno delo in da bo cerkev prav lepa; toliko potrebniši je toraj nagla pomoč, ktero iz serca želimo v čast in hvalo naj svetejšega Serca Jezusovega, ktererau bode posvečena. G. dr. Janez Bleiweis je poslavljen z redom že-lezue krone tretje verste. Gotovo priznanje na pravem mestu. Slava! Za S7. DetiDStVO je povoljni dan od 2. nedelje po vel. noči do konca maja sv. maša s popolnimi odpustki pod navadnimi pogojami. V Skofji Loki imamo danes, 8. maja, novo mašo č. g. Janeza Klobovsa iz goriške nadškofije. V Stari Loki 8e oddaja služba organista in cerkve-nika, kteri ima opravljati tudi nektere cerkvene pisarije. Kteri jo žele dobiti, naj se z lastnoročno prošnjo in z dotičnimi spričali oglase pri preč. gosp. dekanu. P. Skofja Loka. Iz Doba, 10. maja. — Moj oče, Primož Barlič, po domače Opaltar, v Krašnji, bivši čez 40 l6t župan in cerkveni ključar farne cerkve sv. Tomaža v Krašnji, brat r. g. Fr. Barlič-a, župnika v Ternovem, in ranjc. g. Jan. Barlič a, župnika na Polici pri Višnji gori, so 29. aprila umerli, stari blizo 85 let. To bodi naznanjeno, da zvedč mnogi znanci in se spominjajo r. Primoža, ^ «i0 Opomba zastran „Oglasnikov". (Poslano.) Večkrat so po „oglasnikih44 in naznanilih pristavljene svete podobe Marije Dev. (Marijaceljske kaplice), monštrance itd. Navadno se oglasniki (če tudi so na njih verh tega še razne svete imena zapisane) ne hranijo, temuč se mečejo po straniših, smetiših in druzih nespodobnih krajih, s čimur se svete reči skrunijo. Naj bi se toraj „oznanilom" svete podobe ne pridevale po naših časnikih, in čitatelji naj bi ne svetih podob in ne spisov o moje,;osebno' mnenji.— ^Sancta sancte jL+tKi V Rim! Odbor_£a popotvanje v Rim v^Zagre.bu je te dni ljubljanskemu predsedniku katoliške družbe preč. proštu dr. A. Jarcu pisal in predlaga, da naj bi se slovansko društvo [jrjdružilo,hgrvaškemu, da Darovi pntoinife.^ V V,- C Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazilikovi nasledniki v Ljubljani.