slovenski 19 6 4 LETO LXVI ŠT. 1 SLOVENSKI glasilo Čebelarskih organizacij y SL O V L N1J L C F R F T AR ^ ^^ *—^ 11 St. 1 Ljubljana, 1. junuarja 1964 Leto LXVI VSEBINA Valentin Benedičič: Novoletne misli .... i Bluž Kantušer: Ob 50-letnici jubilejne čebelarske razstave v Celju...............................5 Edi Senegačnik: Vpliv zunanje temperature na toploto v panju in v čebeljem gnezdu .... 8 Valentin Benedičič in ing. A. Urbanija: Osnutek sedemletnega plana kmetijstva.....................11 NASI PBOBLEM1 Valentin Benedičič: Problem št. 1.................23 NOVICE IZ ČEBELARSKEGA SVETA Pomanjkanje medu. Prodaja medu v ZDA. Muzej medu. Gospodarska vrednost križanja. Od matice do B-10. Benzaldehyde namesto begal-nice. Domači proizvodi fumagilina in terami-cina. Nenavadna obsodba avstralskega sodišča. Olajšano odkrivanje zadelanih satov. Slovar čebelarskih izrazov. Angleška znanstvena revija »Apicultural Abstracts«. Čebelarski sestanki in predavanja drugod. Odlikovanje prof. Karla von Frischa. Kateri činitelji vplivajo na gozdno medenje................................25 NAŠA ORGANIZACIJA Sklepi plenuma................................28 Iz Škofje Loke................................28 Čebelarska družina Kamnik.....................29 Premoženjsko stanje......................30, 31 OSMRTNICE Anton Zdolšek.................................32 PANJSKA KONČNICA KOT UVODNA VINJETA Ženske obračunavajo o pustu s slamnatim ženinom. List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska ČP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor: Valentin Benedičič, Ivan Majcen, Slavko Raič, Jože Rihar, Edi Senegačnik in Jožko Šlander. Odgovorni urednik: Edi Senegačnik. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din. na 16 straneh "0 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 600-14/603-116 NOVOLETNE MISLI VALENTIN BENEDIČIČ Leto 1963 je pri kraju in v nekaj dneh bomo stopili v novo leto 1964. Vsak dober gospodar, vsako podjetje in vsaka organizacija, pa naj si bo gospodarska ali društvena, pogleda ob tem času v preteklost in skuša ugotoviti, kakšni so bili uspehi njenega dela v minulem letu in kje so vzroki, zaradi katerih niso bili uspehi taki, kakor je bilo pričakovati. Po tako opravljenem pregledu dela v preteklem letu si napravi nato načrt za prihodnost. Preglejmo še mi nekoliko naše poslovanje v letu 1963, da bomo potem laže našli boljšo pot za delo v letu 1964. Pretekla zima 1962/63 je naše čebelarstvo zelo prizadela. Po zbranih podatkih nam je pomrlo od 87.905 jeseni 1962 zazimljenih družin 23.791, to je 27,06 °/0. Zelo verjetno pa je bilo to število še večje. Kako velika škoda, ne samo za prizadeta čebelarstva, temveč za vso našo skupnost! V našem glasilu smo ugotavljali vzroke te katastrofe in prišli do zaključka, da ni bila kriva zima in nosemavost, ki ji je sledila spomladi, temveč precej tudi čebelarji sami. Dalje smo tudi ugotovili, da so bile izgube pri neorganiziranih čebelarjih kar za 13% večje kakor pri organiziranih. V tem se vidi uspeh našega glasila, v katerem najdejo organizirani čebelarji dovolj snovi za izpopolnitev svojega strokovnega znanja. Kaj smo napravili, da bi v bodoče preprečili tako veliko škodo? V glasilu smo obširno obravnavali to nesrečo, pri kateri so izgubili svoje čebele tudi dobri čebelarji, sodelavci našega lista. Zveza je nabavila v preventivne namene 14.000 lističev folbeksa in 21.870 tablet nosemaka, skupaj za 1,359.214- dinarjev. Čebelarji so pridno segali po zdravilih, tako da je zaloga že skoraj popolnoma pošla. Zima in nosemavost sta nas resno opomnili, kako velika škoda lahko nastane, če ne izvršimo v redu vseh ukrepov, ki so potrebni za pravilno zazimljenje čebel. V mnogih državah so bile škode zaradi zime še znatno večje kakor pri nas, tako da so morale takoj spomladi uvoziti čebele iz drugih držav, da zaradi pomanjkanja opraševavcev cvetja ne bi trpela tudi druga kmetijska proizvodnja. V ta namen pričakujemo v našem sedemletnem programu razvoja čebelarstva in čebelarske proizvodnje, ki ga objavljamo v tej številki, stalno naraščanje števila organiziranih čebelarstev in zmanjšanje števila neorganiziranih. Dalje bomo v posebnih dvodnevnih tečajih vzgojili v naslednjih dveh letih še okrog 150 čebelarskih preglednikov, tako da bo naraslo njihovo število na 500, s čimer bomo v glavnem pokrili potrebo po čebelarskih preglednikih za vse območje naše republike. V minulem letu je bilo medenje na območju naše republike zelo različno. V nekaterih krajih je bil pridelek naravnost slab, drugod nedaleč stran je bil zopet dober ali celo prav dober. Na splošno je bil pridelek boljši v gozdnatih predelih Štajerske ter na Goriškem in v Prekmurju, kjer je akacija dobro medila. Najbolje so opravili pre-važevavci, če so le pripeljali čebele na pašo o pravem času. Če pa se spomnimo, na kakšne težave so naleteli nekateri prevaževavci (nepriznavanje potrdil o zdravstvenem stanju čebel, protipredpisno zaračunavanje občinskih taks, neredno dostavljanje železniških vagonov itd.), potem pa se spet sprašujemo, če ni bilo morda bolje ostati kar doma. Ker sem se dotaknil prevažanja čebel na pašo, moram hkrati tudi ugotoviti, da smo posvetili doslej prevažanju premalo pozornosti in da postane čebelarstvo donosnejše šele s prevažanjem čebel na razne paše, zlasti če je dobro organizirana obveščevalna služba o medenju. V objavljenem delovnem programu pričakujemo kot sredstvo za povečanje čebelarske proizvodnje na prvem mestu prevažanje čebel na pašo. Ker smo dali to nalogo v naš delovni program, je samo ob sebi razumljivo, da se moramo spoprijeti tudi s problemi, ki nas pri izvrševanju te naloge ovirajo. Poil posebno rubriko »Naši problemi« bomo vsestransko obravnavali te in še druge probleme, ki po eni strani žulijo naše čebelarje, po drugi pa znatno zmanjšujejo narodni dohodek, saj propadejo lahko na ta način stotine ton medu, zn katerega bi sicer dobila naša skupnost dragocene devize. Te in druge probleme bomo obravnavali tako dolgo, dokler ne borno našli skupaj s pristojnimi oblastnimi organi ustrezno rešitev. Ko obravnavamo svoje probleme, se pojavlja obenem tudi vprašanje, zakaj nimamo nobene čebelarske organizacije v zveznem merilu. Ta bi lahko mnogo laže in učinkoviteje posegala in posredovala pri reševanju številnih problemov, ki se pojavljajo iz dneva v dan na področju čebelarstva. Tudi to bo ena prvih nalog naše Zveze, da pridemo čim prej do vsedržavne čebelarske organizacije, pa naj se ta imenuje Savez pčelara Jugoslavije ali Savez pčelarskih organizacija Jugoslavije ali kakor koli že, samo da bo res lahko uspešno in dostojno zastopala čebelarske interese doma in v svetu. Ob tej priliki naj še povem, da sem imel precej pomislekov, preden sem se odločil na ponovno prigovarjanje našega dolgoletnega delavca na področju čebelarstva prof. S. Raiča, da sprejmem predsedniško mesto naše Zveze. Verjetno sem se še premalo zavedal odgovornosti, ki je združena s to funkcijo. Saj se mora po delu predsednika v neki meri odražati tudi, če tako imenujem, »politika« čebelarske organizacije. Nisem si znal pojasniti, zakaj gre naša organizacija z redkimi izjemami nekaterih čebelarskih društev tako nekam samosvojo osamljeno pot, po kateri si ne bi nikdar mogla v naši družbeni stvarnosti priboriti tistega mesta in upoštevanja, ki ga sicer v polni meri zasluži. Javnost vse premalo ve, da je naša organizacija glavni organizator čebelarske proizvodnje in opraševalne službe, ki donaša naši skupnosti, če je v redu izvršena, najmanj desetkrat večjo korist, kakor je vrednost našega pridelka medu in voska. Zaradi tega smo kmalu po občnem zboru v Celju navezali stike s Sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo SR Slovenije. Poudariti moram, da smo tako pri sekretar ju inž. J. Perovšku kakor tudi pri njegovih pomočnikih naleteli na polno razumevanje. Povabili so nas tudi k razpravi o osnutku sedemletnega programa razvoja sadjarske proizvodnje. Pri tej razpravi smo dobili vpogled v perspektivni razvoj sadjarstva in ugotovili, kako nujna je povezava sadjarstva z našo organizacijo. Potrebe po opraševanju sadnega drevja v plantažah bodo zelo velike in zaradi tega bo potrebna dobra organizacija opraševalne službe. Pri tem nudi lahko prav naša organizacija zelo dragoceno in učin- kovito pomoč. Kljub temu tla so bila sredstva iz sklada za pospeševanje kmetijstva takrat že razdeljena, nam je sekretar glede na katastrofalne posledice minule zime nakazal pomoč v znesku 130.000 din. za kar se mu tudi na tem mestu lepo zahvaljujem. Po razgovorih, ki smo jih imeli na Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo, smo začeli z zbiranjem podatkov za sestavo osnutka sedemletnega programa razvoja čebelarstva v Sil'Sloveniji. Z izdelavo osnutka smo se zakasnili, ker so nam poslala nekatera društva podatke z veliko zamudo, druga pa poman j kij ive podatke. Vendar je večina društev zbrala dobre podatke, urejene po občinah. Tako smo končno uspeli izdelati osnutek tako pravočasno, da smo lahko o njem razprav Ijali in ga sprejeli na plenarni seji dne 24. novembra 1963. Prvič po vojni stopa naša organizacija v novo leto z izdelanim in to ne samo enoletnim, temveč sedemletnim delovnim programom za razvoj čebelarstva v SR Sloveniji. Ves program je objavljen v tej številki našega glasila. Ker je izdelan na podlagi zbranih podatkov, lahko trdimo, da je realen ter zato izvedljiv. Značilnost programa je v tem, da je obseg dela večji v prvi polovici sedemletnega obdobja in bomo zaradi tega potrebovali v prvi polovici tudi večjo družbeno pomoč. V sedemletnem obdobju se ustvarjajo postopoma rezervna sredstva. V drugi polovici sedemletnega obdobja stalno pada višina potrebne družbene pomoči, ker se postavlja organizacija postopoma na lastne noge; hitreje pa začne naraščati čebelarska proizvodnja kot ugoden učinek dobro izvršenih nalog v prvi polovici. Vse naloge so za čebelarstvo izrazito pospeševalnega značaja in je zaradi tega predvidena potrebna pomoč v obliki dotacije iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Program je izdelan v merilu republike in bodo društva lahko črpala iz njega podatke za izdelavo okrajnih in občinskih programov razvoja čebelarstva. Vsako leto bo treba napraviti pregled o izvršenih nalogah. V smislu sklepa na plenarni seji dne 24. novembra 196? bodo dobila društva v ta namen do 1. julija vsakega leta ustrezne obrazce. Naj končam z voščilom, da bi bilo leto 1964 dovolj medeno, in z željo, da bi vsi složno prijeli za delo po predloženem sedemletnem programu. Samo z ustvarjalnim delom bo namreč naša čebelarska organizacija dobila tisti ugled in upoštevanje, ki ga po svojem poslanstvu v naši skupnosti v polni meri zasluži. Brž ko bo predloženi osnutek programa razvoja čebelarstva sprejela republiška skupščina, bo postal zakon in s tem bo obvezen za vse, za nas čebelarje in za družbene organe, v katerih delovno področje posega. OB 50-LETNICI JUBILEJNE ČEBELARSKE RAZSTAVE V CELJU BLAŽ KAN TUSER Čebelarsko društvo za Slovensko Štajersko je na občnem zboru 21. V. 1912 sklenilo, da priredi v počastitev desetletnega obstoja društvu jubilejno čebelarsko razstavo v Celju. Po zaslugi agilnega razstavnega odbora in nesebičnega sodelovanja članstva je bila razstava od 15. do 19. septembra 1912 ter dosegla popoln uspeli. Te razstave se je udeležilo 110 razstavljavcev, ogledalo pa si jo je preko I "5(X) obiskovavcev. O njej so ohranjene še tri slike, ki jili objavljamo. Prva slika predstavlja razstavni odbor in povabljene goste, od leve proti desni sede: 1. Dr. Rojic, gost iz llrvatske, 2. Jurančič Ivan, 5. Zdolšek Anton, 4. Kurbus Tomaž, Kosi Anton, 6. Žnidaršič Anton, 7. Sivka Anton. Stojijo pa: I. Prenidl Jakob, 2. Jošt Anton, 3. Mirnik Anton. 4. Lukane Ivan. r>. Levstik Miloš, 6. Černej Ludvik. 7. Strelec Ivan. 8. Piki Andrej. ~> Zadnji izmed teli, Anton Zdolšek, je umrl letos avgusta v 86. letu starosti. Med drugim je zapustil čebelarskemu muzeju v Radovljici tudi te tri slike. Druga slika prikazuje ureditev notranjega dela čebelarske razstave v Celju, tretja pa zunanji del razstave in naseljene panje raznih tipov. Ob prireditvi te razstave je izdal odbor 45 strani obsegajočo brošuro, ki ima naslov »Imenik k jubilejni razstavi Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko na Lanovžu pri Celju od 15. do 19.9. 1912.« Vsebina: Spored razstave, pozdrav odbora, sumarni spisek podeljenih odlikovanj in nagrad. V brošuri so tile članki: »Pomen razstave« (Anton Zdolšek), »Delavka« (Tomaž Kurbus), »Čebele in panji«, »Umetni roji« (Miloš Levstik), »Čebelarsko orodje« (Anton Zdolšek), »Vrednost medu v domači porabi« (Ivan Jurančič); »Čebelni pridelki«, »Umetni izdelki« in »Učni pripomočki«. Sedanji odbor celjskega čebelarskega društva je nameraval proslaviti 50-letnico te prve slovenske čebelarske razstave s prireditvijo jubilejne razstave, pa je ugotovil, da ne zmore tolikih stroškov. Res žalostna ugotovitev ob tolikšnem prizadevanju društva! Ali je res taka razlika med takratno in današnjo dobo in generacijo čebelarjev? Pokojni Anton Zdolšek mi je povedal, da je kot blagajnik razstave žrtvoval celo mesečno plačo, da je kril njen primanjkljaj. To je zrcalo idealizma in požrtvovalnosti takratne dobe ter materializma in profitarstva današnjih dni, ko prav težko najdemo idealne ljudi, ki bi delali brez plačila. Pred 50. leti je zahtevala prireditev take razstave mnogo nesebičnega dela in stroškov. Povzročila pa je odločen korak naprej v razvoju naprednega čebelarjenja. Te vrstice iz obujene preteklosti naj bodo sedanji generaciji mladih čebelarjev za vzgled in vzpodbudo, da se da z dobro voljo in nesebičnim delom marsikaj napraviti. Vsem bralcem in sodelavcem našega lista želita srečno in medeno novo leto J 964 uredništvo Slovenskega čebelarja in upravni odbor ZČD VPLIV ZUNANJE TEMPERATURE NA TOPLOTO v panju in v Čebeljem gnezdu EDI SENEGAČNIK Preteklo zimo je pomrlo pri nas in tudi drugod po svetu veliko število čebeljih družin. Motil bi se, kdor bi menil, du so šle te občutne izgube na račun hudega mraza in izredno nizkih temperatur, ki jih je bila prinesla s seboj dolgotrajna zima. Čebele so namreč redke žuželke, ki so zaradi načina svojega socialnega življenja zelo odporne proti mrazu in zimskim nevšečnostim. Čebele prezimujejo v zimski gruči: več tisoč čebel se namreč združi v zimsko gnezdo. Mnoge druge žuželke pa pozimi sploh umro; prezimijo samo nekatere samice, ki začno spomladi zalegati jajčeca. Čebele pa zaradi zimskega gnezda, v katerem je deset, dvajset ali celo več tisoč čebel, dobro prezimujejo in se uspešno upirajo različnim klimatskim ne-prilikam. Ze od nekdaj je zanimalo čebelarske znanstvenike, kako čebele prezimujejo, kako vplivajo nanje različne temperature in kaj vse se dogaja pozimi v notranjosti panja in zlasti v čebeljem gnezdu. Moderna tehnika je tudi tu pomagala raziskovalcem, ki so lahko pripravili posebne termo-električne aparate oziroma nekake električne termometre, s katerimi so lahko merili temperaturo v notranjosti panja, na površini čebeljega gnezda in v njegovem središču. Ti aparati avtomatično zaznamujejo temperature in jih potem v zunanjosti panja registrirajo. Čebele žive lahko pri različnih temperaturah, prenašajo laliko tudi nižje temperature. Skrajna meja njihovih življenjskih zmogljivosti se suče nekako v območju med minus 50° C pa do -f- 50° C, vse to pa le pod pogojem, da imajo dovolj primerne lirane in da so popolnoma zdrave. Kakor hitro se namreč zunanja temperatura zniža pod 18° C, se začno čebele zbirati v zimsko gručo ali gnezdo, ki ima obliko nekake krogle. Ta krogla je silno zanimiva: sestavlja jo več plasti ali slojev čebel, ki so obrnjene s svojimi glavicami navznoter proti središču gnezda. Čebele v zunanjem sloju čim bolj mirujejo, tiste, ki so v notranjosti gnezda, pa so bolj aktivne. V steklenem panju so prav lahko opazili, kako se premikajo, stresajo zadke in močno dihajo. A^sa ta dejavnost čebel v notranjosti gnezda pa povzroča toploto, ki jo čebele v zunanjem sloju kot nekaki izolatorji zadržujejo in s tem omogočajo, da se toplota lahko dviga. Čebele pa ne proizvajajo toplote nalašč za to, da bi grele gnezdo ali notranjost panja. Toplota nastopa kot stranski produkt presnavljanja in njihovih različnih dejavnosti. Seveda je toplota kot pri človeku in živalih sploh tudi pri čebelah v zvezi s porabo kisika in oddajanjem oglikovega dvokisa. Zaradi tega mora imeti čebelja družina pozimi dovolj svežega zraka, s katerim prihaja v notranjost panja tudi kisik. Omenil sem že, da se začno zbirati čebele v zimsko gručo že pri 18° C. Popolno zimsko gnezdo pa nastane pri IV C: majhne skupine čebel pa so našli izven zimskega gnezda tudi še pri —5° C. Zanimivo je, da čebele močno uživajo hrano, ko se začno zbirati v zimsko gnezdo. Pri tem so opazili, da so se mnoge v notranjosti gnezda premikale in gibale, ne da bi imele kak poseben namen. Spet drugič so mirovale, potresale zadke ali utripale s krili. Zimsko gnezdo se potem ob padcu temperature krči in pri zvišanju širi. Zaradi različnih vzrokov se toplota v notranjosti gnezda kljub vsemu izgublja. Toda izguba toplote ni nikdar tako velika, kot je zunaj panja. Če je namreč temperatura padla za 22" C, se je v notranjosti gnezda le neznatno zmanjšala in sicer komaj za 3,5 %. Znani raziskovalec čebeljega življenja Himmer je meril temperaturo čebeljega gnezda. Čebelja družina je prezimovala v kleti in llimmer je namestil več termometrov tako, da so se dotikali zunanjih slojev, to je površine gnezda. Temperatura na vrhu gnezda in pod njim je nihala med 10 in 12° C. Normalno je bila med 10 in 11° C. Temperatura pod površino gnezda je bila malenkostno nižja, nikdar pa ni bila manjša kot 9" C. Posamezne čebele otrpnejo že pri 8° C. Takrat padejo z gnezda in umro. Himmer je opazil tudi, da se je v notranjosti gnezda nenadoma dvignila temperatura, kakor hitro se je površina gnezda ohladila na 10° C. Čebele na površini gnezda so se pri spremembi temperature lahno vznemirile, vselej pa jih je vznemirila tudi svetloba ali neznatni šum. Iz tega je sklepal, da čebele na površini gnezda zaznavajo temperaturne in druge dražljaje ter nanje tudi odgovarjajo. Čebele v središču gnezda ne dobivajo teh dražljajev, zato samo odgovarjajo na mehanične inpulze zunanjih čebel. Temperaturne razlike zaznavajo čebele s krajnimi členki svojih tipalk. Temperatura v notranjosti gnezda se tudi lahko precej razlikuje. Ugotovili so, da ni nikdar manjša kot 17° C in da sploh redko pade pod 20° C. Normalno se giblje med 20 in 30" C, dnevno nihanje pa nikdar ne doseže 5° C. Zanimivo je, da pade temperatura gnezda v začetku zime, potem pa se dviga in sicer tem bolj, čim dalje čebele ne izlete na svoj čistilni izlet. Nabiranje blata v čebeljih črevesih povzroča nevaren dvig temperature, v zvezi s tem pa še večjo porabo hrane. Pri 3'1° C se začno razvijati nevarni trosi Noseme apis. Vse to je povzročilo lansko ziimo občutne izgube čebeljih družin, nikakor pa ne mraz sam. V mnogih krajih čebele več kot 100 dni niso mogle izleteti in se očistiti. Tako so postale prav lahek plen zahrbtne nosemavosti. Kjer sq imele še neprimerno hrano, so pomrle še prej. Dobro vemo, da čebel pozimi ne smemo vznemirjati. Vsak najmanjši šum ali ropot povzroči takojšen dvig temperature in ta porast toplote lahko traja do naslednjega dne. Če na primer samo rahlo udarimo po panju ali odvzamemo vratca, se temperatura že zviša za 2 do 3° G. V normalnih čebeljih družinah je najboljši izolator toplote zadostna količina zimske zaloge. Temperatura v notranjosti gnezda je precej stalna in se zniža kvečjemu za 1 do 2° C, čeprav pade zunanja temperatura tudi za več kot 20° C. V več opazovalnih panjih je znani raziskovalec zimskih čebeljih gnezd Corkins postavil po 42 električnih termometrov, tako imenovanih termokaplov. Ti termometri so registrirali temperaturo vsako uro. Pri 14° C zunan je temperature je bila temperatura v notranjosti panja 18,8° C in v gnezdu 30° C. Ko so prenesli tak panj v hladilnico, kjer je bila temperatura —6,2° C, se je v notranjosti panja znižala na —4,1° C, v središču gnezda pa je bila 29,2° C. Če se je torej zunanja temperatura znižala za 21° C, se je znižala v sredi čebeljega gnezda le za 0,8° C. Prav to jasno dokazuje, kako uspešno se čebele lahko upirajo mrazu in nizkim temperaturam, če so seveda izpol- njeni vsi tisti pogoji, ki jili mora upoštevati vsak čebelar pri zazimljenju. Prav ta visoka in stalna temperatura v središču gnezda omogoča matici, da lahko zalega že v zimskem gnezdu koncem januarja ali februarja, ko imamo včasih zelo nizke temperature. Tudi tu so ugotovili, da lahko zalega matica že pri povprečni temperaturi 31,5° C. Najbolj primerna temperatura za razvoj zalege je med 34.5" C in 35° C, torej niha zaleganje matice med 32 in 36° C. Nizke temperature seveda po svoje vplivajo na porabo hrane. Čebelarji menijo, da pri hujšem mrazu čebele več porabijo, saj morajo vzdrževati neko stalno temperaturo v notranjosti gnezda in tudi izven njega. Deloma imajo prav, čeprav so mnogi raziskovalci skušali dokazati prav obratno. Trdili so, in še trde, da zunanja temperatura in poraba hrane nista v prav nobeni zvezi. Madžarski znanstvenik dr. öresi Pal je dokazal, da porabijo čebelje družine najmanj hrane pri —5° C in da je potem poraba nekoliko večja med —5° C in — 18° C in navzgor do -j- 8° C. V zimah s stalno temperaturo okrog 0° C porabijo torej čebele najmanj hrane. Nenadno zvišanje temperature pa povzroči vselej večjo porabo hrane. Različni poskusi so pokazali, da porabijo dobro odete družine v čebelnjakih precej manj kot tiste, ki prezimujejo na prostem in kii jih sploh nismo za zimo posebej odeli. To je potrdil pred leti tudi naš Kmetijski inštitut. Ta je ugotovil, da porabijo čebele v ameriškem panju nekaj več kot pa v AZ panjih, ki prezimujejo v čebelnjakih. Najbolj kritično zimsko dobo od novembra do marca normalna čebelja družina ne porabi več kot 3 do 5 kg hrane. S to količino se uspešno bori proti vsem zimskim tegobam, ki jih tudi vselej premaga, če ji je čebelar v jeseni pravilno postregel. Moral ji je dati dovolj dobre hrane, primeren in ne prevelik prostor, ki ga lahko ogrevajo, poskrbel je, da je v družini dovolj mladih odpornih čebel z dobro matico, in panj je dobro zapažil. Ce se je temu pridružil še kak topel zimski dan, v katerem so se čebele lahko očistile, potem so njegove čebele prav gotovo zdrave in močne dočakale pomladi. Znani krški čebelar Dular je imel že pred 30 leti lep čebelnjak OSNUTEK SEDEMLETNEGA PLANA KMETIJSTVA PROGRAM RAZVOJA ČEBELARSTVA v obdobju 1964—1970 v SR Sloveniji Osnutek sta izdelala: V-Benedičič, predsednik upravnega odbora ZCD za Slovenijo, in ing. A. Urbanija, član upravnega odbora ZČD za Slovenijo V Ljubljani, novembra 1963 Za izdelavo osnutka so uporabljeni podatki, ki jih je zbrala Zveza čebelarskih društev za Slovenijo z anketnimi polami na terenu od srede avgusta do 'konca oktobra 1963, ter sodobna domača in tuja čebelarska literatura I. STANJE ČEBELARSTVA IN ČEBELARSKE PROIZVODNJE Uvod Zveza čebelarskih društev zu Slovenijo predlaga ta osnutek programa sedemletnega razvoja čebelarstva v SR Sloveniji v zvezi z desetim odstavkom IV. poglavja uvodnega dela Ustave SFRJ, ki se glasi: »Občani uresničujejo svoje skupne interese tudi v družbeno-političnih organizacijah in društvih, ki jih sami ustanavljajo«, ter petega odstavka 78. člena te ustave, ki določa: »Skupščina lahko skupaj s predstavniki družbeno-pol.i-tičnih organizacij in društev kot splošni zbor obravnava vprašanja, ki so .splošnega pomena za družbeno-pol.itično skupnost«. a) Številčno stanje čebelarstev in čebeljih družin. V SR Sloveniji, ki meri 20.251 km2, je 7.840 zasebnih čebelarstev, ki so zazimila jeseni leta 1962 skupaj 87.905 čebeljih družin. Od teh čebelarstev je organiziranih v čebelarski organizaciji 4.506 (57,47 %) z 62.362 čebeljimi družinami (70,94%); neorganiziranih je še 3.354 (42,52 %) s 25.543 čebeljimi družinami (29,15 %). Ce dodamo navedenemu številu še nekaj čez 10.000 čebeljih družin Zavoda za čebelarstvo, ki jih je pozneje prevzelo čebelarsko podjetje »Agromel«, potem je bilo zazimljenih vsega okrog 98.000 čebeljih družin, tj. 4,83 družin na 1 km2 površine naše republike. Uradna statistika navaja za Slovenijo povprečno po 80.000 čebeljih družin. To število se dejansko ne razlikuje mnogo od prej ugotovljenega glede na to, ker je uradni popis navadno v prvih mesecih v letu, ko so že deloma znane tudi izgube čebel zaradi zime. Ce primerjamo naše število čebeljih družin na 1 km2 s številom v Cehoslovaški socialistični republiki, v kateri so za čebe-lairstvo sicer slabši naravni pogoji, a ima vsega 873.918 čebeljih družin, na I km2 torej 6,8. potem lahko ugotavljamo, da so pri nas še lepe razvojne možnosti. Število čebeljih družin moramo povečati še za 40.501, da bomo dosegli enako gostoto na 1 km2, kakor je v Cehoslovaški. Huda in dolgotrajna zima 1962/63 in nosemavost ter griža, ki sta ji sledili, sta napravili našemu čebelarstvu veliko škodo. Po zbranih podatkih je padlo vsega 23.791 družin (27,06 %), od teli pri organiziranih čebelarjih 14.526 (23,29 %), pri neorganiziranih pa 9.265 (36,27 %). Izgube pri neorganiziranih čebelarjih so torej za 12,98% večje kakor pri organiziranih. S tem se jasno vidi učinkovitost in strokovno vzgojni vpliv čebelarske organizacije in njenega glasila »Slovenski čebelar«. Zadnjo zimo je torej preživelo 64.114 čebeljih družin. V podatkih o izgubah in o številčnem stanju preživelih čebeljih družin niso zajeti podatki o padlih in preživelih čebeljih družinah podjetja »Agromel«, ker nam niso znani. Pri analiziranju številčnega stanja čebelarstev in čebeljih družin pridemo do zanimivega zaključka, da zadnja leta sicer pada število zasebnih čebelarstev, pri tem pa ne pada tudi število čebeljih družin, kakor bi bilo pričakovati, temveč to število celo narašča. Tako je bilo na primer po poročilu upravnega odbora Glavne zadružne zveze LRS za njen občni zbor leta 1957 v Sloveniji leta 1956 14.500 čebelarstev z 81.528 čebeljimi družinami, torej 5.6 družine na eno čebelarstvo. Pri 7.840 čebelarstvih in 87.905 čebeljih družinah jeseni leta 1962 je pa prišlo kar po 11,21 družin na eno čebelarstvo. Pa tudi absolutno se je dvignilo število- za 6.377 čebeljih družin. Letos (leta 1963) je zazimljenih v Sloveniji kljub katastrofi v pretekli zimi 77.252 čebeljih družin, na eno čebelarstvo torej 9.8 družine ali 4.2 več na eno čebelarstvo kakor leta 1957. Navedeno značilno spremembo v razvoju našega čebelarstva bi mogli zaznamovati kot kvalitetno. Pri tem je zanimivo, da poteka podoben razvoj v čebelarstvu tudi v sosednji deželi Avstriji, kar je ugotovilo centralno vodstvo tamkajšnjih čebelarskih organizacij (Bienenvater št. 1—1963). b) Proizvodnja medu in voska — neposredna korist čebel. Čebelarska proizvodnja v SR Sloveniji zelo niha. Večji pridelki medu so le ob letinah, ko medi gozd (hoja-jelka). Vendar pa lahko opazimo tudi v proizvodnji medu določen napredek, ki je v organski zvezi s prej opisano kvalitetno spremembo v gibanju števila čebelarstev in čebeljih družin. Pridelek medu na panj je v posameznih krajih zelo različen. Najslabšega 4 ksr — so ugotovili v Savski dolini pri Zagorju: samo malo boljši (4.5 do 5 kg) je v severozahodni Sloveniji, najboljši (13 kg) pa v okolici Črnomlja in Ilirske Bistrice. Srednji donos na panj v merilu republike je 8,71 kg. Po zbranih podatkih je znašal letošnji pridelek medu v SR Sloveniji 558.576 kg in voska 18.995 kg. Približno 0,24 kg voska in 2 kg medu na panj porabijo čebelarji za sebe iu za znance v svoji okolici, kar znese skupaj okrog 15.000 kg voska in 130.000 kg medu. Tako je ostalo v letu 1963 na \oljo za domače tržišče in za izvoz 430 torn medu in okiroig 5 ton voska. c) Opraševanje gospodarskih — entomofilnih rastlin — posredna korist čebel. V SR Sloveniji nimamo inštituta za čebelarstvo, ki bi se ukvarjal v sodelovanju z drugimi kmetijskimi inštituti s proučevanjem koristi, ki jih dajejo čebele kmetijstvu z opraševanjem entomofilnih rastlin. Lahko pa trdimo, da so čebele udeležene pri opraševanju gospodarskih entomofilnih rastlin s približno 90% in da odpade okoli 10% izvršene oprašitve na čmrlje in druge opraševavce. Dalje je velike važnosti tudi to, da prezimujejo edinole čebele v družinah in zaradi tega lahko takoj spomladi množično oprašujejo cvetje. Pri tem obiskujejo in prenašajo pelod s cveta na cvet samo pri rastiinali ene vrste. Na XIX. mednarodnem kongresu v Pragi so prikazali čehoslovaški čebelarji s sodelovanjem kmetijskih inštitutov tudi posredno gospodarsko korist čebel zaradi opraševanja in to v denarju, (in sicer v višini 1 milijarde KCS, dočim znaša v tej deželi vrednost neposredne čebelje koristi v medu in vosku le 121 milijonov KČS. Posredna korist čebel je več ju od vrednosti neposrednih čebeljih proizvodov medu in voska. Po izjavi sekretarja čeho-slovaške čebelarske organizacije posvečajo oblasti čebelarstvu prav zaradi to velike posredne koristi tako veliko pozornost. Za našo republiko naj navedemo vrednost posredne koristi čebel, ki jo je izračunal ing. Jože Rihar, predavatelj na Biotehnični fakulteti in znanstveni sodelavec pri proizvajalnem kombinatu »Agromel« v Ljubljani. »Pri izračunavanju posredne vrednosti čebelje proizvodnje je treba upoštevati vrednost pridelka tistih rastlin, ki brez opraševanja žuželk sploh ne bi rodile (npr. večina sadnih vrst) ali ki bi dajale manj semena s slabšo kakovostjo (npr. jagodičevje, mnoge industrijske in krmske rastline). Vrednost pridelka sadnega drevja za leto 1962 in črnega ribeza za leto 1963 je znašala 3.222 milijonov. Pri računu, da opravijo čebele 90% oprašitve, imamo v Sloveniji samo pri sadnem drevju in ribezu 2.799 milijonov dinarjev koristi. Pri računu, kjer smo upoštevali odkupne cene sadja v družbenem sektorju, je vrednost posredne čebelje proizvodnje desetkrat večja kot vrednost pridelanega medu in voska. Ne smemo pa pozabiti, da je tvorba semenk pri krmskih rastlinah (deteljah, grašici), sončnici, repici, lanu ter pri poljščinah (ajdi) in pri vrtninah, ki jih pridelujemo v Sloveniji na približno 65.(XX) ha, prav tako odvisna od opraševalnega dela čebel. Pridelek mesa in mleka je odvisen od beljakovin, ki jih dobi živina v krmi in na pašnikih. Brez opraševanja čebel bi krma polagoma osirotela, ker bi ji manjkalo beljakovin. Če cenimo delež opraševalnega dela čebel pri njivskih in travniških entomofilnih rastlinah samo z 1,5 milijarde dinarjev, znaša skupna vrednost posredne proizvodnje 17 krat več, kot je vreden pridelek medu in voska. (Ta prispevek je dal ing. Rihar, ko je bil plan že izdelan). To je približna vrednost neposredne in posredne koristi, ki so jo prinesle čebele skupnosti in zasebnim čebelarstvom v letu 1963. Lastniki čebelarstev so po Navodilu o pogojih za nakup denaturiranega sladkorja za prehrano čebel upravičeni do nakupa 5 kg denaturiranega sladkorja, prostega prometnega davka, na eno čebeljo družino, skupaj za 77.752 družin v letu 1963 386.260 kg. Če znaša prometni davek 31 din za kilo-gram, potem bi prejeli čebelarji za svojo čebelarsko dejavnost pomoč skupnosti v višini 11,934.060 dinarjev. Zal zadeva s krmilnim sladkorjem za preskrbo zimske zaloge čebelam še ne deluje povoljno zaradi nekaterih nejasnosti v »Navodilih«, objavljenih v Ur.‘listu FLRJ št. 27/1961. d) Stanje čebelje paše. Živimo v času lieslutenega napredka tehnike in gospodarskega razmaha, kar povzroča neprenehoma številne spremembe okolja, v katerem živimo. Zaradi strojne obdelave kmetijskih tal in vedno večje uporabe različnih sredstev za varstvo rastlin se stalno slabšajo pogoji za življenje raznih opraševavcev cvetja pa tudi čebel. Zaradi gnojenja travnikov z dušičastimi gnojili in zaradi zgodnje košnje sena je po travnikih vedno manj medo-vitega cvetja. Zaradi uporabe herbicidov je tudi po njivah vedno manj medovitega plevela. Ajda, ki je bila prod leti ena glavnih čebeljih paš, ne medi več v taki meri in polagoma se umika drugim, zlasti krmskim rastlinam. Tudi sekanje kostanja zaradi raka in lip je znatno poslabšalo pašne razmere v nekaterih krajih. Tega za čebeljo pašo škodljivega procesa ni mogoče ustaviti in je treba iskati nove, doslej še manj raziskane vire čebelje paše zlasti v gozdovih. Pa tudi sicer bo treba biti iznajdljiv ter izkoristiti vse možnosti, da se ublažijo nepovoljni vplivi današnjega časa na čebelje pašne razmere. II. PERSPEKTIVNI PROGRAM RAZVOJA ČEBELARSTVA OD LETA 1964-1970 Splošne teze Glede na izsledke znanosti, zlasti biologije ter izkušnje v praksi, postaja čebelarstvo v naprednem svetu vedno bolj pomemben činitelj v kmetijski proizvodnji. K temu spoznanju je prispeval mnogo tudi letošnji mednarodni čebelarski kongres v Pragi. Današnji trg zahteva kvalitetno blago. Brez intenzivnega opraševanja cvetja po čebelah pa ni kvalitetnega sadja, semena in tudi količina je manjša. Zaradi tega sprejema čebelarska organizacija v SR Sloveniji v svoj delovni program kot splošno in osnovno nalogo: 1. Tesno povezavo čebelarskih organizacij z oblastnimi kmetijskimi in veterinarskimi organi od republike do občine. 2. Sodelovanje s kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami. Prednost je treba dati takim oblikam sodelovanja, ki imajo za učinek ne samo večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo sadja in semena, temveč v vseh primerih po možnosti tudi večjo neposredno čebeljo proizvodnjo medu in voska. Za uresničenje navedenih osnovnih nalog setuvlja Zveza čebelarskih društev za Slovenijo s sodelovanjem Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo republiški program sedemletnega razvoja čebelarstva za dobo 1964 do 1970. Po potrebi sestavlja tudi enoletne programe v okviru sedemletnega načrta, sodeluje s tem programom pri realizaciji letnih programov in realizaciji programov za sadjarstvo in semenarstvo, v kolikor zajemajo ti programi tudi opraševanje po čebelah. Čebelarska društva in družine pa sodelujejo z okrajnimi in občinskimi organi za kmetijstvo in gozdarstvo pri sestavi okrajnih in občinskih programov sedemletnega razvoja čebelarstva ter sodelujejo s terni organi pri realizaciji teh programov in tudi drugih kmetijskih problemov, v kolikor zajemajo opraševali je po čebelah. Čebelarska društva in družine ugotavljajo skupaj z zainteresiranimi kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami, kakšna vrsta organizacije opra-ševalne službe bi bila najbolj učinkovita tako za kmetijsko kakor tudi za neposredno čebeljo proizvodnjo. Na tako ugotovljenih osnovah sklenejo ustrezne pogodbe o sodelovanju. Sporazumno s kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami ukrenejo tudi vse potrebno za varstvo čebel pri škropljenju sadnega drevja in drugiih kmetijskih rastlin. a) Povečanje čebelarske proizvodnje Čebelarsko proizvodnjo je treba povečati: 1. s prevažanjem čebel na paše po naši in tudi po sosednjih republikah; 2. s preprečevanjem rojenja; 3. z odbiro najboljših rodov medarjev in z vzrejo matic iz teh rodov; 4. s preprečevanjem in zatiranjem čebeljih bolezni; 5. s povečanjem števila čebeljih družin. ad 1. Pogoj za uspešno prevažanje čebel na paše je dobra organizacija opazovalne in obveščevalne službe o medenju. Za pašne razmere v naši republiki je odločilne važnosti organizacija potrebnega števila opazovalnih postaj za gozdno medenje. Doslej ima naša čebelarska organizacija skupaj 29 takih opazovalnih postaj. Po načrtu jih bo treba urediti še 91. Čebelarska organizacija je mnenja, da se vpelje za vso SR Slovenijo enotna opazovalna in obveščevalna služba za gozdno medenje in sicer v sodelovanju zlasti s čebelarskim podjetjem »Agromel«, ki ima že vpeljano to službo in je že vključil tudi opazovalne postaje naše organizacije. Postopna ureditev opazovalnih postaj za gozdno medenje je razvidna iz tabele A/l7. ad 2. in 3. Za poučevanje o pravilnem načinu preprečevanja rojev, o izbiri najboljših čebeljih rodov medarjev lin o vzreji matic usposobiti potrebno število predavateljev, po možnosti tudi pri društvih (Tabela B II/2). ad 4. Za učinkovitejše zatiranje in preprečevanje čebeljih bolezni usposobiti najkasneje v dveh letih še 162 novih čebelarskih preglednikov (Tab. A/14). ad 5. Povečanje števila čebeljih družin zasebnih čebelarstev in števila razpoložljivih rojev za trg sta razvidna iz tabele A/7, 8. Navedene naloge ter razprave in članki o teh temah v Slovenskem čebelarju imajo prednost zlasti v prvi polovici sedemletnega programa razvoja čebelarstva. Ugoden učinek dobrega izvrševanja teh nalog se kaže v vedno manjši potrebi planiranih dotacij iz družbenih sredstev v drugi polovici sedemletnega načrta, kar je razvidno iz osnutkov proračunov 1964—1970 (Tab. B/IT-A). h) Izboljšanje in povečanje kmetijske proizvodnje v sadjarstvu in semenarstvu To nalogo bomo izvršili: 1. z dobro organizacijo opraševalne službe, 2. s povečanjem števila čebeljih družin. Temeljne smernice za organizacijo opraševalne službe so objavljene v zadnjem odstavku »Splošnih tez« 11. poglavje tega načrta. Po tabeli »P« sedemletnega programa razvoja sadjarske proizvodnje bo v SR Sloveniji v letu 1970 5.024 ha strnjenih in 33.000 ha ekstenzivnih rodnih sadnih plantaž in sadovnjakov. Sadovnjaki (ekstenzivni) obsegajo dejansko večjo površino, ker je račun 33.000 ha napravljen na podlagi števila dreves, ne pa po dejanski površini sadovnjakov. Zaradi tega je potrebnih tudi za ekstenzivne sadovnjake po 5 čebeljih družin za 1 ha tako izračunane površine. ker bo ta površina dejansko večja. Na ta način bo omogočeno tudi v teh sadovnjakih vsaj polintenzivno opraševanje cvetočega drevja. Za skupno površino 38.024 Im bo torej potrebnih skupaj 190.120 čebeljih družin. Iz tega računa vidimo, da bo kljub povečanju števila čebeljih družin in tudi če bo pri opraševanju sodelovalo čebelarsko podjetje »Agromel«, premalo čebel za zadovoljivo oprašitev. Zaradi tega bo treba posvetiti ruvno dobri organiznciji opraševalne službe tako s strani čebelarstva kakor tudi sadjarstva veliko pozornost ter ustvariti zares tesno sodelovunje. Posebno skupno pozornost bo treba posvetiti pni tem varstvu čebel pred zastrupitvami pri škropljenju sadnega drevja in drugih rastlin. Sadjarska služba lx> morala obvezno vračunati v proizvajalne stroške tudi primerno denarno odškodnino za opraševanje. Ta višina bo v veliki meri odvisna od načina sodelovanja. c) Izboljšanje čebelje paše Stanje čebelje paše je opisano pod I-d). Ponekod obstajajo še znatne površine kmetijskih zemljišč, ki za sodobno kmetijstvo niso zanimive. Zaradi oblikovitosti tal jih ni mogoče strojno obdelovati ali pa je zemlja po naravnih pogojih manj plodna (prodnat svet, melišča itd.), 'laka zemljišča bo v večini primerov mogoče s pridom uporabiti za izboljšanje čebelje paše. Dalje pridejo v poštev za urejanje čebelje paše nasipi in brežine vzdolž komunikacij (cest. železnic, ob vodah itd.), zeleni pasovi okrog mest in večjih industrijskih objektov, parki, vetrne zavese za varstvo kmetijskih tal in podobno. Največje možnosti pa nudijo gozdovi, zlasti obronki znotraj gozdov ob jasah in ob zunanjem robu. kjer po izkušnjah medovito drevje in grmovje najbolj medi. Za uspešno urejanje paše na neštetih zemljiščih je treba nujno ustvariti povezavo in sodelovanje med upravnimi organi in uporabniki zemljišč ler med čebelarskimi organizacijami od republike do občine. Dalje je treba izdelati s sodelovanjem gozdarskih organov pri občinah, okrajih in republiki sezname drevja, grmičevja in drugega medovitega rastlinstva posebej za posamezne kraje. Ob različnih bioklimatskih pogojih namreč medovito rastlinstvo različno medi ali pa sploh ne. Pobudo za sestavo seznamov teh sorti-mentov prevzamejo čebelarska društva; pri tem jim nudi pomoč Zveza čebelarskih društev. Z upravnimi organi oziroma z uporabniki zemljišč, ki so družbena lastnina, bo treba rešiti vprašanje odškodnine za čebelja stojišča. Sortimente dreves in grmičevja kakor tudi približno letno količino sadik bo treba dostaviti drevesnicam, da se zagoiovi tako proizvodnja in dobava ustreznega sadilnega materiala. d) Finančni plan — proračun (tabela B) Čebelarska organizacija v SR Sloveniji, to so čebelarska društva z družinami in Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, ni gospodarska organizacija, temveč društvena, ki se ukvarja po svojih pravilih predvsem s pospeševanjem čebelarstva. Organizacija živi v glavnem od zbrane članarine, ki pa se uporabi domala vsa za izdajo strokovnega glasila »Slovenski čebelar«. Strokovnemu listu odmerjamo skoruj vso članarino zaradi tega, ker obravnavamo v njem probleme čebelarske organizacije ter objavljamo strokovne članke, v katerih dobivajo čebelarji nasvete in navodila za napredno čebelarjenje. Uspeh takega urejanja se kaže v zdravstvenem stanju čebeljih družin in v rastoči proizvodnji medu in voska. (Tab. A/19). V ostalem krije organizacija stroške za svoje delovanje iiz sredstev, ki so bila zbrana še v času, ko se je pečala še tudi s podjetniško dejavnostjo. Ta sredstva pa zlasti v zvezi z novim režimom bančnega poslovanja hitro kopnijo. Predloženi osnutek programa sedemletnega razvoja čebelarstva, s katerim se čebelarska organizacija vključuje v kmetijsko službo, pa postavlja pred organizacijo večje naloge, ki jih ne bo mogla izvršiti z lastnimi sredstvi. Zaradi tega upravičeno pričakuje za izvrševanje teh nalog, ki imajo izrazito pospeševalni značaj za kmetijstvo, ustrezno pomoč iz republiškega sklada zn pospeševanje kmetijstva. Po načrtu je predvidena v prvi polovici sedemletnega razvoja večja pomoč kakor pa v drugi polovici. 'I o pa zaradi tega, ker je odvisen v veliki meri od uspešno opravljenih nalog v prvi polovici tudi uspeh realizacije sedemletnega načrta v drugi polovici, za katero bi bila sicer glede na obseg dela potrebna večja sredstva, kakor so predvidena za prvo polovico. Ko bodo namreč urejene nekatere organizacijske zadeve (denaturirani sladkor za zimsko zalogo, vozna ugodnost za skupinska potovanja, služba čebelarskih preglednikov, predavalni kader, opazovalna služba za gozdno medenje, »Slovenski čebelar« na 32 straneh itd.), bo prešla organizacija na drugačen, bolj učinkovit način določanja višine članarine po številu zuzimljenih čebeljih družin posameznih čebe-larstev. Ta ukrep za zbiranje lastnih sredstev za sedaj še ni umesten in bi vplival prej negativno kakor pa pozitivno na razvoj organizacije in s tem tudi na uspeh njenega dela. Naša čebelarska organizacija se doslej ni tuko močno vključevala v gospodarsko pospeševalno dejavnost in tudi ni prejemala dolga leta domala nobene družbene pomoči. Pač pa je sama žrtvovala mnogo za prve poskuse socialističnih čebelarstev. Njena podjetja (mizarstvo na Vrhniki, podjetje »Medeks«) so se po novih predpisih popolnoma osamosvojila. Letošnji mednarodni čebelarski kongres v Pragi je jasno pokazal, kako važno je vključevanje čebelarstva v ostale kmetijske stroke. Posebno značilno je bilo to, da so dali tej razvojni poti čebelarstva najmočnejši poudarek ravno delegati iz socialističnih držav. V to smer smo krenili takoj z nastopom tekočega poslovnega leta. V Pragi smo dobili samo SEDEMLETNI RAZVOJ ČEBELARSTVA IN ČEBELARSKE Zap. Čebelarskih društev 36 št. Čebelarskih družin 202 % 1965 1964 1965 1 Zasebnih Čebelairstev — članov . . 57,47 4.506 4.700 4.900 2 Zasebnih čebelarstev — nečlanov . 42,53 3.334 4.200 3.000 3 Zasebnih čebelairstev skupaj . . . 100 7.340 7.900 7.900 4 Čebeljih družin — članov .... 75 47.836 58.100 65.000 5 Čebeljih družin — nečlanov . . . 25 16.278 19.152 17.000 6 Čebeljih družim skupaj 64.114* 77.252 82.000 7 Čebeljih družin — prirastek . . . 13.138 11.587 12.300 8 Čebeljih družin za prodajo . . . — 2.010 4.350 9 Čebel, družin skupaj — konec leta 77.252 82.000 85.000 10 Naroč. Slov. čebelarja — članov . 4.550 4.700 4.900 11 Naroč. Slov. čebelairja — ostalih . 300 300 520 12 Naroč. Slov. čebel, skupaj (naklada) 4.850 . 5.000 5.420 13 Štev. ipionir, čeb. krožkov po šolah 27 28 32 14 Število čebelarskih preglednikov . 353 428 503 15 Število vzrejevaleev matic .... 110 120 125 16 Štev. opazovalnih postaj — splošnih 16 16 16 1" Štev. opazov. postaj — za gozd. med. 29 49 79 18 Število plemonilnih postaj .... 2 4 6 19 Povpreč. pridelek medu na panj kg 8.71 9 9 20 Povpreč. pridelek voska na panj kg 0.30 0.30 0.30 21 Poraba medu na panj doma ca. kg 2 2.50 3 22 Poralba voska na pam j doma ca. kg 0.24 0.25 0.25 23 Medu razpol. za trg na panj kg 6.71 6.50 6 24 Voska razpol. za trg na painj kg 0.06 0.05 0.05 25 Medu za trg ton (zmnož. kol. 6 in 23) 430 502 492 26 Voska za trg ton (zmnož. kol. 6 im 24) 4 4 4 27 Cena modu za trg it 450 din kg v 000 193.500 225.900 221.400 28 Cenia voska za trg ä 1400 din kg v 000 5.600 5.600 5.600 Cena medu in voska za trg v 000 199.100 231.5(H) 227.000 * Jeseni 1962 je bilo zaziim'1 jenih 87.905 čebeljih družin. Zaradi katastrofalne zime PROIZVODNJE 1964—19-0 V SR SLOVENIJI (zasebni sektor) 196(> i%: l%8 10M 1970 Razmerje leta 1970 proti letu 1963 5.100 5.500 5.900 6.300 6.800 več 2.294 + 85 % 2.900 2.500 2.100 1.700 1.200 manj 2.134 — 15 % 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 več 160 70.000 75.000 80.000 85.000 90.000 več 27.638 15.000 13.000 12.000 11.000 10.000 manj 15.543 85.000 88.000 92.000 96.000 100.000 več 35.886 12.750 12.250 13.800 14400 15.000 +.750 3.60« 4.600 5.050 4.500 siku pa. j 28.860 88.000 92.000 96.000 100.000 105.000 več 27.748 5.100 5.500 5.900 6.300 6.800 več 2.250 600 630 650 670 700 več 400 5.840 6.260 6.680 7.100 7.500 vieč 2.650 39 49 58 67 75 več 48 505 508 510 512 515 več 162 130 132 134 136 140 več 30 16 18 18 19 20 več 4 109 114 114 120 120 več 91 8 10 12 14 14 več 12 9 10 12 14 15 večji za 6.29 0.30 0.35 0.40 0.45 0.45 večji za 0.15 3 3.5 4 4 4 večja 2 0.25 0.25 0.25 0.30 0.30 večja 0.06 6 6.5 8 10 11 več 4.29 0.05 0.10 0.15 0.15 0.15 več 0.09 510 572 736 960 1.100 več ton 680 4 9 14 14.4 15 več ton 11 229.500 257.400 331.200 432.000 495.000 več 301.500 5.600 12.600 19.600 20.160 21.000 več 15.400 235.100 270.000 350.800 452.160 516.000 več 316.900 in posledic nosema v osti je pomrlo 23791 čebeljih družin. SEDEMLETNI PRORAČUNI ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA SLOVENIJO Stanje 1962/62 1064 1W5 l. Proračuni ZCD: a) dohodki: član urinu 4.750 5.000 5.420 odškodnine za lokale 300 360 360 obresti naložb in posojil .... 320 32« 300 provizije in usluge 30 500 700 razno 320 470 520 zpubu 100 — — 3.840 6.650 7.300 b) izdatki: Slovenski čebelar 4.750 5.000 5.420 honorarji s prispevki 260 280 320 pot ni ne. seje, občni zbori .... 310 420 450 reprezentanca 50 250 520 upravni stroški 125 165 l‘)0 razno 345 535 110 dobiček rezervni sklad .... — 4«)l) 5.840 6.650 7.300 II. Potrebne dotac. republike za pospešev. službo: t. > Slovenski čebelar« (uprava — 32 strani) a) dohodki (dotacija ZCD) 4.850 3.000 5.420 b) stroški 5.825 6.420 potrebna dotacija . 750 825 1.000 2. strokovni tečaji, vzgoja kadrov 250 500 401) 3. predavanja, filmii. diapozitivi 150 200 300 4. opazovalne postaje, obveščevalna služba . . 50 200 300 plemeni!ne postaje, vzreja matic — 100 150 6. pionirski čebelarski krožki (27 + 46) . . . — 150 200 A — Dotacija republike (1.200) 1.775 2.350 Proračuni društev in družin (okvirno) 15 — Dotacije okrajev 2.000 4.000 4.000 (organi;/... propag., prevent., zdravljenje) C' — Iz sredstev občin 1. odpis promet, davka po 31 din za 1 kir sladkorja za zimsko zalogo na panj 5 kg (Ur. 1. FLRJ 27/61) 500 H."73 ‘1.815 2. prispevki po zakonskih predpisih za zdravljenje in preprečevanje bolezni. odškodnine itd 200 300 3(H) Odpisi in prispevki občin 700 9.073 10.115 Skupno........................................ _ 14848 16.465 V LJUBLJANI TER DOTACIJE REPUBLIKE, OKRAJEV IN PRISPEVKI OBČIN (minimalno) v 000 l')hb i%- 1 <>;>>» 197(1 (Skupno • let) ■.84.0 8.260 8.680 0.100 0.5(H) 53.8(H) 220 120 120 120 120 1.420 250 200 150 150 150 1.520 <>00 1.100 1.2(H) 1.200 1.200 6.8(H) '00 '10 750 810 850 4.810 — — — — — (100.-) 9.010 10,300 10.000 11.380 11.820 68.350 3.840 6.260 6.680 7.100 7.500 43.800 360 300 450 450 450 2.700 510 620 680 700 700 4.080 360 450 510 500 500 2.800 710 870 820 030 050 4.635 620 250 170 70 40 1.705 1.510 1.550 1.590 1.630 1.680 8.450 0.010 10.300 10.000 11.380 11.820 68.350 5.840 6.260 6.680 7.100 7.500 43.800 6.840 7.060 7.280 7.500 7.700 48.625 1.000 800 600 400 200 4.825 400 300 250 200 100 1.050 300 200 150 KM) 50 1.300 300 200 150 50 50 1.250 150 1(H) — — — 500 200 150 150 100 100 1.050 2.350 1.750 1.300 850 500 10.875 4.000 3.000 3.000 3.000 2.0(H) 25.000 10.570 11.325 12.080 12.835 13.590 78.988 300 300 300 300 300 2.100 10.870 11.625 12.380 13.135 13.890 81.088 17.220 16.375 16.680 16.085 21 16.300 114.963 Se potrdilo svetovne čebelarske organizacije, da je povezavanje in sodelovanje naše organizacije s kmetijstvom za skupnost nujno potrebno in koristno. Tabela A, iz katere je razvidno stanje in rast čebelarske organizacije ter čebelarske proizvodnje, ima na podlagi zbranih podatkov vsaj 80 % realne osnove. Zaradi tega je realizacija tega programa razvoja čebelarstva izvedljiva, če bo dobila organizacija planirano družbeno pomoč, ki je minimalna glede na predvideni obseg dela. Iz tabele B je razviden načrt gospodarjenja z lastnimi sredstvi in z družbenimi dotacijami ter prispevki, ki jih daje družba v glavnem na podlagi zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi in »Navodil« o pogojih za kupovanje denaturiranega sladkorja za prehrano čebel. Neposredna korist čebel v pridelku medu in voska po tab. A v vseh sedmih letih, pri ceni 450 din za 1 kg medu in 1400 din za 1 kg voska, znaša 3,482,000.000 din. V odnosu na to vrednost znaša po programu v tabeli B družbena pomoč v obliki dotacij od republike samo 0,3%', od republike in okrajev 0,97 % in vsa skupaj s podpoiro občin 3,3 %<. Posredna korist, ki jo ima .skupnost od čebel in ki je po Riharju, če upoštevamo samo pridelke sadjarstva, okrog desetkrat večja, v tem računu še ni upoštevana. Osnutek je sprejel na svoji seji glavni odbor Zveze čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani dne 24. novembra 1963. Tajnik: F’rane Cvetko Predsednik ZČDS: Valentin Benedičič Letošnja žopkova paša v Liki je bila dobra. Panji slovenskih čebelarjev na postaji Malovan naši problemi Danes bomo' nadaljevali obravnavanje problema št. 1 »Rješenje opčine Ob rovu c SR Hrvatske«, ki smo ga obja-yili v zadnji številki našega glasila. O njem bomo še razpravljali, dokler ne pridemo do ustrezne zakonite rešitve. Zato naj ima še dalje tudi v tem letu številko 1. Medtem je občina Obrovac že uvedla izvršilni postopek proti nekaterim čebelarjem iz Zirov iin okoli ce Grosu pl ja. Zadnje dni v mesecu novembru se je zglasil pri nas tudi neki čebelar iz okolice Splita. Zanimal se je za strepto-mioim. Pri tem smo ga vprašali, če je občina Obrovac tudi tamkajšnjim čebelarjem predpisala plačilo1 take takse. Odgovoril je, da je sicer predpisal, in nadaljeval: »Zašfco se buniit», pa ne treba platiti, kod nas niko neče da plati.« Pojasnili sino mu, da je predpis te takse protizakonit. Na njegovo prošnjo smo mu dali tudi podatke o uradnih listih, v katerih je objavljena zvezna uredba o občinskih taksah. Naj navedemo za danes odlok in odlomke iz tarife, ki zadevajo naše čebelarje prevaževavoe. Prepis odloka nam je preskrbel ing. Andre Perušiič, predavatelj za čebelarstvo na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Tudi on nam je v svojem dopiisu omenil, da je »postupak opcine Obrovac neshvatljiv«. »Na temelju čl. 1 Uredbe o opčinskim taksama (S. 1. FNRJ br. 3/1960) Narodni odbor opaine Obrovac, na. odvojenim sijednicama Opdinskog vi ječa i Vije6a proizvodača održanim 18. III. 1960. g., donio je odluku o opčinskim taksama. člen 1 U korist Narodu og odbora opčine Obrovac naplačuje se opčinska taksa po propisiima ove odluke i tarife apčinskih taksa, kao njenog sastavnog diijela. člen 2 Opčinska taksa plača, se u taksenian markama ili u gotovom novcu. člen 3 U pogledu odredivanja obaveza plačan ja takse odnosno u pogledu oslobo-denja od ove takse vrijede odredbe propisane Uredbom opčinskiim taksama. člen 4 Ovai odluka zajedno sa tarifom stu]>a na snagu danom objavljivanja na glas-noj ploči Narodnog odbora opčine Ob-rovatc, a objaviiče se i u Službenom vij os-niku kotara Zadar. Narodni odbor opciine Obrovac L. S. B r. 01-945/1-61. g. Obrovac dne 19. travna 1961. g. Tarifa opcinskih taksa Tarifa br. 1 iitd. Tarifa br, 9: Za korištenje slobodrtih površina za kampove, šotore ili drugu priivremonu upotrebu za. svaki m2 korištenje površine dnevno din 10 Tarifa br. 10: Za ispašu pčelia, veterinarski pregledi pčela, te kontrola po svakoj koš- niioi plača se........................tli n 1000 itd.« Značilno je, da je občina Obrovac pri sestavi besedila k tarifam o taksah, če izvzamemo besedilo k tarifi: št. 10. skoraj dosledno uiporablja besedilo, ki1 je navedeno pri posameznih točkah 1. člena Uredbe, na katero se opiira odlok. Posamezne tarife do vključno 6. so dobile tildi iste številke, kakor jih imajo ustrezne točke v 1, členu navedene Uredbe. Ker -pa verjetno za 7. točko prvega člena v območju občine Obrovac ni takih predmetov, za katere bi lahko predpisala takso, so za. tarifo št. 7 vzeti predmeti, ki so našteti k točki 8 prvega člena itd. do tarife št. 10. Tarifa št. 10, s katero je predpisana, taksa 1000 din za vsak na pašo pripel jan čebelji panj. pa nima zakonske osnove v 1. členu Uredbe. Z njo se zaradi izpadle 7. točke samo dopolnjuje Število tarif tako. da nac slednja tarifa št. 11 »za ipse« nosi) zopet svojo pitavo številko, ki' ustreza 11. točka prvega člena Uredbe. Du bodo prizadeti čebelarji laže razu moli odlok s tarifo in da ga bodo mogli samii primerjati s 1. členom Uredbe o občinskih taksah (Uradni list FLRJ št. 3-60 in 6-61), ki je ediima podlaga za izdajo tega občinskega odil oka, navajamo ta člen zvezne uredbe o občinskih taksah. t. člen »Občinski ljudski odbori smejo predpisovati občinske takse: 1. za glasbo v javnih lokalih; 2. za uporabo pločnika pred poslovnimi prostori; 3. za igralna sredstva v javnih lokalih (biljard, igralne karte im dr.); 4. za vsaiko firmo — do 30.000 din na leto; 5. za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistične takse), ki smejo znašati na osebo: v glav mi sezoni 200 din na dam, izven glavne sezone pa do 120 dim na dan; 6. za objave im oglase, ki jih pritrjujejo na zidove, ograje in drug« predmete; 7. za sporočila, objave in razglase po lokalnih ozvočeval ni h postajah, z bobnom im podobnimi sredstvi; 8. za vitrine, v katerih je izloženo blago zunaj poslovne stavbe — do 3000 dim na leto od kvadratnega metra, izložbene površine vitrine; 9. za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov im njihovih priklopnikov na mestih, ki jih za to določi občinski ljudski odbor, ter tam organiziral njih čuvanje; 10. za uporabo prostora za kampe, šotore ali druge začasne namene — do 20 din dnevno od vsakega kvadratnega metra uporabljenega prostora ali do 200 diin dnevno od vsakega šotora ali kampa; 11. za pse; 12. za sode, ki jiih dajejo posamezniki in zasebne pravne osebe v najem; 13. za oljarne, ki jih dajejo zasebniki im zasebne pravne osebe v najem.« Iz navedenega besedila je jasno razvidno, da tarifa številka 10, s katero se predpisuje taksa 1000 di.n za vsak na pašo pripeljani čebelji panj, nima osnove. In vendar je odlok vključno s tarifo veljaven. Veljaven je pa zaradii tega, ker proti odloku ni pritožbe. Pri nadaljnjem ukrepanju v tej zadevi se bomo zaradi tega sklicevali na tole: 1. občima- je upravičena predpisati takso le za primere iz 1. člena navedene uredbe, ki so taksativno našteti, zaradi česar ne more natvesti dodatnih primerov za plačilo takse. 2. okraj je po svoji službeni dolžnosti kot višji organ državne oblasti dolžan skrbeti za zakonitost aktov in odlokov občinskih organov, torej tudi za njihovo razveljavitev, če nimajo zakonske podlage. 3. Po ustavi SFRJ, in sieer v drugem odstavku 126. člena prvega dela — družbena in politična ureditev — bo republike odgovorne za izvrševanje zveznih zakonov in drugih zveznih pred plinov na svojem območju. V skladu z gornjimi načeli bomo ]>o-sredovali pri Republiškem sekretariatu za finance SR Hrvatske v Zagrebu. Potem bomo obvestili tudi Republiški sekretariat za kmetijstvo v Zagrebu, Okraj Split im občino Obrovac. Občini Obrovac borno obenem predlagali, da ustavi izvršilni postopek, dokler mi rešeno vprašanje zakonlitasti njenega odloka^ Obvestilo čebelarjem-prevaževavcein! Čebelarje, ki so imeli čebele na paši v območju občine Obrovac v SR Hrvat-ski, obveščamo, da srno poslali 6. XII. 1963 Republiškemu sekretariatu za finance SR Hrvatske v Zagrebu vlogo za razveljavitev oziroma popravek odloka o občinskih taksah občine Obrovac glede tarife št 10, po kateri je predpisano plačilo takse dim 1000 za vsak panj pripeljanih čebel. Občini Obrovac srno pa predlagali, da ustavi izvršilni postopek proti našim čebelarjem, dokler se ne reši vprašanje zakonitosti navedene tarife. 0 tem bomo poročali več v naslednji .številki našega glasila pod rubriko »Naši problemi«. Valentin Benedičič Priporočamo čebelarskim društvom, naj sklepajo na svojih občnih zborih oziroma na odborovih sejah o višini članarine za pravne osebe (Kmetijske zadruge itd.). Primerna članarina bi bila okrog 5000 din. pri čemer je plačan tudi list Slovenski čebelar. Občinam naj priporočajo, da se naročijo na naše glasilo. Iz njega bodo namreč med drugimi lahko črpale tudi podatke o izvrševanju programa razvoja čebelarstva. Tajništvo ZČDS urn iz čebelarshega svete Pomanjkanje medu. Znani angleški znanstveni čebelarski list Bee World poroča v svoji tretji številki, dia so prisipele iz vseli delov sveta vesti o velikem pomanjkanju medil. Glavni vzrok jc v tem, ker je lansko leto Zaipadna Nemčija z drugimi evropskimi uvoznicami medu pokupila vse razpoložljive količine. I/c-tos pa so bile še slabe letine v večini držav, ki izvažajo mod: v Avstraliji, Novi Zelandiji. Argentini, Čilu in v nekaterih delili Meksika. Pretekla izredno huda zima je bila skoro po vsej Evropi izredno mrzla. Povzročila je večjo potrošnjo medu, po drugi strani pa se je znatno zmanjšalo število čebeljih dru-žjin, ki bi lahko povečale zaloge medu. V Angliji sodijo, da je pomrla skoro polovica čebeljih družin. Naša podjetja, ki izvažajo mecl, torej ne bodo imela težav s prodajo res kvalitetnega blaga. Ur. Pri prodaji medu veljajo v Združenih državah zelo strogi predpisi. Oblasti zahtevajo zelo natančno označitev teže, vrste medu in njegovega izvora. TyCtos je bilo precej primerov, da so zaplenili na tone medu zaradi tega, ker vsebina ni bila pravilno označena ali pa teža ni bila pravilna. Neki čebelar je napisal na etikete »Zdravilna hrana posebne vrste, zlasti za dietično uporabo«. Ta meti so zaplenili, čebelarja pa kaznovali-. Spet drug čebelar je označil svoj med za » bogat s proteini in anuino-kislinami«. Tudi ta med so zaplenili, čebelarja pa občutno kaznoivali. Bee World — Ur. Op. u r. Kaj bi napravili s čebelarji, ki bi prodajali »sladkorni mod«? Letos so ga prav na veliko »fabrici rali in na žalost tudi prodajali čebelarji v šidu in okolici. O tem je obširno |x>roča.la kar na dveh straneh znana beograjska revija »Ilust-rovana Politika«. Muzej medu. Znana ameriška družba Miller, ki se ukvarja z nakupom in prodajo modu, je javila, da namerava zgra- diti i>oseben »muzej modu« v svojem revirju v Coltonu v Južni Kaliforniji. Bee World - Ur. O gospodarski vrednosti križanja čebeljih ras je govoril Adam Kehrle na zborovanju Zveze poklicnih čebelarjev v Londonu. V svojem predavanju je omenil tudi različna križanja kranjskih matic in trotov z drugimi rasami. Zelo zanimiv članek bomo objavili v eni pri- hodnjih številk. Bee World — Ur. Od matice do B-10. Pod tem naslovom je prinesla revija Electronics Weekly zanimiv članek o veliki firmi, ki se imenuje »Elektronska družba dvajsetega stoletja«. Ta fiirma je največji proizvajalec Geigerjevih števcev na svetu in edina trgovska firma za izotop boron — 10 izven Združenih držav. Prav dejstvu, da je bil sedanji predsednik te družbe G. A. B. Tomos čebelar že pred vojno, se je treba zahvaliti, da so začeli izdelovati ta izotop. Tomes je začel leta 1940 delati poskuse s tem, da je iskal mesto matice v pan ju, zlasti v ro jil ni dobi. Ugotovil je, da je za to stvar najprimernejša radioaktivna barva, s katero je zaznamoval matico, in pa Geigerjev števec. Ker »o se poskusi odlično obnesli, se je začel bolj zanimati za Geigerjeve števce. Leta 194-5 jih je začel tudi izdelovati. Kupčija sc je od takrat tako razširila, da prodajo sedaj za 400.000 funtov elektronskih cevi na leto. Bee World — IJr. Benzaldehyde namesto begalnice. Ameriški čebelarji uporabljajo že dalj časa različna kemična sredstva, da preženejo čebele iz nastavkov, ki jih potem seveda hitreje iztočijo. Poskusi profesorja G. K. Townsenda in drugih v Kanadi pa so pokazali, da je najidealnejša benzalde-liyde. To je namreč umetno mandeljnovo olje, s katerim |x>škropc kako deščico ali karton, ki ga polože potem na vrh nastavka za nekaj minut. Čebele se takoj umaknejo v plodišče. Bee World — Ur. Domači proizvodi niso Vedno najboljši. Nekatere dežele bi rade same izdelovale zdramila. Zaradi tega tudi prepovedujejo uvoz vseli tistih, ki jih Lahko same proizvajajo. Tako se je zgodilo tudii pri zdravilu proti nosemi — furna-giilinu. Po naj novejših poročilih t ak domači fumagiLm v Sovjetski zvezi in na Cchoslovaškem sploh ni učinkoval. Prav tako poročajo o grškem terami-oinu, ki tudi mi učinkoval proti evropski gnilobi, medtem ko je bil ameriški uspešen. Take probleme bodo sčasoma tudii v teh državah rešili, kakor hitro si bodo pridobili potrobim strokovno znanje. Na žalost pa taka zdravila ne škodujejo samo čebel jim družinam, ampak tudi čebelarjevemu žepu. Boe World — Ur. Nenavadna obsodba avstralskega sodišča. Preteklega februarja so kaznovali avstralske oblasti nekega, čebelarja; v Victoniji s 15 funti globe, ker je imel čebele v drugačnih panjih, kot določajo predpisi in čebelarski zakon. Ta je iz leta 1958 im določa: Predpisani panji morajo biti taki, da imajo premično satje, tako da je mogoča koimtrola ob vsakem času. Bee World — Ur. Olajšano odkrivanje zadelanih satov. Pri še tako mehaniziranem čebelarstvu je bi'lo odkrivanje medenih satov vedno težavno in problematično. Za/to so posvetili temu vprašanju ameriški čebelarji posebno pozornost. Dr. C. D. Evvenis iz Inštituta za poljedelstvo in čebelarstvo Združenih ameriških dlržav je študiral ta problem dolga leta. Želel je napraviti pripravo, ki bi še hitreje a bi ga kdo želel, lahko dobi brezplačen izvod pri Angleškem čebelarskem raziskovalnem društvu v Londonu. Natančen naslov ima uredništvo. Bee World — Ur. Angleška znanstvena revija »Apicul-tural Abstracts« prinaša zelo zanimive izvlečke vseli objavljenih čebelarskih znanstvenih del in razprav, prav tako pa tudi razprave iz botanike, genetike, zoologije in kemije, ki imajo kakršnokoli zvezo s čebelarstvom. V 14. zvezku je objavila ta revija več ko 100 zanimivih izvlečkov z vseh področij čebelarskega udejstvovanja Kdor prebira te kratke povzetke mora ugotoviti, da čebelarstvo ni več kaka zastarel# kmetijska panoga, ampak je postalo del velike raziskovalne znanstvene dejavnosti, brez katere tudi v čebelarstvu ne bi bilo nobenega napredka. O najbolj zanimivih novostih v tej reviji bomo še poročali. Ur. Čebelarski sestanki in predavanja. Zimski čas je najbol j primeren za izpopolnjevanje in študij, pa tudi za pogovor in kramljanje. Zato beremo lahko v vseh angleških, ameriških, nemških in drugih čebelarskih glasilih sezname pre- (la van j, ki bodo to ainno «n prihodnjo pomlad. Zanimivo je pri tom, da so v Angliji in Ameriki taki sestanki navadno pri čebelarjih na njihovem domu. Čebelar gostitelj povabi svoje goste za könec tedna ali pa ob kakii drugi priložnosti. Spet drtigod imajo čebelarji svoje ziaibavne in družabne večere ter bankete, fci pa ne minejo brez predavanja kakega uglednega čebelarskega veljaku*. Londonski čebelarji se zbero vsako letio ob tem času v velikem londortskem hotelu na svečanem banketu, h kateremu povabijo čebelarje iiz vse Anglije. 'la tradicionalni banket je postal že nekak praznik za angleške čebelarje. Tako poroča znain;i angleški čebelarski list The Britisch Bee Journal]« Slovenski čebelarji sicer nismo tako imenitni, ]>a zato kljub temu na svojih »ostankih marsikaiko pametno uganemo in razderemo. T Ur. Odlikovanje prof. Karla von Frisclia. (Carla von Fnischa, ki ga slovenski čebelarji prav dobro i>oznajno, so odlikovali z zlato medaljo Wilhelma Bölischeja za leto 1962. Z odlikovanjem je bila združena tudi denarna nagrada 3000 nemških mark. To priznanje je dobil veliki učenjak zato. ker je znal svoje znanstvene ugotovitve tako popularizirati, da so jih lahko raizumielii tudi preprosti ljudje. Prav tem je Kairl Fr.iisch tako približal svoja odkritja iz življenja živali, zlasti pti čebel, kot le malokateri znanstvenik. Profesor Fnisch je dobil tudi švicarsko-italijansko Balzuinovo nagrado za miir, to pa za svoje delo, ki opisuje življenje čebel, njihovo vodenje in sporazumevanje. Bee World - Ur. Kateri činitelji vplivajo na gozdno medenje? Gozdna paša je pač močno pod vplivom vremena, zato se dobra in slaba leta z gozdno pašo prav tako nepravilno menjavajo, kakor je vreme nestanovitno. Za dobro gozdno pašo je važno*, da je v zgodnji pomladi dovolj lahnidov in da ostane vreme ob vegetaciji ugodno. Prav gotovo součinkujejo tudi tla in stojišče. Je pa mnogo različnih mnenj, kakšna je zveza med vremenom in dobro gozdno pašo. Zdi se, da je dognano, da lahko pričakujemo dobro gozdno pašo, če pozna zima ni pretopla, pomlad pa je topla in suha ali brez dolgotrajnega deževja ter je poletje vroče in suho. Predolga in zelo1 vroča poletna suša tudi ni koristna. Gotovo tudi niso povsod enaki odnosi med potekom vremena in gozdnim medenjem. Sele po dolgoletnem opazovanju stalnih gozdnih opazovalnih postaj se dado pridobiti veljavna opozorila. Odličnejše kot vpliv dolgoročnega poteka vremena so kratke »vremenske katastrofe«, kakor nenadni vdori zmrzali spomladi, hudi nalivi in toča poleti. Tako neurje lahko uniči najštevilnejše skupine lahnidov in gozdna paša se navadno pretrga. Ta pojav čebelarji že dobro poznajo. V Nemčiji računajo v področjih s hojevo pašo z velikim donosom vsako četrto do šesto leto, smreka medi dobro vsako drugo in tretje leto, bor pa redko, približno vsako trideseto do štirideseto leto. Nenavadna je tudi izkušnja, da sledi po medenju v jeseni dober donos v prihodnjem zgodnjem poletju. Očitno za-plode velike skupine ušic v jeseni mnogo zimskih jajčec. Tako se začno lahnidi v nastopajočih poletnih mesecih množično razmnoževati, čeprav potek vremena ni vedno ugoden. Zanimivo je tudi, da so se ušice pri bolj ali manj močno naseljenih brezah in mecesnih množično preselile in da so drevesca, ki so bila poleti polna ušic, imela v jeseni le malo zajedavcev. Mnogo zimskih jajčec so mogli ugotoviti na takih brezah in macesnih, ki so bili spomladi le slabo naseljeni. Morajo torej tu igrati vlogo še činitelji med ušicami in gostiteljicami, ki se ne dado razlagati z vremenom in stojiščem. Bržkone je porabila poletna žival preveč redilnih snovi, tako da jih je v jeseni primanjkovalo. Tudi vsebina raztopljivih dušikovih spojin, ki jih vsebuje sok sitaistih cevi ovira množično razmnoževanje lahneidov. Zato nudi gozdno drevje enkrat ali dvakrat ugodnejše pogoje za razmnoževanje ušic, namreč spomladi in v poznem poletju. To mnenje, da vsebina dušika v soku vpliva na tvorbo mane, dokazujejo tudi poskusi z gnojenjem. Smreke v lončku, ki so jih gnojili z apnenim amonijevim solitrom oziroma 23 %, tekočo sečnino, so spontano napadli lahnidi. Fiziološko stanje drevesa igra torej odločilno vlogo za izločanje mane. S' tem se pač dado razložiti ogromne množine medu, ki jih v nekaterih letih dado naši hojevi gozdovi. Po »Die Biene« 1962 S.U. Sklepi sprejeti na seji glavnega odbora ZČDS dne 24. XI. 1 *363. 1. Tajništvo pripravi osnutek novih pravil za Zvezo in za čebelarska društva do seje glavnega odbora, ki bo pred občni in zborom Zveze. Ce bi bila seja združena z občil li ni zborom, je treba poslati osnutek pravili čebelarskim društvom najkasneje tri tedne pred občnim zborom. 2. Program razvoja čebelairstvu v obdobju 1946—1970 v SR Sloveniji sprejmemo soglasno. 3. Vsako loto pošlje Zveza čebelarskim društvom do 1. julija v zvezi z izvrševanjem programa o razvoju čebelarstva v izpolnitev posebne vprašalne pole v dvojniku za vsako čebelarsko družino. , Čebelarska družina obdrži eno poilo zase, drugo pa pošlje čebelarskemu društvu. Čebelarska društva uporabijo eno polo za zbirnik, ki ga pošljejo do 31. Vlil. vsakega leta Zvezi. Podatke iz teh pol bodo uporabljala društva tudi za izdelavo seznamov pri naročilu denaturira-mega sladkorja, za morebitno določanje višine članarine itd. 4. Postopoma moramo začeti objavljati v glasilu -podatke o naših odlikovancih. 5. Čebelarska društva in družine naj začnejo s propagando za nabiranje novih čla nov. 6. Čebelarska društva pripravijo teren za ustanavljanje pionirskih čebelarskih krožkov v taikih krajih, kjer so za to objektivni pogoji. 7. Saivezu pčelara Srbije in Pčctarski centrali Zagreb je treba poslati dopis glede vozne olajšave za skupinska potovanju članov čebelarskih organizacij po železnici. 8. Zveza opozori s posebnim dopisom Republiški sekretariat za promet, naj se pri pripravljanju enotnih predpisov za omejitev tovornega cestnega promet« oib nedeljah in praznikih upošteva izjema, itn sicer prevažanje čebel na pašo v zvezi s tem, ker pripravljajo v Zahodni Evropi take omejitve že za leto 1964; pri tem pa bodo izvzete pošiljke pokvarljivih živil rastlinskega in živalskega izvora ter pošiljke živega blaga. IZ ŠKOFJE LOKE O naši čebelarski družini se malo sliši in bere. O svojih uspehih in neuspehih ne trobimo v javnost. Držimo se načela: .Kar se v hiši govori, naj tudi v hiši ostane.« Smo precej močni. V družini nas je 50 članov in vsi smo tudi naročniki I i s ta. Imamo precej mladih čebelarjev, ki se zelo zanimajo za napredek čebelarstva. Mnogo prevažamo na razna pasišča itn malo je članov, ki bi imeli čebele stalno doma. Minula ziimu je tudi pri nas uničila mnogo čebel, nekateri so prišli ob vse. Zaradi tega pa nismo izgubili nobenega člana. Na razne načine skušamo dvigniti število panjev na tisto višino, kot je bila lansko jesen. Eno leto bomo čebe-lurilii brez medu, samo da bomo prišli spet do čebel, na med bomo čebelorili prihodnje leto. Da se naši čebelarji res zunimajo' z,a napredek, sta pokazala oba tečaja, ki sta bila letos v Ljubljani. Udeležilo se jih je lopo število mladih čebelarjev. Kar so se naučili, bo v korist ne le njim, ampak vsem našim čebelarjem. Za letošnji prvi maj smo sklicali sestanek pri tov. Rajgeljnu Francu na Šutni. Zvezo smo prosili za predavatelja in poslala nam je prof. Senegačnika. Pojasnil nam je vzroke propada toliko čebel v minuli zimi in povedal, kaj moramo storiti. da v bodoče do tega ne bo več prišlo. Glavna tema predavan ja je bita nastavljanje in prestavljanje v A7. panjih. V obeh primerih nam je pokazal prednosti! in tudi napake enega koit drugega opravila. Ugotovili smo, da je prestavljanje, kot ga izvajamo danes, edino pravilno za naše pašne razmere. Po predavanju se je razvila živahnu debata in tov. profesor nam je rade volje pojasnil vsa vprašanja. Tu se mu še enkrat najlapše zahvalim in ga prosim, da 1 > i se več k rat prišel med nas. Zal pa udeležba ni bila taka, kot bi bila lahko. Vzrok je bilo izredno slabo vreme, ki je zadržalo doma oddaljene člane. Da bi ostalo predavanje še boi j v spominu, smo se prod odhodom še slikali. Zahvalim se tudli vsem udeležencem predavanja, posebno pa tov. Rajgeljnu za prostor v čebelnjaku, njegovi ženi Pavli pa za gostoljubnost. Tajnik družine: J. Pretnar ČEBELARSKA DRUŽINA KAMNIK Letos dne 14. maja je praznoval pet-inšestdesetletinieo svojega plod on osnega življenja največji čebelar v kamniški okolici Ivan Podbrežnik iz Olševka. Njegov oče je začel čebelariti leta 1910 s kramjioi na satnike. Sin Ivan je imel seveda tudli dva panja. Naslednje leto je bila odlična medena letina, ki je oba še bolj podžgala v ljubezni do čebelic. Leta 1914 je sezidal oče nov čebelnjak in s.i sam po vzorcu, ki ga je kupil v društveni čebelami v Ljubljani, napravil 15 AZ panjev. Sledile so same dobre letine, posebno smreka in jelka sta obilo medili. Oče je tudi prepel ja val čebele v pašo, | >< Ks ob n o še na ajdo. Ivan mu jc pri vsem pomagal in tudi, sam večal število svojih panjev. Po očetovi smrti leta 1946 je prevzel Ivam tudi očetove čebele in povečal čebelnjak. Slika nam potrjuje, dia je med najlepšimi v okolici. Po poklicu je monter pri »Toplovodu« v Ljubljani, kjer je bil letos odlikovani za svoje dolgoletno vestno delo. Kljub velikemu in odgovornemu delu posveča ves prosti čas svojim čebelicam. Takrat ga v edino najdete v čebelnjaku, kjer opazuje in ureja. Vsakega čebelarja sprejme z veseljem in gostoljubnostjo. In potem teče razgovor o čebelah, da se kar težko ločiš od njega. Ivan je tudi zaveden člam in odbornik kamniške čebelarske družine. Na sejah in sestankih je vedno točen in zelo delaven. da je lahko mnogim drugim za vzgled. Čebelarska družina Kamnik želi svojemu zvestemu članu še mnogo zdravih in medenih lot! Malešič Janko Pred čebelnjakom tovariša Rajgeljnu n.a Šutni pri Škofji Loki PREMOŽENJSKO STANJE na dan 31. decembra 1962 AKTIVA 1. Osnovna sredstva................................. 7,669.248 2. Drobni inventar..................................... 1,107.572 3. Potrošili material 36.997 4. Blagajna .......................................... 34.736 5. Banka: žiro-račun................................... 7,490.705 7. Dolžniki ........................................ 8,405.881 6. Hranilna vloga................................... 5,300.851 8. Dolžniki »Slovenskega čebelarja« 1961/62 . . . 482.025 9. Dolžniki »Sodobnega čebelarstva«.................... 191.511 10. Dolžniki razglednic................................. 306.975 11. Zaloga: »Sodobno čebelarstvo...................... 2,690.650 12. Zaloga: Razglednice................................. 578.890 13. Zaloga: Ostalega blagu ............................. 196.929 Aktivu............................................. 34.898.970 PASIVA 1. Upniki: Predplačniki »Slovenskega čebelarja . 304.570 2. Upniki: Republiška komisija.......................... 44.950 3. Upniki: Drugi odjemalci............................... 5.800 Pasiva................................................ 355.320 Ivan Podbrežnik iz Olševka pri svojem vzornem čebelnjaku REKAPITULACIJA Aktivu.................................................. 34,898.970 Pasiva..................................................... 355.320 Čisto premoženje.........................................34,143.650 IZDATKI V LETU 1962 Plače: Honorarji mesečni...............................................113.000 Prispevki • •......................................... 62.884 175.884 Materialni izdatki: Operativni izdatki.............................................. 76.382 Režijski stroški................................................ 96.923 Potni stroški (občni zbori, predavanja ipd.)................ 539.677 712.982 Stroški za vzdrževanje inventarja: a) tekoči ...................................................... 20.718 20.718 b) investicijski.................................................. — — Stroški za zavarovanje inventarja, obr. in druge operat. stroški: Zavarovanje..................................................... 16.632 16.632 Drugi funkcionalni izdatki: Nabava znanstvene literature................................... 70.025 Stroški za svečanosti in obiske................................. 11.580 81.605 Razni odpisi: Neiztirljivih dolgov 263.590 263.590 Razni stroški: Odlikovanja, izdelava idr...................................... 306.097 Dotacija čebelarskemu muzeju in CD..............................512.000 Izguba: Slovenski čebelar 1962 .................................. 3.841 Ostali upravni stroški......................................... 35.892 857.830 Dohodki presegajo izdatke za.................................................... 8,376.718 DOHODKI V LETU 1962 Dohodki od lastne dejavnosti................................................ 68.450 Samostojni dohodki: obresti od dolžnikov.............................. 94.496 obresti hranilnih vlog.................................. 360.506 najemnine................................................ 154.000 povečanje vrednosti osnovnih sredstev.................. 9,605.6’! Dohodki od prometa blaga.................................................. 222.876 Dohodki skupaj ................................................... _ 10 505 959 ANTON ZDOLŠEK V 86. letu starosti je dne 25. avgusta leta 1963 umrl zaslužen čebelar Anton Zdolšek, sodni svetnik v pokoju. Rodil se je I. novembra 1877 na Ponikvi pri Šentjurju, kjer je že kot šolar začel čebelariti. Bil je pravi, čebelar, ki je čebelice ljubil nad vse in tudi v sla- bili letinah ni obupal. Skrbno jih je gojil in negoval, dokler zaradi visoke starosti in bolezni ni popolnoma onemogel. Kot sodnik je služboval v več krajih, a povsod so ga vedno spremljale njegove čebelice. Dolga leta je agilno deloval za napredek čebelarstva na Slovenskem Štajerskem in je v veliki meri njegova zasluga, da so priredili leta 1912 v Celju prvo slovensko čebelarsko razstavo, ki je bila za tisto dobo res veličastna in poučna. Kot priznanje za vzorno čebelarjenje in nesebično sodelovanje v razstavnem odboru je bil odlikovan s častno diplomo, srebrno državno kolajno in srebrno kolajno Čebelarskega društva za Slovensko Štajersko. Pred smrtjo je izrekel željo, nuj se ta odlikovanja poklonijo Čebelarskemu muzeju v Radovljici. V omenjenem razstavnem odboru so bili razen tov. Zdolška, ki je bil blagajnik, še naslednji člani: Jurančič, Kurbus. Kosi. Levstik, Žnidaršič, Sivka, Prezrl, Mirnik, Lukman, Černej, Piki in Strelec. To so bili pionirji, ki so orali celino naprednega čebelarstva na Spodnjem Štajerskem. Zadnji izmed teh je legel v grob naš starosta čebelarjev Anton Zdolšek. Ko je ležal na bolniški postelji in ni mogel sum pripraviti čebele za zimo, je točno naročil, kuj je treba opraviti v tem ali onem panju, oštevilčenem s to in ono številko. Tako je do zadnjega skrbel za svoje ljubljene čebelice. Kljub temu, da je bil bolj vojaške narave, se je srčno raznežil, če je kakšna čebelica pribrenčala k njemu v bolniško sobo po slovo. Čebelarji smo mu iz srca hvaležni za vse, kar je storil za napredek čebelarstva in se ga bomo vedno hvaležno spominjali. Njegovo ime bo ostalo vedno povezano z zgodovino čebelarstva na Slovenskem Štajerskem. Ko bo na njegovem grobu, ki ni daleč od njegovega čebelnjaka, vzkliko cvetje, ga bodo pridno obiskovale njegove čebelice in mu pele večno uspavanko. Op. ur.: Na drugem mestu |W)rofamo o tem idealnem in nesebičnem čebelarju, ki je vse življenje tiho živel ob čebelah in nesebiično delal za čebelarsko organizacijo. Leta 1912 je žrtvoval svojo mesečno plačo in z njo |>oravnal izgubo takratne čebelarske razstave v Celju. Taiko pobira smrt stare čebelarske korenine, ki jih je med nami vedno manj. Njegovo ime bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini celjskih čebelarjev, ki so bili pionirji naprednega čebelarjenja na Štajerskem. POROČILO ZA NOVEMBER V prvi in drugi dekadi novembra je bilo izredno toplo vreme. Množina padavin je naraščala od vzhodne proti zahodni Sloveniji. Šele v zadnji mesečni tretjini je postulo znatno hladneje, a v primerjavi z večletnim povprečjem je bilo še nekoliko pretoplo in precej vlažno. Najnižje dnevne temperature (—7° C) je zabeležila opazovalnica Lovrenc na Pohorju 24. XI., naj višjo (+ 23" C) pa opazovalnica Svibnik-Črnomelj 16. XI. Dni z dežjem je bilo od 3 (M. Polana-Lendava) do 19 (Dražgoše-Sk. Loka). Sneg sta zaznamovali 30. XI. dve opazovalnici: Breg-l ržič in Dražgoše-Sk. Loka. Nenavadno milo vreme je omogočilo čebelam pogosto in dolgo izleta-vanje. Večinoma so bili izletni dnevi še v tretji dekadi. Čebele so prinašale obnožino z nekaterih jesenskih cvetlic, ponekod pa že z leske in spomladanskega resja. Hrane so za ta čas veliko porabile (mesečni povpreček je —94,7 dkg). Proti koncu meseca je bilo potrebno družine topleje odeti. Breg-Tržič: Zadnji izletni dan je bil 2. novembra. Selnica ob Dravi: Prvi sneg je zapadel v višinah nad 400 m 29. novembra. Prosenjakovci -M. Sobota: Čebele so pogosto prinašale obnožino, ki so jo še nabirale na astrah, repici in na sončnicah. Škofije-Koper: Družine so precej izletavale, prinašale pa so manj obnožino kakor prejšnja leta. Matice, predvsem mlade, so še zalegale. Kraj opazovalnice Donos ali poraba v Skupno pridobil ali porabil dkg Srednja me- sečna toplina °C Dnevi Sončni sij v utah I. II. III. izletni deževni : s snežno j odeio mesečni tretjini dkg Breg—Tržič — 50 — 40 — 30 — 120 + 7,5 i 14 i 76 Dražgoše—Šk. Loka . . — 30 — 30 — 10 — 70 + 6,1 2 19 i 44 Zerovnica—Postojna. . — 65 — 10 — 25 — 100 6 18 0 65 Ilogatec - 20 — 20 — 10 — 50 + 8,9 21 8 0 96 Lovrenc na Pohorju . . — 25 — 40 0 - 65 + 9,0 12 13 0 96 Selnica ob Dravi . . . — 52 — 24 — 20 — 76 + 8.9 18 12 0 110 Lovrenc na Drav. polju — 40 — 25 — 30 — 95 4- 8,9 20 8 0 120 Cezanjevci—Ljutomer . — 50 — 30 0 — 80 + 9,8 3 10 0 55 Bučkovci—Videm ob Ščavnici — Prosenjakovci—M. Sobota — 20 — 40 — 20 — 8 + 9,4 18 8 0 129 M. Polana—Lendava . . — 20 — 25 — 35 — 80 14 3 0 138 Svibnik—Črnomelj . . — 20 - 25 — 25 — 70 + 10,0 20 7 0 109 Iška vas — 10 — 10 — 10 — 30 10 18 0 Škofije pri Kopru . . . — 140 — 120 — 105 - 365 + 14,4 17 17 0 60 Pušča—Bistra .... — 20 — 15 — 10 — 45 + 11,8 17 12 0 79 Povpreček — — — — 94,7 — — — V OCENO SMO PREJELI: Dipl. Landw. Rudolf Kiffinann: Illustriertes Bestimmungsbuch für Wiesen-u n d Weidepflanzeu des mitteleuropäischen Flachlandes. Dipl. Landw. Rudolf Kiffmann: Ilustrirani ključ za določanje rastlin na tra-vinju srednjeevropskih ravnin, (Illustriertes Bestimmungsbuch für Wiesen-und Weidepflnnzen des mitteleuropäischen Flachlandes), prvi del, Prave trave (Teil A, Echte Gräser/Gramineae), Frci-sing-Weihenstephan, samozaložba, 3. izdaja, 1962, 49 strani, 109 slik. broš. avstr, šilingov 24. Dobavlja pisatelj dipl. agr. Rudolf Kiffmann, Graz/Steierm, Geidorf-giirtel, 34. Avstrija. Pod zgornjim naslovom je izšla lična knjižica žepnega formata kot prvi del obsežnega ključa za določanje vseli najvažnejših rastlin na travnatem svetu srednje Evrope. Pričujoča knjižica omogoča določanje trav v razcvelem in ne-razcvelcm stanju. Izmed mnogih znanih podobnih ključev, ki so izšli v nemškem jeziku, se ta ključ odlikuje prav posebej po veliki priročnosti in nazornosti. Če ga primerjamo s Klappovim ključem, lahko ugotovimo, da je izpustil nekatere trave, ki dejansko ne rastejo na travinju, marveč prihajajo kot plevelne trave na njivo (muhvič, srakonoga itd.) in da je nekatere skupine še bolj razčlenil. Največja odlika Kiffmannovega kl juča je pa ta. da takoj poleg teksta najdeš tudi že najvažnejše spoznavne znake narisane, tako da tudi manj poučeni lahko z gotovostjo določi travo. Slike so odlične, zlasti dobri spoznavni znaki so prerezi listov. S Kiffmanovim ključem bo tudi laik hitro in zanesljivo določal vse najvažnejše trave v nerazcvelem in razcvelem stanju. Prav bo torej prišel vsem. ki imajo opravka s travami, pa tudi tistim, ki se sploh zanimajo za botaniko. Vsak čebelar je hkrati dober spoznavalec rastlin, zato bo pričujoča knjižica našla mnogo prijateljev in odjemalcev tudi mod njimi. Lahko jo vsem prav toplo priporočamo. „ Prof. Vinko Sadar, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani IZ UPRAVE Prvo številko Slov. čebelarja smo poslali vsem lanskim naročnikom, ki ga niso odpovedali ali vrnili. Vse tiste če- belarje, ki ne žele več prejemati lista, prosimo, da ga takoj vrnejo, sicer jih bomo vpisali v našo kartoteko kot redne naročnike. V VEZAVO bomo jemali Slovenskega čebelarja najpozneje do 15. marca 1964. Pohitite z oddajo. Vezava bo stala približno 650 din. Ta denar prinesite oziroma pošljite Zvezi hkrati z listom. ČEBELARSKA DRUŠTVA naprošamo, da nam javijo, če imajo na voljo kaj voska. Javite nam razpoložljivo količino in ceno za 1 kg. Vosek potrebujemo za čebelarje-začetnike. Nadalje jih prosimo, da poravnajo svoje obveznosti do Zveze čim prej, da ne bo še nadaljnjih opominjevalnih stroškov. NAŠA RADIJSKA PREDAVANJA so vsak mesec okrog desetega, in sicer vselej ob dvanajsti uri deset minut. V mesecu januarju bo govoril tovariš prof. Edi Senegačnik o hranilni in zdravilni vrednosti medu. Za februar bo pripravil predavanje Agromel, marca pa bo govoril tov. Vlado Martelanc o prvih pomladanskih opravilih pri čebelah. PRVI REDNI LETNI OBČNI ZBOR čebelarskega društva Hraistnik-Dol bo v nedeljo, 25. I. 1964 s pričetkom ob 16. uri v taborniškem domu. Vabimo tudi sosednja društva. KUPIM dobro ohranjen zložljiv čebelnjak za 18 ali 24 AZ-panjev. Modrijan, Ljubljana, Ravbarjeva 10. KUPIM 30 naseljenih ali praznih dobro ohranjenih ÄZ-panjev. Milan Breznik, Ilar-dek, Ormož. PRODAM mulo rabljen parni topilnik, izdelek mariborske tovarne, cena 12.500 din. Primeren za čebelarska društva, ki kuhajo voščine. Evgen Brvar, Izlake 106.