leto XXVIII. — Številka 37 9. september 1976 Cena 4.— šil. P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt SS-Peter hudo obremenjen 1941 in marcom 1943 nad 363.000 oseb, večinoma Židov in odpornikov. SS je sama zabeležila le 400 padlih. Že samo razmerje 1 :1000 kaže, da pri tem ni šlo za „regu-larni“ boj, ampak da so se vršili množični pokoli. Vse te številke so razvidne iz pisma, ki ga je pisal Reichsfuhrer SS Heinrich Himmler Hitlerju. Poleg tega poroča Himmler, da so usmrtili 8000 talcev. Peter je sicer svojčas zatrjeval, da je bil na dopustu, toda dopusti so tedaj trajali le do tri tedne in da o teh akcijah ni vedel. Da bi vojaki ne govorili o tem, je pri tem številu mrtvih izključeno. član morilske brigade SS in šef FPO Friedrich Peter je ponovno in še huje obremenjen zaradi svoje preteklosti: Avstrijsko odporniško gibanje je v sredo na tiskovni konferenci na Dunaju objavilo material, ki močno obremenjuje Petra. Njegova enota, 1 infanterijska brigada SS je skupno z 2. infanterij-sko brigado pobila med julijem UVODNIK Novo šolsko leto Prihodnji teden se začne novo šolsko leto. NE DAMO SE PREŠTEVATI ® NE DAMO SE PREŠTEVATI ® NE DAMO SE PREŠTEVATI • • p p < > ® Za letošnjo jesen je napovedano ljudsko štetje posebne vrste, to je ugotavljanje < > UJ manjšin. UJ h- S) @ Ugotavljanje manjšin pa nasprotuje duhu in vsebini sedmega člena avstrijske <0 LU CC državne pogodbe iz leta 1955, kjer pra/ice narodnih manjšin niso vezane na nji- CC a. hovo številčno moč. UJ (Z) ® Ugotavljanje manjšine nasprotuje tudi mednarodnim navadam in demokratični UJ (Z) O ureditvi manjšinskih vprašanj. o 5 ® Avstrijska vlada in pristojne oblasti prav dobro vedo, kje na Koroškem Slo- s < venci živimo. < O ® Ugotavljanje manjšin dela sporazumevanju obeh narodov na Koroškem in Gradi- Ul Z ščanskem hudo silo in škodo. Že v kratki dobi po sklepu treh protimanjšin-skih zakonov v avstrijskem parlamentu smo bili priča dogodkom, ki kažejo na to, z • • da se bodo v krajih Južne Koroške še bolj razvneli nacionalni spori in se raz- - pasla narodnostna mržnja. Takemu početju in razvoju se bomo odločno uprli. - < < > UJ h- ■C/5 UJ CC o. PRIDITE NA nrntoclnn manifoctaiiin UJ H- <0 UJ CC o. UJ <0 §irUlwkllll IllUlllldeOlilJU UJ Cfl O KI BO V NEDELJO, 26. SEPTEMBRA 1976, ob 14.00 URI O < PRI ŠOŠTARJU V GLOBASNICI NA PROSTEM. 2 < O PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU. Q z z S Na sporedu so: ® godba na pihala • H ® govora predsednikov osrednjih organizacij koroških Sloven- > cev, dr. Matevža Grilca in dr. Francija Zvvittra > UJ h- ® pozdravne besede zastopnika Solidarnostnega komiteja in za- Ul I— UJ CC stopnikov manjšin in mednarodnih manjšinskih organizacij. »CZ) UJ CC CL UJ Po protestni manifestaciji je priložnost, da se udeležite kulturno-zabavnega programa CL Ul C/J z domačimi zbori in ansambli v gostilnah Šoštar, Štekl in Juena. 0) O o 5 < Zveza slovenskih organizacij Narodni svet 2 < O UJ z na Koroškem koroških Slovencev o UJ z NE DAMO SE PREŠTEVATI # NE DAMO SE PREŠTEVATI ® NE DAMO SE PREŠTEVATI NSKS in ZSO bosta obiskala Wallnbferja Na dvojezičnem ozemlju predvideva manjšinski šolski zakon iz leta 1959 možnost, da starši prijavijo svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Najbolje je, da starši napravijo to pismeno, možna pa je tudi ustmena prijava. Treba je kratkomalo napisati na list stavek s tole vsebino: ..Prijavim svojega otroka (ime) k dvojezičnemu pouku" ter podpisati. Pri tem je treba paziti, da se starši držijo termina: možnost za prijavo k dvojezičnemu pouku je prvih deset šolskih dni (nedelja ne šteje). Otroka je v ljudski šoli treba prijaviti k dvojezičnemu pouku samo enkrat in potem velja prijava za vso Ijud-skošolsko dobo. Če otrok ni bil prijav-Ijen že v prvem šolskem letu, ga morete kljub temu prijaviti prvih 10 šolskih dni. Pri tem ni važno, ali je otrok 2e prej znal slovensko govoriti in pisati: učitelj je obvezan, da gleda na jezikovno znanje otroka in da to upo-števa, če ni otrok že od prvega šolskega leta naprej bil deležen slovenskega pouka. Torej v tem oziru ni nobenega problema. Vendar naj starši gledajo na to in Pazijo, ali v šoli otroka potem v res-nic' tudi poučujejo v slovenščini. V Prvih treh šolskih letih naj bi učitelj v Približno enaki meri poučeval v obeh jezikih in naj bi se to videlo tudi v otrokovem zvezku. Od četrtega šolske-9a leta naprej dobi prijavljeni otrok 4 Ure jezikovnega pouka. Ob vstopu v glavno šolo je potreb-na Ponovna prijava, ki potem prav tako kot pri ljudski šoli velja za vsa leta šo-lania na glavni šoli. ^or je na glavni šoli obligatna tudi angleščina, imajo otroci oz. starši na izbiro dva modela: za obvezni tuji je-z'k morejo izbrati tako slovenščino kakor tudi angleščino, tistega, ki ga niso izbrali, se lahko uči otrok kot prosti Ptedmet. Vedno zopet bo sedaj slišati argu-ment, da otrok dveh, na glavni šoli ce-lo treh, če se dodatno hoče učiti tudi angleščine, ne bo zmogel, ker je že bernščina težka dovolj. To ne drži. Znanstveniki so dognali, da se otrok tem lažje uči jezike, tem mlajši je. štirinajstletnik se bo težje učil nove-9® jezika kot desetletni in desetletni ,ezie kot šestletni. Ljudska modrost •'Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš" ima Vs®kakor svojo upravičenost. Za an-9|eščino ima vsak otrok še v poznej-Š6m življenju dovolj možnosti, da se Narodni svet koroških Slovencev ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bosta še septembra začeli z informacijo političnih dejavnikov po drugih zveznih deželah. Tako bo 28. septembra sprejel zastopnike osrednjih organizacij deželni glavar Tirolske Edu-ard VVallnofer v svojem uradu. NSKS in ZSO bosta seznanili deželnega glavarja Tirolske s položajem koroških Slovencev pred preštevanjem, ki ga načrtuje zvezna vlada na Dunaju. Eduard VVallnofer Brošura zvezne vlade Urad zveznega kanclerja na Dunaju je te dni izdal informacijsko brošuro pod naslovom „Volksgrup-pen in Osterreich". Sicer ta brošura še ni našla poti na Koroško, toda kot se je izvedelo iz vladnih krogov, naj bi obsegala nekaj nad 50 strani ter vsebuje govore zveznega predsednika Kirchschlagerja, kanclerja Kreiskega, besedila ..manjšinskih zakonov" ter diplomatske note, ki sta jih izmenjavali Avstrija in Jugoslavija. Naklada je menda 5000 izvodov, razpečaval pa bo brošuro urad zveznega kanclerja. je priuči, na raznih tečajih na primer. Za materinski jezik pa je prilika v obvezni šoli — kljub večkrat ne ravno idealnim prilikam — najbrž edina prilika, da se otrok nauči kakšnega slovanskega jezika; slovenščina je potem idealna podlaga za priučitev drugih slovanskih jezikov. Ob prijavi k dvojezičnemu pouku pa naj se starši nikakor ne dajo ustrahovati. Pravica je na njihovi strani! Če pa bi kdo, učitelj, delodajalec, drugi ofi-cialni predstavniki občine ali uradov, skušali odsvetovati od prijave k dvojezičnemu pouku oz. delali težave, potem se obrnite na uredništvo „Našega tednika". Zagotavljamo Vam, da bomo skušali pomagati po vseh močeh in da se z nami morete zaupno pogovoriti ter da Vaše ime ne pride v javnost, če tega sami izrecno ne želite. je še posebej predistiniran za posredovalno vlogo med manjšino in predstavniki avstrijske večine, saj pozna razvoj in značaj manjšinskih problemov in njihov boj za dosego pravic še posebej iz časa pogajanj južnotirolskih Nemcev z Italijo. Avstrijska zvezna vlada in Bivši deželni glavar Hans Sima je v intervjuju za dunajski Kurier (reporter Heinz Grotschnig) podal nekaj zelo zanimivih izjav. „nt“ objavlja v naslednjem izvlečke iz odgovorov Sime. Es drangt sich hier eine Paralle-le zur eingesturzten Reichsbriicke in VVien auf. In Karnten vvurde eine Brucke zertrummert, die wir in miihevoller Arbeit aufgebaut ha-ben, die Brucke zvvischen den Volksgruppen und den Menschen. Die Barrieren vverden immer bober, die Graben immer tiefer. Durch die Vorgange des Jahres 1972 fUhlen sich gevvisse Kreise in Karnten animiert und glauben, un-gestraft ihre Wege gehen zu kon-nen... 1972 vvurden der Bundeskanzler und der Landeshauptmann attak-kiert, und es konnten nur miihsam Tatlichkeiten verhindert vverden. Ein gezieltes Vorgehen der Exe-kutive gegen Demonstranten war damals aber nicht zu bemerken. Ich vermisse sehr das gleiche MaB und bin erstaunt uber die Rolle des Einsatzleiters Dr. Holzer, der seine Zugehorigkeit zum Heimat-dienst nicht leugnen kann. Die Po-litiker und Behorden beschreiten nun Gefalligkeitsvvege, und ich kann mir nicht vorstellen, daB Holzer sich ohne Riickendeckung en-gagiert hat. 1972 lagen die Konse-guenzen nicht in der Bekampfung des Terrors auf der StraBe, son-dern im Opfergang eines Karntner Patrioten... Die Karntner SPO hat unter VVagner bevvufit eine VVendung ge-macht und bringt kein Verstandnis še posebej dežela Tirolska sta se brezpogojno in z vso vnemo postavili za manjšino v drugi državi ter nazadnje dosegli internacionalizacijo, potom nje pa tudi pravice, ki gredo Južnim Tirolcem. Informacijsko kampanjo nameravata o-srednji organizaciji izvesti po vseh fiir die Situation auf. Die Minder-heit vvurde zum geschlagenen Hund, der jetzt aufheult. Und sogar uber das Aufheulen regt man sich jetzt noch auf... Nach den VVeihnachtsgesprachen zvvischen Tito und Kreisky zeich-nete sich eine Brucke ab. Die erste Reaktion der Karntner Parteien vvar das Anhoren der Meinungen des Karntner Heimatdienstes. Als Kommentare zu horen vvaren, daB Kreisky doch von einer Minderhei-tenfeststellung Abstand nahme, vvurde Kreisky von Karnten aus so-fort unter Druck gesetzt... Der Karntner ist ein Mensch des Grenzlandes mit einem groBen Sicherheitsbediirfnis. Dem kann man aber nicht Rechnung tragen, indem man einer kleinen Minder-heit, die noch immer nationale Traume hat, Rechnung tragt. Ein Politiker mufi auch unpopulare MaBnahmen vertreten, im BevvuBt-sein, daB es um die Sicherheit und Ruhe im Lande geht... Die letzte Entvvicklung ist der Karntner SPO unter VVagner anzu-lasten, da sie sich immer vvieder als Erfullungsgehilfe des Karntner Heimatdienstes bestatigt und Druck auf VVien ausubt. VVagner betreibt eine Politik von der Hand in den Mund. VVagner ist fiir mich nicht die SPO, ich meine, daB die ideel-le Substanz der Partei dadurch ge-fahrdet ist. Ein Fuhrungsvvechsel vvare fiir mich die einzige Losung. VVagner vvird in VVien doch nie den Mund aufmachen ... Kreisky hat mich fallen gelassen vvie ein faules Ei... AuBerdem vvar ich nicht im Alleingang, die Gre- drugih zveznih deželah. Priprave za kampanjo proti ugotavljanju manjšine so medtem v polnem teku. Prva prireditev in uvod v obširno akcijo proti preštevanju bo v nedeljo, 26. septembra, v Globasnici (glej tudi posebno vabilo na tej strani). mien der Partei haben sich mit mir identifiziert, vor allem der damali-ge Landesparteisekretar VVagner, der alles vertreten und propagiert hat. Es herrschte einmtitige Uber-einstimmung mit Kreisky und dem damaligen AuBenminister Kirch-schlager... Die einzige Alternative vvare, von einer Minderheitenfeststellung Abstand zu nehmen und die Erftil-lung des Staatsvertrages uber to-lerante Verhandlungen anzustre-ben. Ansatze vvaren ja vorhanden, die Expertengesprache Pahrs hat-ten meinen VVeg zur Basis. Es miis-sen hier Krafte am VVerk gevvesen sein, die keine Losung auf prag-matische Art vvollen. Und die Per-sonen, die Politik machen, miissen Glaubvvurdigkeit fiir guten VVillen besitzen. VVagner kann man dies nicht zubilligen. Kreisky konnte die Glaubvvurdigkeit vvieder be-kommen, vvenn er das vvahrmacht, vvas er vor kurzem neuerdings zum Ausdruck brachte: Er habe die Entvvicklung vorausgesehen und vvtirde lieber auf die Sprachenzah-lung verzichten. Ich bestatige, daB es immer seine Meinung vvar, daB man eine Minderheitenfeststellung nicht aufoktroyieren kann ... AuBerdem vviderspricht sie dem Minderheitenschutz und der Demo-kratie. Auch Phar ervvartet sich ein Fiasko, vvarum besteht man dann darauf? Die Alternative Pahrs, auf alte Volkszahlungen zuriickzugrei-fen, vvar schon immer mein Vor-schlag. Die Slovvenen haben den guten VVillen immer anerkannt, den guten VVillen, den man bis zu guter Letzt von Kreisky ervvartet hat... Sima: manjšina ie kakor tepen pes... Kratke vesti Masivni protesti po vsej Jugoslaviji Val ogorčenj in protestov zaradi nedavnih dogodkov v Avstriji nikakor ne jenja. Svet zveze sindikatov Jugoslavije, zvezni sekretariat za zunanje zadeve, skupščina SR Slovenije in druge družbenopolitične institucije še nadalje prejemajo številna protestna pisma in brzojavke. S sestanka predsednikov občinskih in medobčinskih svetov zveze sindikatov Slovenije, predsednikov in sekretarjev republiških odborov sindikatov Slovenije in funkcionarjev republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije so poslali družbenim političnim institucijam v Beogradu protestno noto, v kateri med drugim pišejo: „Skupaj z delavci, ki se te dni povsod po naši republiki zbirajo na množičnih protestnih zborovanjih, z gnevom in gnusom obsojamo vsa ravnanja nasproti koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, ki niso skladna z duhom in črko državne pogodbe in s sklepi helsinške konference. Zlasti smo ogorčeni tudi zaradi bohotenja neonacizma in zaradi brutalnih obračunov s pripadniki manjšine, ki nas živo spominjajo na čase hitlerjevske kataklizme.'1 ..Delavci in vse družbenopolitične organizacije OZD Agrostroj — Ljubljana, zbrani na zboru delavcev, najodločneje protestiramo zoper nezaslišano ravnanje in brutalnost avstrijske oblasti proti koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, ki se borijo za uveljavitev 7. člena avstrijske državne pogodbe, po kateri bi jim bile zagotovljene temeljne pravice, ki jim kot narodnostni manjšini pripadajo," pišejo v protestnem pismu člani OZD Agrostroja in izražajo solidarnost z bojem naših manjšin v Avstriji. Zbori občinske skupščine Kranj so na slavnostni seji sprejeli „resolucijo v zvezi z nezadovoljivim reševanjem pravic naših narodnostnih manjšin v Avstriji, ki so jo poslali republiški skupščini SR Slovenije, ki med drugim obsega tudi naslednji tekst: ..Koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom izražamo vse svoje simpatije in podporo v boju za njihov narodnostni obstoj in smo trdno prepričani, da mora biti in da bo ta boj izbojevan tudi v Avstriji z zmago naprednejših idej, priznavanja enakopravnosti in pravica do nemotenega sožitja, razvoja in napredka tudi zanje." V Kamniku so se na protestnem zborovanju zbrali delegati delavskega sveta ABC trgovskega podjetja „Kočna“ Kamnik in delavci tovarne pogrebne opreme Menina — Kamnik. Kot vsi jugoslovanski delavci tudi delavci „Menine“ in „Kočne“ z vsem ogorčenjem obsojajo dogodke na Koroškem in Gradiščanskem, kjer slovenski in hrvaški narodnostni manjšini niso priznane pravice, katere izhajajo iz 7. člena državne pogodbe in mednarodnih dogovorov. Posebej obsojajo oživljanje nacizma in šovinizma ter brutalno ravnanje žandarmerije s pripadniki manjšine. Delegati občinskega odbora sindikata delavcev gostinsko turistične dejavnosti Maribor v pismu avstrijski ambasadi v Beogradu pravijo, da mora avstrijska vlada poleg spoštovanja določil 7. člena preprečevati tudi obnavljanje fašizma, kar pa dogodki zadnjega časa ne dokazujejo. V celoti zavračajo tudi dejavnost avstrijske vlade glede razreševanja vprašanj slovenske in hrvaške nacionalne manjšine v Avstriji. V Gornji Radgoni so se na protestnih zborovanjih zbrali tudi delavci delovnih kolektivov Gorenja-Elrad in pa Avtogradnje. Delavci so energično izrabili svoj srd za- radi raznarodovalne politike, naperjene proti slovenski in hrvaški manjšini, ki jo je uzakonil avstrijski parlament. Izrazili so tudi polno solidarnost z bojem naših manjšin ter podprli ukrepe SFRJ, ki jih je že ali še bo storila v cilju zavarovanja zakonitih pravic manjšin. Tudi iz drugih krajev republike poročajo o protestnih shodih, ki so jih izzvali dogodki v Avstriji, med drugim iz Ilirske Bistrice, Jesenic, Ivančne gorice, Radencev in Slovenske Bistrice. V četrtek so delegati sindikata delavcev kovinske industrije Maribora ogorčeno protestirali zoper nerazumljivo ravnanje avstrijskih oblasti z našo manjšino. V protestnem pismu avstrijski ambasadi v Beogradu pozivajo v imenu več kot 20.000 zaposlenih delavcev kovinske industrije v mariborski občini Avstrijo, naj izpolni 7. člen državne pogodbe in zavaruje življenjske interese naše manjšine v Avstriji. V pismu pišejo: „Izvršiti pa morate svoje dolžnosti — prekiniti z izgovarjanjem in neenakopravnim obravnavanjem naše dežele. Le tako boste koristili dobrim sosedskim odnosom." Tudi delegati občinskega odbora sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva Maribora so protestirali in v celoti podprli vse akcije jugoslovanske vlade in družbenopolitičnih organizacij za rešitev tega problema po mirni poti. Istočasno pa so podprli pravični boj narodnostnih manjšin za njihove pravice in obstoj. Iz Sarajeva sporočajo, da delovni ljudje in občani Bosne in Hercegovine še naprej na protestnih zborovanjih izražajo ogorčenje v zvezi s kršenjem pravic naših manjšin v Avstriji. Več kot 2.000 delavcev Unisovih tovarn v Konjiču je na protestnem zborovanju odločno zahtevalo, naj vlada Avstrije opusti nerazumne, nehumane in nedemokratične akcije do naših manjšin na njihovem ozemlju. Iste dogodke so obsodili tudi delavci sarajevskega „lncela“, Šipadove tovarne v Konjiču, delavci sarajevskih tovarn v sestavi „Energoinvesta“, delavci „Rudija Čajevca" iz Banjaluke in drugih mest BiH. • Tudi delavci iz delovne organizacije Jelovica — lesna industri- Pred tridesetimi leti je ob zasedbi štirih velesil avstrijski parlament sklenil, da podržavi ključna podjetja avstrijskega gospodarstva. Ob tej tridesetletnici se spričo tega vprašanje, kdo sedaj odloča v avstrijskem gospodarstvu, naravnost vsiljuje. To tembolj, ker je povsod v svetu bilo v zadnjih letih mogoče opazovati val koncentracije v gospodarstvu, poleg tega pa tudi tendence, kdo bo koga v teh prizadevanjih izpodrinil, da bo v nihanju mednarodne gospodarske konjunkture ostal na soncu. Ob takih tendencah je na mestu vprašanje, v koliko republika Avstrija še obvlada dejavnost in transakcije gospodarstva. Odgovor na to vprašanje daje publikacija na osnovi analiz Zveze avstrijskih industrialcev o gospodarski moči in socialnem pomenu sto največjih avstrijskih gospodarskih podjetij po grupacijah lastništva. Omenjenih sto podjetij je lani doseglo promet v vrednosti 200 milijard šilingov, to pa s 340.000 zaposlenimi, kar je o-kroglo 13 odstotkov v Avstriji zaposlenega prebivalstva. Struktura lastništva v teh podjetjih je dokaj zanimiva, če jo primerjamo z ono po deželah zahodne Evrope in Združenih držav Amerike. Osmina ali 12 teh podjetij je podržavljena, v lasti republike Avstrije. Toda ta osmina je lani za- ja Škofja Loka so ostro obsodili mračne sile v Avstriji ter jim ni vseeno, kako se rojakom godi v Avstriji. Ta se je sama znala postaviti za svoje rojake v Italiji, medtem ko Slovencem na njenem območju ne dopušča niti osnovnih pravic. © Nad nespoštovanjem avstrijske državne pogodbe so močno ogorčeni tudi delavci Elkroja iz Mozirja. Na protestnem zborovanju so obsodili brutalne akcije avstrijske policije nad koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati. ® V protestnem pismu z občinskega zborovanja na Ravnah na Koroškem so delovni ljudje in občani izjavili, da z ogorčenjem doživljajo pritisk vlade republike Avstrije, ki izvaja in sprejema ukrepe, v celoti naperjene proti slovenski in hrvaški narodnostni skupnosti na avstrijskem Koroškem in Gradiščanskem. Več kot očitno je, da avstrijska vlada ne kaže nobene pripravljenosti, da bi pravično razrešila manjšinsko vprašanje v skladu z državno pogodbo, temveč želi manjšine utopiti v okviru manjšinskih zakonov. e O položaju Slovencev v Avstriji je govoril predsednik KK SZDL Ravne Rudi Krenker, nakar so zveznemu izvršnemu svetu in avstrijskemu konzulatu v Ljubljani poslali protestno pismo, v katerem so najostreje obsodili avstrijsko vlado, ki dopušča brutalno ravnanje avstrijske policije nad pripadniki manjšine, ter ponovno oživljanje nacizma. e V Semiču so se zbrali delavci tisočstočlanskega kolektiva Iskre, industrije kondenzatorjev Semič ter skupno izrazili ogorčenje nad početjem avstrijske policije in delovanjem neofašističnih sil v Avstriji. Poudarili so, da je že skrajni čas, da začno v Avstriji upoštevati in dosledno izpolnjevati 7. člen državne pogodbe o manjšinskih pravicah ter naj prenehajo s proti-manjšinsko gonjo ter s stalnimi konflikti, ki v tem delu Evrope lahko postanejo žarišče novih napetosti ter povzroče poslabšanje odnosov s sosedno Avstrijo. e Protestu, ki je zajel vso Jugoslavijo, so se pridružili tudi delegati konference OO sindikata He- posljevala 154.000 ljudi in dosegla promet v vrednosti 106,5 milijard šilingov. Njen delež na zaposlenih v omenjenih sto podjetjih je znašal okroglo 45 odstotkov, njen delež na prometu pa 53 odstotkov. Ta za zahodnoevropske dežele razmeroma visoki delež podržavljenih podjetij na celokupnem gospodarstvu je vendar še mnogo večji, če v ta sklop uvrstimo še podjetja, ki so v lasti ali pa kontrolirana od podržavljenih bank. Med omenjenimi sto podjetji je lani v to skupino sodilo 16 podjetij s 66.000 zaposlenimi in s prometom v vrednosti 32,8 milijard šilingov. Nadaljnjih 5 podjetij te velikostne skupine je v lasti zveznih dežel in občin. Delo dajejo 11.200 ljudem, njihov promet pa je lani dosegel vrednost 7,7 milijard šilingov. Iz tega sledi, da je pred 30 leti zakonito osnovan proces podružab-Ijanja avstrijskega gospodarstva že dalekosežno uspel. Od omenjenih sto največjih podjetij je ena tretjina podružabljena. Njen promet je vendar lani znašal skoraj tri četrtine prometa omenjenih sto podjetij. Znašal je 147 milijard šilingov, ustvarilo pa ga je 231.500 zaposlenih, kar je 68 odstotkov v teh sto podjetjih zaposlenih. Temu nasproti je delež 29 podjetij, ki so v rokah inozemskega kapitala, razmeroma nizek. Ta pod- lios kemična industrija Domžale, ki so se zbrali 19. avgusta ter obsodili zaničevanje, pretepanje in aretacije pripadnikov manjšine v Škocijanu kar presega vse človeške norme in pomeni vrhunec terorja, ki traja že dalj časa in s katerim očitno žele zastrašiti koroške Slovence, da bi se pustili preštevati. • Protestom delovnih ljudi in občanov po vsej Jugoslaviji so se pridružili tudi delavci Iskre — tozd Tovarne gospodinjskih aparatov Škofja Loka. Obenem so podprli jugoslovansko vlado in napredne avstrijske kroge v prizadevanjih za mirno rešitev manjšinskega vprašanja Slovencev in Hrvatov v Avstriji po diplomatski poti. e Za zakonom o preštevanju manjšin se skriva sramotno kapi-tulantstvo avstrijskih političnih strank pred nacističnimi silami, ki so nekoč že poskušale iztrebiti slovenski živelj na tem ozemlju, piše v protestnem pismu delovnega kolektiva Sava Kranj. Dogodki, ki so se zvrstili v Škocijanu in v Sinči vasi, so presunili tudi delavce delovne organizacije Kovinoservis Jesenice, ki menijo, da početje Avstrije nad našo manjšino presega vse meje civilizirane družbe neke organizirane države. Teror onkraj Karavank jih spominja na najmračnejše čase nacizma, na Koroškem pa pomeni odobravanje njihovega početja. Delavci Kovinoservisa tudi menijo, da bi morala ta problem obravnavati OZN, da bi morala biti s temi dogodki seznanjena svetovna javnost. Protestnim zborovanjem so se priključili tudi delovni ljudje v industriji piva, olja in sokov Trebje-ša iz Nikšiča, ekonomiati in pravniki iz bačkopalanške občine, zbrani na občinski konferenci SZDL v Bečeju, člani kolektiva tovarne amortizerjev v Prištini, delavci Pik Slijeme iz Zagreba, Koroškega zidarja iz Dravograda, kmetijskega gospodarstva v Kočevju, ladjedelnice Jožo Lozovina Mosor iz Trogira, Budimke iz Požege, Hercegovine-Avta iz Mostarja, tovarne sladkorja iz Zrenjanina, skopske banke in iz mnogih drugih delovnih organizacij iz vse Jugoslavije. jetja so lani dosegla promet le v vrednosti 35 milijard šilingov, njihov delež na skupnem številu v omenjenih sto podjetjih zaposlenih je vendar s 78.300 znašal 23 odstotkov. Preostalih 38 podjetij iz omenjenih sto je v rokah avstrijskega privatnega kapitala in njegovih združenj. Teh 38 odstotkov je vendar lani z 18 milijardami šilingov na skupni vrednosti blagovnega prometa dosegla komaj vrednost 9 odstotkov, na številu zaposlenih pa razmeroma visoki delež 15 odstotkov. Po tej razdelitvi najvplivnejših podjetij avstrijskega gospodarstva je mogoče reči, da je po poti sistematičnega večanja vpliva po-družabljenih podjetij na razvoj avstrijskega gospodarstva v prvih 30 letih veljavnosti zakonov o podržavljanju ključne industrije, ključnih bank in energetskega gospodarstva uspelo zmanjšati koristi inozemskega kapitala na avstrijskem gospodarstvu. Podružabljena podjetja obvladajo avstrijsko gospodarstvo in njihova kooperacija s podjetji privatnega kapitala je dobra. Eno pa je še vedno gotovo: večina delojemalcev je še vedno odvisna od delovnega mesta v podjetjih avstrijskega privatnega in inozemskega kapitala. (bi) SOVJETSKI MIG 25 V ZAHODU ® Najmodernejše sovjetsko vojaško letalo in eno najboljših vojaških skrivnosti sploh, MIG 25, je pristalo v ponedeljek na Japonskem. Pilot, 29-letni Valerij Nikolaj, oficir sovjetske armade, je s tem orlom vzletel na nekem sibirskem letališču in hotel sprva v ZDA, toda zaradi premajhnega akcijskega radija letala — samo 1700 km — pa mu je začelo primanjkovati goriva in je pristal zato na Japonskem, kjer je zaprosil za asil v ZDA. Sprva je sicer želel, da bi to največjo vojaško skrivnost pokrili s plahto, toda potem ko je Japonska izjavila, da fotografiranje nikomur ne more zabraniti, je oficir izjavil, da je letalo kot „dota“ bila del njegovega načrta za pobeg. MIG 25 leti s trikratno zvočno hitrostjo ter nad 27.000 metrov visoko. Japonska ima vsekakor lepo karto v rokah: s Sovjetsko zvezo se more meniti za otočje Kurilov, ki jih hoče imeti premajhna Japonska, z ZDA se more pogajati za boljše pogoje na ameriškem trgu, pa tudi Kitajska bi imela očiten interes nad letalom ... CIPER: MAKARIOS JE ZMAGAL ® Pri parlamentarnih volitvah na Cipru je v grškem predelu zmagala koalicija „Skupna fronta", ki podpira vztrajno politiko škofa Ma-kariosa nasproti Turčiji. Skupno fronto sestavljajo socialisti, demokrati ter komunisti. Glafkos Kleri-des, ki je sicer s svojo stranko dosegel 25 odstotkov in zagovarja „fleksibi!no politiko" do Turčije, ni dobi! nobenega sedeža v parlamentu, Skupna fronta pa 34 od 25. Zadnji sedež je dobil novi zastopnik Grkov pri pogajanjih, neodvisni Tassos Papadopulos. AMINU SO UKRADLI PRIVATNO LETALO • Ugandskemu predsedniku, menda ponorelemu dr. h. c. Idi Aminu prede smola: potem ko se je pred poldrugim mesecem blamiral na letališču Entebbe ob u-grabitvi letala z Izraelci (izraelski vojaki so osvobodili na njegovem ozemlju talce), je dal popraviti tudi svoje privatno letalo, ki je bilo ob tej izraelski akciji lažje poškodovano. Potem ko je bilo letalo popravljeno, ga je prepustil dvema pilotoma z ameriškimi potnimi listi, da bi letalo zopet preskusila. To sta storila v večji meri kot je bilo Aminu prav: napolnila sta ga z gorivom in se z letalom poslovila v smer proti Izraelu. Sicer pa sta pristala na Cipru in to ravno v tistem trenutku, ko se je tam odigravala ugrabitev potniškega letala KLM. — Amin je, potem ko je opazil ponovno blamažo, pustil razglasiti svetu, da je Izraelu prostovoljno vrnil letalo. Dobil ga je namreč pred nekaj leti, brez da bi ga plačal. TEROR TUDI PROTI TURISTOM @ Točno štiri leta po krvavem atentatu na bivališča izraelskih športnikov na olimpiadi v Munchnu so teroristi ugrabili nizozemsko potniško letalo tipa DC 9, ki je imelo s seboj 89 potnikov — turistov. Potem ko je letalo vzletelo v Nizzi. Letalo je nato pristalo v Tunisu in nato na ciprskem letovišču Larnaca, kjer je imelo premalo goriva za polet v Tel Aviv. Ko je po drugi vmesni postaji letalo s teroristi dejansko hotelo pristati v Izraelu, je letalska obramba prisilila potniško letalo družbe KLM, da je zapustilo izraelski zračni prostor in ponovno pristalo v Larnaci, kjer so teroristi izpustili talce ter se vdali. Teroristi so zahtevali izpustitev 8 jetnikov v izraelskih zaporih, med drugim japonskega terorista Okamota ter nadškofa in podpornika teroristov Capuccija. Avstrijsko gospodarstvo: kdo odloia? »Bela knjiga" ali pobeljeni grob „Be!a knjiga" dunajske vlade o stanju manjšin v Avstriji je pripravljena, poroča dunajska „Die Pres-se“. Razen vseh »zakonskih določil, ki so bila izdana po letu 1955“, naj bi vsebovala tudi, tako je razbrati iz poročila dunajskega dnevnika, »natančen pregled o pospeševanju manjšine". Pod tem je razumeti »statistično predstavitev gospodarskega in kulturnega položaja: število društev, publikacij, vzgojnih ustanov ter analizo premoženjskega stanja (Einkommens-verhaltnisse) manjšin." »Statistike so že izdelane", je rekel sodelavcu »Die Presse" sek-cijski načelnik dr. Willibald Pahr, bodoči zunanji minister in kot načelnik ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja glavni pravni strokovnjak, zadolžen za izdelavo znanih zakonskih osnutkov, sprejetih po sporazumu treh strank julija letos. »Dunaj mora končno opustiti svojo vlogo molčečega »VVatschen-manna" (figura iz dunajskega Fratra. na katerih preskušajo veseli obiskovalci moč svojih pesti), piše komentator celovškega glasila ljudske stranke in nadaljuje: »Na dan z ,Belo knjigo’ o edinstvenem (!) položaju koroških Slovencev... Na dan tudi s pojasnjevanjem v množičnih občilih. Doslej so imeli besedo samo zastrupljevalci vodnjakov ...“ Pisec zahteva, naj posebno v radiu in televiziji vsi pristojni gremiji poskrbijo, da ne bo več samo »trobilo Brandstallerjeve in Gattererja ter komunističnega (!) solidarnostnega komiteja." »Belo knjigo", ki jo je napovedal že kancler Kreisky, posebej vehementno zahteva ljudska stranka, Pa tudi od drugod se širijo glasovi o potrebi po »pojasnjevalni kampanji zoper hujskanje iz Jugoslavije." V ta okvir spada seveda tudi znamenito vabilo koroškega deželnega glavarja slovenskim podjetjem in samoupravljalcem. V logiki celovških in drugih komentatorjev nekaj šepa. Ne le znameniti »Tujci v domovini", temveč številne druge oddaje v televiziji, med njimi tudi tiste, na katere ne Brandstallerjeva, ne Gatterer, še manj pa solidarnostni komite, v katerem vztrajajo še naprej tudi mladi socialisti in katoličani — jasno, da so šli na lim komunistom, katerega boljšega bavbava pa bi si bilo sicer mogoče za Avstrijo izmisliti? nimajo nobenega vpliva, so bolj nazorno kot je všeč zagovornikom hinavskega beleža čez koroško stvarnost, pokazale, kakšno je stanje v resnici. Seveda, kdor noče videti in slišati, zamiži in si zamaši ušesa. Kot 03 primer vodja socialistične frak-ciie v parlamentu dr. Heinz Fister, ki govori o »domnevnih izpadih" zvezne žandarmerije v Skocijanu, čeprav jih je avstrijska kamera prav jasno pokazala. Ali pa udari vižo o »demokratičnih svoboščinah", o katerih da si Slovenci doma v Jugoslaviji niti na tihem ne upajo sanjati, za name-ček pa potegne iz Žaklja še rde-Cega mačka. Sprašujemo se, ali je eden slovenskih škofov na tihem dosanjal svoje misli, ko jih je javno zapisal v reviji »Znamenja": Avstrijske oblasti dobro vedo, pod kakšnim Pritiskom živijo danes Slovenci na Koroškem, vedo tudi, kaj vse so v 2fdnj h desetletjih storili nasprotniki Slovencev, da bi zmanjšali njihovo število, kakšno čudovito vzajemnost sta v tem oziru vedno znova pokazali civilna in cerkvena oblast, da bi zatrli slovensko manj-sin° in opozorili na nevarnosti, ki Ovirajo iz »slepega antikomuniz-j^1311. posebno še, če ga izkazujejo iU£tje, ki veljajo za prijatelje Slovencev. Pridigarjem »neslutenih demokratičnih svoboščin", ki da jih »Prastrah" pred slovensko televizijo Zahteva, da se koroškim Slovencem omogoči sprejemati slovenski televizijski program, je enako naravna in upravičena, kakor zahteva po kontinuiranem obstoju slovenske besede v njihovem življenjskem okolju sploh. V vsebinskem smislu je to elementarno povezano z odporom koroških Slovencev zoper mehko narodnostno zadušitev. Prav to je najbrž eden izmed glavnih vzrokov, zaradi katerih so odprto pismo Društva slovenskih pisateljev Radioteleviziji Ljubljana, omenjena tiskovna konferenca na RTV in drugo javno razpravljanje o tej zadevi zbudili pozornost. Stvar se zdi nekam značilna za obče stanje razmer in odnosov onkraj Karavank. Toda da bi to laže videli, je treba seči nekoliko nazaj in nekoliko v podrobnosti. Kaj je pravzaprav treba urediti, preden lahko prične delovati televizijski oddajnik ali pretvornik? Na ozemlju SFRJ ureja postavljanje oddajnikov zvezni zakon o »Jezik naš ne sme v javnost" kar naprej Slovenec laže, a ga vsemu svetu kaže ... Kaj ni to — enakopravnost? v Jugoslaviji pogrešamo, seveda ostaja na voljo, da pisca teh vrstic proglase za »rdečega škofa" ali za žrtev režimskega pritiska, eno kot drugo lepo doni za določena ušesa; dokazi pa tako niso važni. Ne v tem primeru, ne v »Beli knjigi". Če smo prav razumeli poročilo v »Die Presse", je smisel »Bele knjige" dokazati, da so razen dvojezičnih napisov »de facto vse obveznosti, kot ugotavljajo eksperti, z zakoni ali odredbami po letu 1959 že izpolnjene"! Kdor pozna dosedanja poročila avstrijske vlade ustreznim odborom in komisijam OZN o stanju manjšin v Avstriji, si lahko predstavlja, kakšen pobeljen grob bo ta »bela knjiga". In sploh: čemu je bilo potrebnega tolikanj truda, od znamenite študijske komisije do še bolj znamenitega sporazuma treh strank in minuciozne-ga pravniško-državniškega prizadevanja za »najvzornejšo manjšinsko zakonodajo" na svetu (prosto po kanclerju Kreiskem), če je že zdavnaj vse kar najbolje uravnano? V šolstvu, denimo, saj pravijo, da so ravno z letom 1959, ko so Slovencem vzeli eno najpomembnejših zagotovil za njihov obstoj, dvojezično šolo, začeli izpolnjevati manjšinska določila državne pogodbe. In kaj pravi na vse to minister »in spe" Pahr? »Bela knjiga" lahko počaka do maja 1977, kajti takrat bodo učinki pospeševalne zakonodaje že očitni... Zakaj pa ne? Saj prihaja, kakršnakoli že je, SAMO dvaindvajset let prepozno. Jaka Štular, Delo temeljih sistema zvez iz leta 1974. Zakon pa v celoti upošteva mednarodno konvencijo o izkoriščanju radiodifuznega prostora, konvencijo, ki sodi v sistem pravnih določil pod okriljem OZN. Mednarodni sporazumi o frekvencah se praktično začenjajo s prvim, berlinskim, iz leta 1906, dopolnjujejo pa se s pravilniki. Za televizijska frekvenčna področja je bil zadnji tak pravilnik sprejet na mednarodni konferenci o telekomunikacijah leta 1959 v Ženevi. Na podlagi konvencije in tega pravilnika (Radio Regulation Ge-neva 1959) je bil izdelan tako imenovani »načrt Stockholm 1961“. Vanj so uvrščeni vsi oddajniki in pretvorniki včlanjenih držav — tisti, ki so ob času nastajanja načrta že delovali, in tisti, ki so jih udeleženke načrtovale. Za sleherni oddajnik, ki je bil uvrščen v načrt, je treba po konvenciji sporočiti mednarodni organizaciji FRB samo čas, ko bo začel delovati. To pri nas opravlja zvezna uprava za radijske zveze. Če ni drugih zadržkov, zvezna uprava hkrati avtomatično dovoli postaviti oddajnik. Za vse manjše oddajnike, zlasti pretvornike, pa tudi za druge nameravane posege v radiodifuzni prostor ali za spremembe v njem mora zvezna uprava, preden dovoli poseg, po mednarodnem pravilniku prejeti soglasje sosednjih držav, na katerih ozemlje utegne seči novi vpliv. S tem so povezani tudi redni sestanki radiotelevizijskih strokovnjakov iz sosednih držav, kjer razpravljajo o ureditvi teh vprašanj. Tako tudi RTV Ljubljana redno sodeluje na tristranskih strokovnih srečanjih med avstrijsko ORF, italijansko RAI in jugoslovansko J RT. Širina pasu ob meji, za katerega je potrebno soglasje sosedne države, če želimo v njem postaviti oddajnik ali pretvornik, je odvisna od tehničnih značilnosti načrtovanih oddajnikov in od geografskih okoliščin. V slovenskih razmerah gre praktično za pas, ki sega od meje približno 50 kilometrov navznoter. Sredi takšnih določil je tudi morala teči akcija, ki naj bi koroškim Slovencem omogočila gledati slovensko televizijo. Trenutno je, kot je znano, mogoče sprejemati slovenski TV program na avstrijskem Koroškem samo v nekaterih vzhodnih delih Celovca in potem na območju vzhodno od Celovca do Pece in Labotske doline. Ozemlje med Dravo in Karavankami, kjer živi največ koroških Slovencev, pa leži v televizijski senci. Naravna pregrada visokih gora slovenski televiziji onemogoča seči v avstrijski del Koroške. Tako zaradi geografske konfiguracije ozemlja torej nastaja neravnotežje: signal avstrijske televizije namreč sega globoko v Jugoslavijo in zajema kar tri sorazmerno velike mestne aglomeracije: mariborsko skoraj popolnoma, ljubljansko in zagrebško pa delno. V Sloveniji je, na primer, mogoče gledati avstrijsko televizijo približno na tretjini ozemlja republike. Kraje, na avstrijskem Koroškem, kjer prebivajo Slovenci, bi bilo mogoče televizijsko pokriti z oddaj-niškimi napravami na Peči (tromeja Jugoslavija—Avstrija—Italija) ter na Golici. To sta na jugoslovanskem ozemlju najugodnejši točki za ta namen. Vendar pa niti ti točki ne bi pošiljali slovenskega TV signala v slovenske vasi in zaselke na severnih obronkih Karavank. Če bi hoteli doseči le-te, bi bilo Sehr geehrter Herr Chefredakteur! Als Chefredakteur der auflagen-starksten Karntner Tageszeitung bekleiden Sie einen verantvvor-tungsvollen Posten. Taglich spre-chen Sie durch Ihre Zeitung zehn-tausende von Karntner an. Dem Karntner Minderheitenproblem vvid-men Sie in Ihrem Blatt besonders viel Raum. Doch leider finde ich diese Ihre Berichterstattung kei-nesvvegs objektiv und den Tat-sachen entsprechend. Vielmehr glaube ich, da6 sie auBerst ten-denzios, einseitig und slovvenen-feindlich ist. Nach auBen hin ge-ben Sie sich aufgeschlossen und objektiv. Ein Dr. Feldner darf in Ihrem Blatt ebenso seine Meinung sagen wie ein Dr. Vospernik. Sie selbst schreiben die Berich-te von Heimatdienstveranstaltun-gen und groBeren Versammlungen der slovvenischen Volksgruppe. Da-bei fallt folgendes auf: Berichten Sie z. B. von Protestveranstaltun-gen der Slovvenen gegen die Min-derheitenfeststellung, so betiteln Sie diese Berichte mit Oberschrif-ten wie: »VVieder scharfe To- ne ...“, »VVieder Hinvveis auf Zy-pern ...“ usw. Berichten Sie da-gegen von der Enthullung eines Kriegerdenkmales, so schreiben Sie: »Versohnliche Tone in ...“, „Existenzberechtigung der Slovvenen vvird nicht angezvveifelt" usvv. Plaben Sie dabei schon einmal nachgedacht, ob es in der heuti-gen Zeit noch sinnvoll ist, Krieger-denkmaler zu enthullen und Fah-nen zu vveihen? Haben Sie sich schon gedanken daruber gemacht, vvelchem Zvveck Veranstaltungen des KHD und des Abvvehrkamper-bundes dienen? Vor allem geht es darum, die „deutschnationalen“ Karntner kunstlich aufzuputschen — gegen den „Feind“. Jede Ver-anstaltung dieser Art, jede Rede Feldners ist eine Abrechnung mit dem „Feind“, mit den »slovvenischen National kommunisten" — vvie er uns immer vvieder liebevoll nennt. Auch Sie blasen hier ins glei-che Horn. Auch fur Sie sind Slovvenen ganz einfach Kommunisten. Die Karikatur in der Kleinen Zeitung vom 18. 8. 76 unter dem Mot-to »Nachhilfe vom Suden“, die uns Slovvenen verhohnt und als — vom jugoslavvischen Kommunismus angehauchte — »Armutschkerln" darstellt, zeigt allzu deutlich, in vvelchem Licht Sie uns am lieb-sten sehen. Dieses Zerrbild vom Karntner Slovvenen hilft naturlich die antislovvenische Kampagne in der Berichterstattung zu rechtfer-tigen. Ich vvurde schon meinen, daB die Karikaturen des PROFIL-Zeichners Manfred Deix viel eher dem Kern der Sache naherkom-men! Ja, die osterreichische Minder-heitenpolitik vvird nicht nur von der treba postaviti dodatne pretvornike nekaj globlje v avstrijsko ozemlje, tako da bi od tam preusmerjali signal na obratno pot in pokrivali severno pobočje karavanške verige. Toda zataknilo se je že ob Golici in Peči. Takole so se vrstile glavne pobude: Junij 1973 Na RTV Ljubljana je izdelana študija o oddajniških napravah, s katerimi bi z jugoslovanskega ozemlja pokrivali kraje na avstrijskem Koroškem, kjer prebivajo Slovenci. Študija vsebuje izbiro ka-(Dalje na 8. strani) „kommunistischen“ POLITIKA hef-tigst kritisiert. Auch innerhalb Osterreichs gibt es genug Stim-men, die diese Politik nicht gut-heiBen. Aber davon erfahren die Kleine Zeitung-Leser naturlich nichst. In Ihrem Blatt veroffentli-chen Sie zwar taglich Zitate aus anderen Zeitungen zum Thema Minderheitenpolitik. Naturlich wah-len Sie sorgfaltig nur solche Stel-len aus, die Sie und die Deutsch-Karntner gerne horen. In Ihrer, gegen die slovvenische Volksgruppe gerichteten Berichterstattung gehen Sie sogar so vveit, daB Sie lugen. Ja, Sie haben schon richtig geselen: Sie lugen! Nur zwei Beispiele: Nach den Vorfallen in St. Kanzian vvar in der Kleinen Zeitung die Meldung zu lesen, die KAJ sei »vvegen kom-munistischer Unterwanderung“ — aus dem Solidaritatskomitee aus-getreten. Diese Meldung vvar eine Luge! Die KAJ gehort noch heute dem Solidaritatskomitee an! — ob es Ihnen paBt oder nicht. Luge Nr. 2: Die »Bambusschlag-stocke", gefunden in St. Kanzian hinter einem Strauch! Naturlich haben Sie gevvuBt daB die 2 m lan-gen Bambusstocke zum tragen von Transparenten bestimmt vvaren. VVarum schreiben Sie dann von „Schlagstocken?“ Sie, als Chefredakteur der groB-ten Tageszeitung in Karnten lugen, die KTZ lugt (»Slovvenen gegen zvveisprachige Ortstafeln", »Neue Volksgruppenvertretung in-stalliert...“, »Schnabl aus politi-schen Grunden aus dem Verein ausgetreten ...“, — um hier nur 3 Beispiele aufzuzeigenl), ein hoher Beamter, vvie der Volkermarkter Bezirkshauptmannstellvertreter Dr. Holzer lugt vor zehntausenden von TV-Sehern — ja, wer lugt denn in Karnten nicht, vvenn es darum geht, gegen Slowenen zu propagieren? Zum SchluB noch eine kurze Be-merkung, vveil gerade Sie sich in Ihren Artikeln haufig Gedanken daruber machen, vvie schvver uns Karntner Slovvenen eigentlich ein Bekenntnis zu Osterreich fallen muB. Sollten Sie es vergessen haben: Seit mehr als 1300 Jahren leben wir in Karnten, vvir haben unsere Liebe zu Osterreich in den Jahren 1938 bis 1945 unter Bevveis ge-stellt (im Gegensatz zu jenen Fi-guren, die heute am lautesten ein Bekenntnis von uns verlangen), der Ausgang der Volksabstimmung ist unser Verdienst, vvir sind und vvaren aktiv beteiligt am Aufbau un-seres Vaterlandes und geschicht-lich gehorten vvir nie zu Jugosla-wien. Es sind immer vvieder die-selben, die von uns fordern, nun endlich einmal loyale Staatsburger zu sein. Wenn uns in Osterreich etvvas miBfallt, dann sind dies Journali-sten Ih res Kalibers. Josef VVrolich Pismo šefu .Kleine' Stritzlu ŠMIHEL PRI PLIBERKU: Slovo od Grilovega očeta Cankar nekje opisuje, kako ga je v dno duše pretreslo, ko je po silovitem viharju našel mogočen neupogljiv hrast po neurju izruvan ležati na tleh. Podobna misel nas je navdajala v četrtek, 2. septembra, ko se je nepregleden mrtvaški sprevod pomikal od Grilove hiše na Bistrici proti farni cerkvi v Šmihelu. Pospremili smo k zadnjemu počitku 56 let starega Grilovega očeta Lorenca Krauta, o katerem bi bil vsak človek še nedavno mislil, da mu pri njegovi orjaški postavi nihče, niti smrt ni kos. Pred pol letom je začel bolehati, iskal zastonj zdravja v celovški bolnici. Vrnil se je domov, kot se vsak prerad vrne iz bolnice. Kljub skrbni negi v okrilju domače hiše ni bilo pomoči zanj. V torek, 31. avgusta, zvečer, je ob duhovnikovi navzočnosti, obdan od svoje ljubljene družine, dobro pripravljen odšel v večnost. Ni odšel praznih rok: Skozi tedne in mesece je z vso vdanostjo prenašal silno trpljenje. To je temu še zorečemu klasu vtisnilo zadnjo popolno zrelost za božjo žitnico. Pokojni je bil sin znane Kilnove hiše na Bistrici in se je priženil k Grilu v bližnjo soseščino. Tam je kmetoval s svojo nadvse pridno ženo in staro materjo. Ko pri napredujoči mehanizaciji gospodarstva in pri naraščajoči delovni pomoči od strani otrok, njegova celotna navzočnost doma ni bila več nujno potrebna, je zadnja leta prevzel pri tvrdki Leitgeb v Sinči vasi službo nočnega čuvaja. Pokojni Grilov oče ni bil samo vnet kmet, bil je obenem navdušen lovec. Zato ga je tudi mnogo lovcev pospremilo na njegovi zadnji poti. Lovci so ga položili v grob in so se na svojski način poslovili od svojega tovariša. Rajni Grilov oče, daleč naokrog znan in priljubljen, je imel lep pogreb. Ogromna množica ljudi mu je izkazala zadnjo čast. Leitgebova godba mu je kot večletnemu uslužbencu zaigrala v slovo žalostinke. Pogrebne obrede je ob asistenci globaškega g. župnika Poscha in pliberškega mestnega kaplana g. Jerneja opravil domači kaplan ČERGOVIČE: g. Dersula. V ganljivih besedah je BILČOVS: nakazal človekovo pot skozi življenje: Kako išče Bog slehernega človeka in kako išče človek Boga, dokler ga ne najde. Vsak večer z ginevajočim dnem je za nas opomin na naš zadnji življenjski večer, ki se nam z vsakodnevnim sončnim zatonom vedno bolj bliža. Odločilno pri tem neprestanem dogajanju je in ostane, da Gospod najde svojega služabnika čuječe-ga in pripravljenega. Vse prezgodaj je odšel Grilov oče, ta močni, čvrsti mož od nas. Zapušča poleg stare matere ženo vdovo, dva fanta — absolventa Slovenske gimnazije, oba učitelja in 2 hčerki. Žalujoči, težko prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje! Lovrenc Schannig umrl V celovški splošni bolnišnici je 3. septembra, po tragični nesreči, umrl bilčovski podžupan Lovrenc Schaunig, star 58 let. Lovrenc Schaunig je bil namreč stalni gost Volkskellerja v Celovcu. Ko je v petek, 27. septembra, zapuščal le-tega, mu je na zgornji stopnici ob izhodu nenadoma postalo slabo; zgrudil se je, pri padcu pa se je tako težko ranil, da so ga morali prepeljati z rešilnim avtom v deželno bolnišnico, kjer je, navkljub skrbni zdravniški pomoči, osem dni po nesreči umrl. Pokopali so ga v sredo, ob 15. uri na pokopališču v Bilčovsu. I™ Ferdičevi Rozini v spomin Kdor je prihajal v zadnjih 60 letih k Sv. Katarini nad Šmihelom, je občudoval, s kakšno nego so oltarji okrašeni in kako snažno oblečeni. Domačini so vedeli, da je to v glavnem zasluga Ferdičeve Štefanije in Rozine iz Čergovič, dveh požrtvovalnih duš, katerih imeni sta z zlatimi črkami zapisani v duhovni kroniki šmihelske fare. Po nedavni smrti mlajše Štefanije je v soboto, 8. avgusta, 84-letna Rozina sledila svoji sestri v večnost. Vse njeno življenje od mladosti do smrti je stalo v znamenju apostolovega navodila: „iščite kar je zgoraj." Rozina se temu načelu ni nikdar izneverila. V njem je našla cilj in vsebino svojega življenja in s tem vso svojo srečo. „Rože“ in še enkrat „rože“, to je bilo njeno največje veselje. Rože saditi, gojiti in se ob njih cvetju veseliti! Z Ferdičevo Rozino in Štefanijo je padel močen steber nekdanjega tako cvetočega šmihelskega dekliškega sveta. Lep, poln idealov in kulturnega ustvarjanja je bil ta svet, poln močne vere, ki se je z žrtvami obogatena vedno poglabljala. Ko je Štefanija umrla, je ostala Rozina sama v bolniški sobi. Njene moči so od dne do dne pojemale, a Ferdičevi so ji lepo postregli in ji lajšali njeno trpljenje. Prišla je ura, ko je ugasnilo za ta svet njeno čednostno življenje. Vtisi s potovanja v Sovjetsko zvezo Potovanje prvotno ni bilo v mojem letošnjem programu, ker pa se je prijavilo za potovanje, ki ga je organiziral Dom prosvete v Tinjah nekaj mojih znancev, sem se le odločil, da tvegam pohod v Moskvo, saj sredi poletja ni nevarnosti, da bi me ustavil ruski mraz, kot je Napoleona leta 1813 in njegovega posnemalca v zadnji svetovni vojni. Podjetje Sienčnik nas Koroški izletniki pred Izakovo katedralo v Leningradu. je ob lepem vremenu peljalo na dunajsko letališče Schvvechat. Po kratkem pregledu na carinskem uradu smo vstopili v rusko letalo. Letalo je v kratkem vzletelo in že smo mirno plavali visoko nad oblaki. Strežniki v letalu so nam postregli s čajem in kosilom. Po triurnem poletu smo pristali na moskovskem letališču. Prihod v Moskvo Preden so nas sprejela vljudno smehljajoča dekleta, ki so nas za časa našega bivanja v Rusiji vodila po Moskvi in Leningradu, smo čakali tri ure na kovčke. Utrujeni smo se odpeljali v 8 milijonsko mesto Moskvo, v hotel Centralna-ja. Po izdatni večerji smo se kar zgrudili v postelje. Drugi dan, bila je nedelja, smo obiskali nekateri katoliško cerkev. Ker ni bilo duhovnika smo opravili bogoslužje sami. Čez dan nam je voditeljica razkazovala Moskvo. Mesto je ustanovil leta 1147 knez Jurij Dolgoruki. Središče današnje Moskve je trdnjava Kremelj, ki je obdana z 10 m visokim obzidjem. Za obzidjem se dvigajo lepe stare pozlačene kupole katedral, ki so danes preurejene v muzeje. Kot je bil prej Kremelj z lepimi palačami sedež carjev, je tudi danes središče komunistične vlade. Pred kremeljskim obzidjem je na Rdečem trgu zgrajen mavzolej, v katerem je pokopan ustanovitelj današnje Sovjetske zveze, Lenin. Stare stavbe in cerkve, ki so bile zidane za časa carjev, so mi bile bolj všeč kot nove stavbe, ki so kot pri nas enolične. Pokazali so nam tudi podzemeljsko železnico, ki 60 do 80 m pod mestom na 300 km dolgi progi prepelje dnevno 5 milijonov ljudi. Postaje so okrašene s slikami in kipi iz marmorja in s simboli današnjega režima. Ogledali smo si tudi trgovine. Ponudba je velika, a manj privlačna kot pri nas. Povsod so stali potrošniki v vrstah in potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto. sedež pravoslavne Zagorsk Cerkve Tretji dan se nas je nekaj odpeljalo na sedež pravoslavne Cerkve v Sovjetski zvezi, v približno 60 km od Moskve oddaljeni samostan Zagorsk. V Zagorsku je izobraževalno središče pravoslavne Cerkve in tudi božja pot. Pred vstopom v cerkev so se romarji trikrat pokrižali in neredki v cerkvi poljubljali sveta tla. Tukaj sem se pri studencu s slastjo napil mrzle vode, kajti v restavracijah je bila povsod mlač- na in neokusna. Romarji pa so jo jemali s seboj kot blagoslovljeno vodo. Tretji dan bivanja v Moskvi smo na srečo našli spet najstarejšo 76-letno sopotnico, ki smo jo v gneči pri ogledu Kremlja izgubili. Njen nasmeh je pognal tudi našo potrtost in zato smo se brez skrbi peljali na eno izmed moskovskih železniških postaj, da se z vlakom, v katerem smo prespali noč, odpeljemo v Leningrad. Z istim vlakom se je peljala tudi dvakratna vdova Kennedyja (predsednika Združenih držav Amerike) in Onassisa (grški lastnik številnih ladjedelnic) Jacki. V Leningradu Drugo jutro nas je na leningrajski postaji čakala in sprejela druga voditeljica in nam v naslednjih dneh razkazovala Leningrad. Leningrad s svojimi lepimi palačami, samostani in velikimi trdnjavami še lepši od Moskve. Mesto je ustanovil car Peter Veliki, na katerega grob ruski narod še danes hodi in ga venča s cvetjem. Ogledali smo si zimsko palačo ruskih carjev, Eremitaž, ki ima 305 sob in dvoran, v katerih so razstavljene lepe slike in druge dragocenosti izza časa carjev, skupaj 2,5 milijona primerkov, ki jih vsak dan pride občudovat 30 tisoč tujcev in Rusov, kot nam je povedala voditeljica. Kot paradiž je še danes Petrov dvorec s svojimi vrtovi, gozdnimi nasadi, ljubkimi vodometi, s številnimi pozlačenimi spomeniki, ki danes razveseljujejo tujce, nekdaj pa carje. V Leningradu se je tudi začela 1917. leta pod Leninovim vodstvom oktobrska revolucija. Od Baltskega zaliva, ob katerem leži Leningrad, smo odpotovali spet nazaj v domovino. Lepo je bilo naše potovanje, prijetna in domača je bila družba, ki je le-tega še polešpala. Hvala Bogu za srečno vrnitev. K. R. — A. P. Po lepem življenju in po lepi smrti je imela tudi lep pogreb. Na domu je opravil poslovilne obrede Tratarjev Janez — sin Čergovič in sedanji šentjakobski kaplan. Štirje duhovniki, poleg domačih dveh, še sosedni župnik in nekdanji dušni pastir g. F. Posch in domačin g. Janez Tratar so opravili mrtvaške obrede. Saj je Rozina mnogo molila in žrtvovala v življenju za duhovniške poklice. Zato je bila pokojni ob slovesu od duhovnikov izkazana čast samo skromna oddolžitev in zahvala. V tem smislu je izzvenela tudi poslovilna beseda domačega g. župnika. Zahvalil se je pokojni Rozini za vso njeno pristno versko toploto, katero je vse dni svojega življenja izžarevala na vso Ferdičevo hišo, na soseščino in na celotno farno občestvo. Ob strani svojih sester Štefanije in Mojcke, nekdanje šentjakobske farovške gospodinje, smo jo položili k zadnjemu počitku. Tu čaka Gospodovega obujenja. Svetla sveča je ugasnila za ta svet, da bi tam pri Bogu še svetleje gorela naprej. BOLEČE PREMESTITVE SLOVENSKIH DUŠNIH PASTIRJEV Po drekretu krškega škofa dr. Jožefa Kostnerja so bili premeščeni te dni kar trije slovenski duhovniki. Hanzej Olip je moral iz Borovelj za prefekta na Plešivec. Na njegovo mesto je prišel iz Spitala ob Dravi Jurij B u c h , medtem ko je šel dosedanji prefekt na Plešivcu, Toni O p e t -n i k na Buchovo mesto v Spital. Kot beremo v slovenskem verskem listu „Nedelji“, je premestitev posebno hudo zadela mladega nadobudnega dušnega pastirja Hanzeja Olipa. Saj je prišla le-ta zanj tako nepričakovano; komaj se je dodobra privadil na kraj in ljudi, ti pa nanj, je že moral zapustiti prijazno mesto Borovlje. Čeprav vsaka taka premestitev zada človeku hude srčne bolečine, želimo našim trem mladim duhovnikom obilo uspeha v novem duš-nopastirskem okolju. PRIREDITVE SREČANJE ŠTIRIH PEVSKIH ZBOROV Prireditelj: SRD „Zarja“ v Železni Kapli Kraj: telovadnica glavne šole v Železni Kapli Čas: 12. 9. 1976, ob 15. uri Sodelujejo: Pevski zbor SRD „Zarja“ Pevski zbor DPD ..Svoboda" Stažišče/Kranj Pevski zbor DPD ..Svoboda Bratov Milavec", Brežice Pevski zbor „Vasilij Mirk", Prosek/Primorska. DOM v TINJAH ROMARSKO POTOVANJE V RIM IN NEAPELJ od sobote, 9. oktobra, do nedelje, 17. oktobra 1976 Drugi cilji: Benetke, Ravenna, Lo-retto, Assisi, Rim (stanujemo v Slo-veniku), Neapelj, Pompej, Monte Cassino, Orvietto, Firence, Padova Cena: šil. 2140.— za vožnjo, poln penzion v Rimu, pol penzion med potjo, vse vstopnice in napitnine, skupinska slika. Število je omejeno, ker se peljemo z novim 20-sedežnim Sienčnikovim omnibusom! Prijave sprejema Dom v Tinjah, 9121 Tainach-Tinje, do 15. septembra 1976. MOLITVENI SHOD za duhovniške in redovniške poklice v ponedeljek, 13. septembra 1976, v župnijski cerkvi na Pečnici Spored: ob 18.30 rožni venec, 19.00 slovesno somaševanje. Pridiguje Valentin Gotthardt, nato pete litanije in blagoslov. $ Med rožnim vencem in sv. mašo spovedna priložnost. ® Duhovniki obeh rožanskih dekanij in tudi drugi so vabljeni k somaševanju. ŠT. JANŽ V ROŽU V nedeljo, 12. septembra, bo farna mladina v Št. Janžu v Rožu uprizorila v farni cerkvi ob 7. uri zvečer Pasijon ali Trpljenje Gospodovo v 14. slikah, s sodelovanjem cerkvenega zbora, kot so ga igrali prvič v Škofji Loki 1721. K tej aktualni predstavi iskreno vabljeni! Dopoldne ob pol 9. uri je v farni cerkvi slovesna sv. maša in procesija s kipom „Marije v ognju" po vasi; tokrat namreč obhajamo praznik šentjanške Marije. Prisrčno vabljeni! Gospodinjska šola vabi Na gospodinjski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu se začne pouk v začetku oktobra in traja do konca maja naslednjega leta. Naša šola ima pravico javnosti in je izenačena vsem šolam te vrste v državi. Vse učenke dobijo brezplačne šolske knjige, državljanke pa tudi državno podporo (Schulbeihilfe und Heimbeihilfe). Ob koncu šole dobijo spričevala v obeh deželnih jezikih. Gospodinjska šola je daleč poznana po vsakoletnih, lepo uspelih razstavah in prireditvah. Imamo še nekaj prostorov, zato vabimo dekleta, da se prijavijo. Lahko se priglasite osebno ali pismeno na naslov: Vodstvo gospodinjske šole Št. Rupert, 9100 Volkermarkt, KlosterstraBe 2 ali tudi telefonsko 0 42 32 - 796. Srečanje mladih pisateljev Med 23. in 30. avgustom so se v Globasnici srečali nekateri mlajši avstrijski pisatelji. Srečanje je priredila umetniška kooperativa Juennagrad, ki ima v hribih nad Globasnico na nekdanji Lužnikovi kmetiji lastne prostore in zemljišča, na katerih se poleti srečujejo mladina in mlajši umetniki iz več evropskih držav, iz Švice, Nizozemske, Nemčije in Avstrije, posamezniki pa prihajajo celo iz Združenih držav Amerike. Umetniška kooperativa Juenna-grad je novatorsko združenje, ki je letos poleti organiziralo na Lužnikovi kmetiji v hribih nad Globasnico počitniško taborišče Juenna-grad, ki je postalo eksperiment posebne vrste. Po zamisli organizatorjev taborjenja in vodij kooperative dunajskih pisateljev Gerharda Ruissa in J. A. Vyorala, zlasti pa koroškega pisatelja Dela Vedernjaka, je bilo taborjenje organizirano kot kreativno srečanje mladih ljudi. Srečanje je imelo ustvarjalni značaj simpozija pod naslovom „Veter — zemlja — les in voda“. Izdali so posebno knjižico v nemščini „Juennagrajsko poletno taborjenje'1, ki obsega 60 strani in stane 20.— šilingov. V njej piše Del Vedernjak med drugim o problemu svobodne ustvarjalnosti, ki naj združi življenje in življenjski prostor v harmonično celoto. Na taborjenju so se preizkusili v plastičnem ustvarjanju sredi narave, pokrajino so dojeli kot novo arhitektonsko možnost, razmišljali so o makrobiotiki in jogi, o dihanju in govorjenju, ukvarjali so se s filmom, modeliranjem, sekanjem dreves, z jahanjem, z gledališčem, z akcijami in happeningi, v katerih je narava pod Peco in pri Sv. Kerni, kjer je tudi antično nahajališče Juenna, zaživela na svojevrsten način. Kraji v gorah, tamkajšnje kmetije, posestva, so zelo samotni. Večina družin jih je zapustila. Življenje gorskih kmetov je bilo nadvse trdo, mesto je obetalo lažje življenje. Zato je tudi tu zasluga umetniške kooperative, da je oživila že skoraj mrtvo okolico in ji dala novo perspektivo. Važno je tudi, da so se mnogi mlajši ljudje iz različnih evropskih dežel v Globasnici prvič srečali s problemom avstrijskega slovenstva, oziroma dvojezičnosti. Tudi to jim bo koristilo na nadaljnji življenjski poti. Kot zaključek letošnjega poletnega taborjenja je umetniška ko- operativa priredila v Globasnici konec avgusta pisateljsko srečanje, na katerem so razmišljali o nekaterih značilnostih sodobnega pisateljskega trenutka. Zavzeli so se za demokratizacijo literature in kulture in za novo pojmovanje umetnosti, ki ne sme biti ekskluzivno in edinozveličavno. Znano je namreč, da se umetniška kooperativa Juen-nagrad, ki je letos maja priredila tudi literarne nastope številnih avstrijskih avtorjev pred dunajsko mestno hišo, zavzema za odprtje umetnosti in vsega ustvarjalnega v najširše plasti prebivalstva. To zavzemanje za nove načine literarnega delovanja je še podčrtalo poleg referatov in diskusij v globasniški gostilni Ane Smrečnik branje številnih mlajših literatov v celovški galeriji Hildebrand. A tudi v drugih celovških kulturnih prostorih, na primer v „Cine clubu“, ki je v Volkskinu, v kletni galeriji kulturnega urada mesta Celovec, na arkadnem dvorišču restavracije Zlata gos in drugod. Christian Hintze je skupaj z Gerhardom Ruissom priredil literarno branje na cesti, medtem ko so se diskusij o problemih literature in o situaciji sodobnih avstrijskih avtorjev udeležili med drugim pisatelji Manfred Cho-bot, Otto Grabner, VVolfgang He-mel in drugi z Dunaja, a tudi slovenska dunajska rojaka Milena Merlak in Lev Detela. 9. septembra bodo udeleženci literarnega srečanja v Globasnici razpravljali v dunajskem kulturnem centru Alte Schmiede — Stara kovačnica — o možnostih in morebitnih rezultatih takega literarnega srečanja. Prireditelji so se že odločili, da bodo naslednje leto priredili novo literarno srečanje v Globasnici — na prenovljen in intenzivnejši način. Lev Detela Cankar v angleščini Ob stoletnici Cankarjevega rojstva je „Newsletter“, ki ga objavlja Sosiety for Slovene Studies v ZDA, prinesel podatke o prevodih Cankarjevih del v angleščino. Pregled je pripravil dr. Rado Lenček, profesor za slovanske jezike na znani univerzi Columbia v New Yorku. Iz seznama izhaja, da je prvi prevod Cankarja (Budalo Martin) objavil Louis Adamič leta 1921 v Los Angelesu. Pohujšanje v dolini šentflorjanski je prevedel in postavil na oder v Clevelandu leta 1934 Anton Klančar. Letos so isto delo uprizorili na Kansas State Collegeu v režiji profesorja dramske umetnosti Roberta Gobca. Profesor Lenček upa, da bo Cankarjevo bibliografijo kmalu izpopolnil še z novimi podatki. — var Nova glasbena zvrst „salsa - sound“ Če se na zabavno glasbeni pop sceni pojavi kako novo ime, oziroma se začne uveljavljati neka nova glasbena zvrst, moramo biti vedno zelo previdni pri pretiranih pohvalah ali pa pri neugodnih kri- Za ženo in dom ;i .%v.\v.v.v.v.v.\v.v.\v.\\\v.v.v.v.v.v • e_e_e_e_e_e_e_e_e • • e e e e e • e e • e e Lačni dan Sok, voda namesto kosila v menzi — Lakota, uspešna medicinska terapija Naše telo nujno potrebuje občasen Počitek, da obnovi potrebno energijo. Enega takih odmorov predstavlja tudi Po en dan v tednu, v katerem naj bi se odrekli svojemu običajnemu načinu prehranjevanja. Ta terapija obeta velike uspehe ne le pri splošnem dobrem počutju, ampak tudi pri zdravljenju nekaterih bolezni. Hrana, kakršno smo prisiljeni uživati dan za dnem, počasi zastruplja naše telo. Seveda gre za zelo počasen Proces, ki pa se mu ni mogoče izogniti. Ruski znanstveniki so zato začeli uporabljati v praksi posebno kuro, ki bi jo lahko imenovali ..nadzorovano hujšanje". To ni kura, ki naj bi vrnila Pacientom le vitko linijo, ampak je Prava zdravniška terapija. Traja šest tednov in pacient, ki sprva ob popolnem stradanju (ki ga prekinja le kak kozarec hladne vode) tarnajo nad glavobolom in slabostjo, kmalu priznajo, da se vedno bolje počutijo. Ko gre Popolno stradanje h koncu, dobijo prve obroke v obliki sadnih sokov, po-tem kuhano zelenjavo brez soli, nato že mleko in sir. Sovjetski znanstveniki zatrjujejo, da je moč s to terapijo pozdraviti kopico bolezni od rane na dvanajsterniku do različnih duševnih bolezni. Najboljše uspehe so dosegli pri motnjah v krvnem obtoku in pri dihanju, pri prebavnih in živčnih boleznih ter celo pri ledvičnih boleznih in nekaterih tumorjih. Seveda je taka šesttedenska kura poostrena in teče lahko le pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Zdravniki pa priporočajo, naj bi enkrat tedensko tudi v vsakdanjem življenju disciplinirano poskrbeli za svoje zdravje. Vsaj en dan v tednu naj bi žrtvovali za to, da bi več počivali, čim manj govorili in se nikakor ne razburjali, pri hrani pa se odrekli vsemu tistemu, s čimer si iz dneva v dan v največji naglici polnimo želodce. En dan naj bi vzdržali ob sadnih sokovih in čaju, pijačo pa naj bi srkali po slamici, da bi jo telo čim počasneje sprejemalo. Tako bi bil naš organizem prisiljen načeti zaloge sladkorja, ki se nabirajo v jetrih in v mišicah. Začel bi jesti „samega sebe" in tako izdatno pripomogel k vzpostavljanju notranjega ravnotežja. Tekoča dieta naj bi vsebovala enkrat tedensko le sadne sokove, posneto mleko in čaje, vodna dieta pa sploh samo mineralno vodo. Za tiste, ki se laže postijo (to so starejši in debelejši), naj bi veljalo enodnevno obvezno stradanje na teden. B. P. Varčevanje z električno energijo pri uporabi štedilnikov Štedilnik oziroma kuhalnik je ob radijskem sprejemniku in likalniku električni aparat, ki ga najdemo v vsakem gospodinjstvu. Je med večjimi porabniki električne energije in računamo, da porabi eno do dve kWh na dan na člana družine. Če ne ravnamo dovolj skrbno, bomo v 4-članskem gospodinjstvu porabili le za kuhanje 240 kWh mesečno. Pri uporabi električnega štedilnika se srečujemo z naslednjimi izgubami električne energije: — izgube zaradi slabe regulacije grelnih plošč, — izgube zaradi neustrezne uporabe kuhalne posode, — izgube zaradi slabe regulacije in izrabe pečice, — izgube zaradi slabega izkoristka grelnih plošč in pečice. Navedene vrste izgub so predvsem posledica nepravilne uporabe štedilnika. Neposredno pa jih povzroči tudi slaba kvaliteta izdelave, odvisne pa so tudi od tega, ali so štedilniku priložena dovolj skrbno izdelana navodila za uporabo. tikah v raznih glasbenih revijah. Pri osebnem srečanju s tako glasbo pride marsikdo namreč kasneje do spoznanja, da so bile ocene neobjektivne. Angleški glasbeni časniki so pred nedavnim na dolgo in široko pisali o „novi“ glasbeni zvrsti, tako imenovanem salsa soundu. O njem so pisali le v superlativi. Tokrat se niso zmotili, njihova hvala je bila upravičena. Kaj je salsa in od kod prihaja? Gotovo ste že slišali glasbo, ki vsebuje tudi elemente te zvrsti, a se zanjo niste zavzeli. Salsa, to je glasba južnoameriških getov New Yorka. Sama beseda salsa po špansko pomeni v španščini omaka in sicer v smislu pikantne začimbe, ki jo južnoameričani dodajo skoraj vsaki jedi. Za glasbenike, ki igrajo to zvrst glasbe je salsa pojem za vznemirjenje, ki ga povzroča hitra ritmična glasba, ki očara tako izvajalce kot tudi poslušalce. Težko je pojasniti zvok salse, pa čeprav gre za nekako zmes glasbe, ki jo igra denimo skupina San-tana in tiste najbolj preproste vrste južnoameriškega zvoka. Toda vse skupaj le ni tako preprosto, kot bi si lahko mislil. Salsa sound temelji na treh komponentah in sicer vodilno vokalno temo, veliko ritmično sekcijo s tremi mojstri na tolkalih in pihalno sekcijo. Skratka, zvok salse predstavlja nekako zmes narodne glasbe s Kube in Portorika ..filtrirane" skozi življenje priseljencev v revnih četrtih urbanizirane srede. Vsa razočaranja in vsa „vroča“ kri, vse to je izraženo v salsa soundu. In prav glasbo o kateri tokrat pišemo, igrajo južnoameriški glasbeniki že več kot dvajset let v majhnih barih svojih četrti, vendar pa se je njihova glasba začela uveljavljati šele pred nedavnim. Od kod zatorej nenadoma tako velik interes za salsa zvok? Ray Baretto, predstavnik te zvrsti glasbe in najverjetneje eden najboljših kongo bobnarjev, povezuje to zanimanje s portoriškim ponosom. „Naša glasba je dala mladim ljudem neko vrsto osebnega ponosa in občutkov. Glasbeniki moramo razumeti, da samo kultura ni dovolj. Kultura je lahko začetek, toda kultura mora pripeljati do politične zavesti, ker nam je politika potrebna," pravi Ray Baretto, ki je govoril tudi o naraščajočem gibanju za neodvisnost med mladimi Portorikanci, želečih svobodo razvoja zase in svojo deželo. Salsa je eden izmed njihovih izrazov tega boja. Salsa je v hitrem razvoju. Se bo želja teh glasbenikov kmalu uresničila? V New Yorku je trenutno pet ali šest glasbenih hiš, ki izdajajo samo plošče s salsa glasbo in okoli katerih se zbirajo številni glasbeniki, ki to glasbo igrajo. Najbolj znana firma se imenuje Fania. (D. Š. — 7 D) PEVSKO TEKMOVANJE SEGHIZZI Pevski zbori iz devetih evropskih držav so prijavili svojo udeležbo na 15. mednarodnem pevskem tekmovanju v polifoniji in folklorni glasbi, ki ga Seghizzi prireja v Gorici od 16. do 19. septembra. Izmed zamejskih slovenskih zborov bosta nastopila dva: Valentin Vodnik iz Trsta in Mirko Fi-lej iz Gorice. Iz Jugoslavije napovedujejo zbor Branko K r s -m a n o v i č iz Beograda, Komorni zbor iz Nove Gorice in moški zbor SlavkaKlavoraiz Maribora. THOriUUUUCOOOCOOOOOOBCOOeCCCOOOOCCCt saeoeeceeoeoaoeeeeeeoeeooccccoeeeeoooeoeeeeeeeeoeeooo !van Virnik: Kulturni pomen čitalništva za Slovence Zanimivo je, da sta Ljubljano z ustanovitvijo čitalnic prehitela Trst, .Jer so čitalnico ustanovili že 29. Januarja 1861 in Maribor, kjer je _!la slovesna otvoritev slovenske ^talnice 17. julija istega leta, med-„em ko je Ljubljana dobila svojo čitalnico nekaj mesecev kasneje, . • avgusta 1861. Do 1864. leta so lrnela svoje čitalnice vsa večja sionska mesta. — V Celju so jo Ustanovili 1861, v Škofji Loki 1862, v Gorici isto leto, v Kranju 1863 in v Ptuju 1864, kasneje pa so čital-n'ce dobili tudi večji in manjši trgi, njimi Ilirska Bistrica, Kamnik, 'Pava, Ajdovščina, Idrija in neka-eri drugi. Tako je bilo do leta 1869 na Slovenskem že 58 čitalnic, ven- dar pri tem ne kaže prezreti dejstva, da se je v letih od 1867 do 1869 samo na Primorskem in v Istri rodilo še nadaljnjih 24 čitalnic, precej pa jih je bilo ustanovljenih tudi na Štajerskem. Poglavitna naloga čitalnic je bilo prebujanje narodnostne zavesti, v ..podpiranju" narodnosti, ki je „do zdaj zanemarjena samo nekaterim sinovom svoje matere v srcih pod pepelom tlela", kakor je dejal Fran Levstik v svojem govoru v tržaški čitalnici, 29. decembra 1861. čitalničarji so, pravi Gregor Kocjan, ta svoj namen izražali z besedami, da je čitalnica ..učilnica slovenščine", da je njen namen „omikavati naš slo- venski jezik" in da „oživi v ljudstvu narodna zavest, katero buditi je posebno visoka naloga narodnih čitalnic, ter narodnih straž, ki imajo neprenehoma narod buditi in pa skrbno paziti, da več ne zaspi", kakor je zapisal v Novicah, 11. februarja 1863 dr. Lavrič. Svoje poslanstvo so hotele čitalnice doseči s kulturno-zabavno dejavnostjo in vsaj v prvih letih jim je to uspelo, hkrati pa so s svojim delovanjem skušale odvrniti sum, da se za tem skriva kakršenkoli drug namen. Dr. Janez Blei-weis, glavni pobornik slovenskih čitalnic je v nekem svojem govoru med drugim poudaril, da čitalnice, dasiravno niso politična društva „morajo v mejah svoje delavnosti po eni strani veliko pripomoči, da enakopravnost Slovencu ne ostane prazna beseda." To je dr. Bleivveis zapisal v Novicah 4. januarja 1865. Kaj so pravzaprav slovenske čitalnice prirejale? Najprej tako imenovane besede, predavanja, izlete, poučevanje slovenskega jezika, množično zbiranje rodoljubov in podobno. Čitalniške „bese-de“, ki so bile ena izmed najbolj priljubljenih oblik njihovega plodnega kulturnega delovanja so obsegale deklamacije, pevske, zborovske in solistične točke z obveznim Jenkovim „Naprej zastave slave" in dramske prizore, po vsem tem, ko so utihnile še zadnje recitacije, je sledila zabava s plesom. Tako bogato oblikovan program, ki je včasih trajal tudi več kot dve uri, je bil dokaj privlačen za meščanstvo, predvsem zato, ker se je s pomočjo čitalnic in njihovih „besed“ odtujevalo od nemških in nemškutarskih kazin in se zatekalo raje v domače, vedre in vedno bolj priljubljene čitalnice. To dejstvo je zlasti pomembno, po drugi strani pa priča tudi o tem, da je vsaj za nekaj časa, če že ne za vselej, odzvonilo nacionalni lahko-živosti in nezavednosti. Slovenska beseda je s čitalniških odrov bržčas zvenela dovolj glasno in pre-nekaterega omahljivca znova pritegnila k sebi. Vendar pa je treba povedati, da mnoge čitalnice na začetku svojega delovanja niso mogle postaviti samo slovensko občevalno govorico, saj se je takrat še pogostokrat, kot je zapisal Davorin Trstenjak, da v čitalnicah „nemške verige še zmerom rožljajo." (Dalje prihodnjič) KNUT HAMSUN: \f la v ■ g ■ ■ _____Klic življenja Pisatelj H. je pripovedoval: Ob notranji četrti kopenhagenskega pristanišča se vije široka krožna cesta, ki se imenuje Vestervold; nova je in dokaj samotna. Malo hiš je tu, malo cestnih svetilk in zlepa ni videti človeka. Celo poleti se tam zelo poredko kdo sprehaja. Prav! Včeraj zvečer sem pa na tej cesti le nekaj doživel. Nekajkrat sem že stopil po pločniku sem in tja, ko mi je prišla nasproti dama. Sicer ni bilo videti nikogar. Svetilke so že prižgane, kljub temu pa je dokaj mračno, zato ne morem razločiti obraza te dame. Je pač ena teh nočnih tičic, si mislim in stopim mimo nje. Ob koncu ulice se obrnem in grem nazaj; tudi dama se je okrenila in spet jo srečam. Mislim si: Nekoga pričakuje, pa poglejmo, kdo bo to. In spet grem mimo nje. Ob tretjem srečanju pa sem se odkril in jo nagovoril. Dober večer! Ali na koga čakate? Zdrznila se je. Ne. .. da, nekoga pričakuje. Ali bi dovolila, da se ji pridružim, dokler ne pride ta, na katerega čaka? No, kar prav ji je. Zahvali se mi za pozornost. Sicer pa, reče, nikogar ne pričakuje, samo malo se sprehaja, ker je tu tako tiho. Skupaj sva pohajkovala in se pričela pomenkovati o nepomembnih rečeh; ponudil sem ji, da bi se oprijela moje roke. Oh, ne! se je branila in odkimala. Stvar me je pričela dolgočasiti. Ob tej slabi razsvetljavi je nisem mogel prav videti. Prižgal sem vžigalico, da bi pogledal na uro in ko sem vžigalico dvignil, je tudi njen obraz bežno razsvetlila. Pol desetih, je pripomnila. Zadrhtela je, kot bi jo mrazilo. Izrabil sem priložnost in vprašal: Saj vas zebe, ne bi hoteli stopiti na kozarček? V restavracijo Tivoli ali v Narodno kavarno? Hvala, zdaj ne morem nikamor, saj vidite, je odvrnila. Tedaj šele sem videl, da je imela na klobuku dolg, črn žalni pajčolan. Oprostil sem se, da tega zaradi mraka nisem opazil. In način, kako je sprejela moje opravičilo, me je takoj prepričal, da ne spada med ženske, ki se vsako noč sprehajajo po cesti. Spet sem ji ponudil roko, češ da bo tako topleje. Sprejela je in se me oklenila. Se nekajkrat sva se sprehodila po ulici gor in dol. Prosila me je, naj spet pogledam na uro. Nekaj čez deset je, sem rekel. Kje stanujete? V Gamle Kongevej. Zadržal sem jo. Vas smem spremiti do hišnih vrat? Ne, to ne gre, je odvrnila. Ne, tega ne smete storiti. — Vi stanujete v Bredgadeu? Odkod to veste? sem vprašal presenečen. Vem, kdo ste, je odgovorila. Premor —. Hodila sva z roko v roki in prispela v bolje razsvetljene ulice. Stopala je naglo, njen dolgi pajčolan je frfotal. Rekla je: Prosim, pojdiva hitreje. Ob njenih hišnih vratih v Gamle Kongevej se je obrnila, kot bi se mi hotela zahvaliti za spremstvo. Odprl sem ji duri in ona je počasi vstopila, ob tem pa se ozirala za menoj. Z ramo sem nalahko odsunil vrata in ji sledil. Tedaj me je prijela za roko: Nobeden izmed naju ni izpregovoril besedice. Šla sva po stopnicah in obstala v prvem nadstropju. Sama je odklenila vrata stanovanja in še ena vrata, me prijela za roko in vedla s seboj. To je morala biti soba, slišal sem, kako je tiktakala ura. Dama je ob vratih za trenutek obstala, me nenadoma objela ter me trepetajoče vroče poljubila na usta. Prav na usta. Sedite zdaj, je rekla. Tu je zofa. Prižgala bom luč. Prižgala je luč. Ogledal sem se, zmeden in radoveden. Znašel sem se v veliki, izredno okusno opremljeni sobi; odprta vrata so vodila v več stranskih prostorov. Nisem prav doumel, s kakšnim človeškim bitjem sem se tu znašel, in sem rekel: Kako prijetno je tu! Stanujete tukaj? Da, to je moj dom, je odvrnila. Vaš dom? Torej ste domača hči? Smejala se je in rekla: Ne, ne. Stara ženska sem. Koj boste to videli! Odložila je klobuk s pajčolanom. No, poglejte me! je rekla in me znova objela, nenadoma, kot gnana od nevzdržne sile. Dal bi ji dvaindvajset do triindvajset let; na desnici je imela poročni prstan, torej je mogoče zares poročena. Prikupna? Ne. Pegasta in malone brez obrvi. Toda iz nje je valovila divja življenjska sila in njena usta so bila izredno lepa. Rad bi jo vprašal po imenu, kje je njen mož — če ga res ima; rad bi bil vedel, v čigavi hiši sem; a brž ko sem odprl usta, se je trdno privila ob mene in mi prepovedala vsa radovedna vprašanja. Ime mi je Ellen, je rekla. Vam smem kaj ponuditi? Nič ne de, lahko pozvonim. Pojdite samo za ta čas tja noter, v spalnico. Sel sem v spalnico. Svetlika iz jedilnice jo je medlo osvetljevala. Opazil sem dve postelji. Ellen je pozvonila in zahtevala vino; čul sem, kako je hišna pomočnica vino prinesla in se spet odstranila. Cez nekaj časa je Ellen prišla v spalnico. Obstala je pri vratih. Stopil sem ji za korak nasproti, ona pa je vzkliknila in se mi tisti hip približala... To je bilo včeraj zvečer. Kaj se je potem zgodilo? Potrpi, še marsikaj. Danes zjutraj, ko sem se zbudil, se je svitalo in dnevna luč je pronicala ob obeh straneh zastora v spalnico. Tudi Ellen se je zbudila. Utrujena je vzdihnila in se mi nasmehnila. Njene roke so bile bele in bra-žunaste, grudi kipeče. Nekaj sem ji zašepetal, ona pa mi je s svojimi ustnicami zaprla usta, nema v nežni prisrčnosti. Danilo se je. Dve uri kasneje sem se napravljal, tudi Ellen je vstala, se počasi oblačila, bila že obuta. In zdaj sem doživel nekaj, kar me še ta trenutek spreletava z grozo kot strahotne sanje. Stojim ob umivalniku in Ellen ima opravka v sosedni sobi; ko odpre vrata se obrnem in ji sledim s pogledom. Mrzlo mi zaveje nasproti od tam na stežaj odprtih oken in sredi sobe, na dolgi mizi, zagledam truplo. Truplo, ki leži v krsti, belo odeto truplo moža s sivo brado. Koščena kolena mu štrlijo kvišku kot dvoje besnih pesti, ki sta stisnjeni pod mrtvaško rjuho, njegov obraz pa je ves rumen in grozljiv. Vse to vidim v jasni dnevni svetlobi. Okrnem se in ne rečem niti besede. (Dalje na 7. strani) S ŠOLSKIH KLOPI: Saj nisem hotela Stali smo pred učilnico za tehnični pouk. Bili smo razposajeni. Nekateri so se lovili. Primož je sedel na svoji torbi in se učil srbo-hrvatsko pesmico. Med učenjem je vzdihoval in šobil usta, da smo pokali od smeha. Z Alenko sva stali v kotu. Nenadoma je iz torbe potegnila svoj vadni zvezek, kamor si je doma za vajo napisala snov prejšnje ure. „Za vsak primer bom malo ponovila. Kaj pa če pišemo?" mi je rekla in se začela učiti. „Saj res, na to pa še pomislila nisem. Kaj pa sedaj? Doma se nisem učila in nisem pripravljena ..sem si mislila, iz zvezka :• .■ .* s .■ ;* «■ .■ .■ \ ■< 5 S pst&šnia Ljudje, ljudje, ki hodite tod mimo, ozrite se in poglejte mladega človeka, lepo oblečenega, ki prosi miloščino ... Prosi, a ne prosi za denar, ampak za ljubezen, za razumevanje, za lep, človeški pogled, za lepe, iskrene besede. Da, da, popolnoma je trezen, zato vas prosi za ljubezen. M. B. I \ *. :■ .■ : I iztrgala list in ga vložila v puščico, misleč, da si bom lahko z njim pomagala. Po hodniku je prišel učitelj. V roki so mu žvenketali ključi. Odklenil je vrata. Vstopili smo v učilnico in se usedli na svoja stara mesta. Ko smo se vsi posedli, je učitelj dejal: „Danes pišemo, da preverimo znanje. Opozoriti pa vas moram posebno še na to, da nihče ne sme prepisovati. Če bom koga dobil, da bo prepisoval, mu bom vzel list in bo dobil enko. To je vse, sedaj pa lahko začnemo." Začel nam je narekovati točke: „1. — deli fotografskega aparata; 2. — snemalna tvarina; tretjič ...“ Sedela sem ob nepopisanem papirju in nisem vedela, kako naj začnem. Hotela sem poškiliti v puščico, a si nisem upala. V ušesih so mi zvenele besede: „Nihče ne sme prepisovati, nihče ne sme ...“ Slednjič sem začela pisati. Pisala sem hitro in nerazločno. V pisavi je kar mrgolelo napak. Segla sem v puščico po radirko. Tedaj pa je učiteljevo bistro oko zapazilo papir v puščici. „Kaj pa imaš v puščici?" sem slišala njegov glas. Zardela sem do ušes. Iz sebe nisem mogla spraviti besede. Učitelj je prišel do mene. Iz puščice je izvlekel zmečkan papir. „Aha, ali si hotela prepisovati; ali ne veš, da to ni pravilno?" je dejal medtem, ko si je ogledoval list. „Ampak g. učitelj, saj nisem hotela ...“ sem izdavila iz sebe. Sošolci so uprli poglede vame. Tisti trenutek mi je bilo tako hudo, da bi se najraje vdrla v zemljo. Sklenila sem, da ne bom nikoli več prepisovala, ali pa vsaj ne poskušala. ■2- d dehvD w%14& immiiMmimiiimmimiiiiiimiMiimiiiHimmiiiiiiiHtii NA TRGU »Brr ...! Kako me zebe, tako se je shladilo. Ali vas nič ne zebe?« »Kaj bi me zeblo! Danes me je sanitarna inšpekcija pogrela, čel nekaj dni me bo pa odločba od sodnika za prekrške.« OGLASI Prvi oglas: Prodam dva morska prašička. Drugi oglas: Prodam več morskih prašičkov. T retji oglas: Prodam farmo morskih prašičkov. DOKAZ »Tone, ali je res, da si se končno oženil?« »Seveda! Ali ne vidiš, da sem a letu dni postal ves siv in plešast?« r----------- IVAN CANKAR: Qla klaneu v__________J „V Ljubljano pojdem, so dejali gospodje. Vse bodo sami napravili; rekli so, da se oglasite pri njih. Že jeseni pojdem." — Tako se je zgodilo, da je vzbrstela mladika na preperelem drevesu. Na klancu siromakov in izgnancev se je zbudilo upanje, vse je bilo vznemirjeno, izba pri Mihovih je bila zmerom polna, najpogosteje je prihajal pisar. Slovesen je bil in govoril je mnogo, čudne reči iz mesta, iz šole, prav kakor človek, ki je veliko vedel in veliko izkusil. Tudi čevljar je prihajal, toda ni verjel veliko, dejal je, da ni zaupati ljudem tam doli; da ga bodo spravili v mesto ter potem pozabili nanj in ga pustili tam v gnoju, v siromaštvu. Boljše bi bilo, da bi ostal doma in da bi ne hodil iz življenja, ki se je v njem rodil in ki ga je navajen. Taki iz svojega pravega življenja izrvani ljudje so še veliko ne-srečnejši, kadar se vrnejo vanj, potem ko so bili okusili sladkost sveta. In vrnejo se vsi. .. Čevljarja niso poslušali, pijan je bil zmerom in govoril je kakor razbojnik, nič mu ni bilo verjeti. Tudi v, cerkev ni hodil nikoli in nedelja mu je bila samo toliko, da je popil malo več žganja nego ob delavnikih. Pisar pa je bil pameten in izkušen človek; pripovedoval je o mestnih ljudeh, kakor da bi bil znanec in prijatelj vseh; nič mu ni bilo skritega na svetu in o vsaki stvari je znal govoriti, da se je človek čudil. Francka je bila veliko zdoma, posebno na jesen, ko se je bližal čas. Vsi so bili prijazni, dasi so govorili z njo kakor z deklo in čakala je časih po celo dolgo uro v tem- ni predsobi, preden je prišla gospa in jo je ogovorila. Župan ji je dal deset goldinarjev, župnik ji je izročil pismo na gospoda v mestu, ki bo preskrbel Lojzetu kosilo; dobila je pri sodniku za Lojzeta stare obleke, ki jo je bilo treba popraviti, prenarediti in zakrpati; — veliko je bilo dela in skrbi, toda skrbi so bile sladke. Kadar je šivala ponoči, tudi Lojze ni spal in razgovarjala sta se tiho, da bi se ne predramila mati, ki je sopla težko za zastorom, in mala Francka, ki je ležala na skrinji in se je premetavala. Nekaj sladkega, skoro skrivnostnega je zbližalo mater in sina; velikih upov polne sanje so bile tako enake, da jih nista skrivala drug drugemu in da se jih nista sramovala. Komaj še se je poznala razlika med otrokom in materjo, celo obraza sta si čisto podobna, oči so sanjale enako in so gledale skozi sivo steno daleč v svet, ki se je razprostiral tam velik in krasen. Srečali so se pogledi in spoznala sta oba, da mislita na očeta in oba sta spoznala, kako je bila ta misel težka in žalostna. „Da bi bili zdaj doma!" — Molčala sta, toda kmalu in hkrati sta se obraza zjasnila in spet so se srečali pogledi. Francka je Spregovorila! — „Morda se bosta srečala v mestu, nenadoma na ulicah!" Morda se bosta srečala v mestu, oba srečna in vesela; hodil bo Lojze, morda na večer, po ulicah, kjer stoje ob obeh straneh visoka poslopja in lepe cerkve vsenaokoli — in tedaj mu položi nekdo roko na ramo: „Lojze, kaj pa ti tukaj delaš?" Oče stoji pred njim, gosposko oblečen, in se čudi in je ves vesel. ..Študiram, oče!" bo odgovoril Lojze. ..Gospodje so me dali v šolo, vse se je doma Spremenilo, ljudje so blagi in prijazni in nič več ni siromakov na klancu." In spomnila sta se na Toneta. „Da bi bil doma, Tone, ubogi Tone, ki je šel, kakor da bi ga bili obsodili na smrt." „Saj pride tudi lahko v Ljubljano... pozneje... k očetu morda, če je tam ... o, ki je prav gotovo tam — kje pa bi bil drugje? In vsi bodo skupaj, lepo bodo živeli, vse skrbi bodo pri kraju .. Dvoje otrok je sanjalo in božji mir je bil v izbi. Za zagrinjalom je soplo težko in na skrinji se je premetavala mala Francka. Na predvečer slovesa je bila velika gostba pri Mihovih. Pisar in čevljar sta kupila žganje, pol klanca je bilo zbranega v prostorni izbi. Francka je napravila bogato večerjo, jedli so svinjino in bel kruh, dišalo je tako prijetno, da se je celo mati na postelji vzdignila, odgrnili so zagrinjalo, zato da je videla vso veselo družbo; v naročju je imela krožnik in je jedla brez vilic, ker se ji je roka tresla- Čevljar se je kmalu opil in se je prepiral s pisarjem, ki je sedel zelo modro in slovesno za mizo ter si je privezal bel robec okoli vratu, da bi si med jedjo obleke ne omazal. „Ljudje so dobri, samo razumeti jih je treba!" je trdil pisar. „No, kdo pa jih je prosil, da bi se pobrinili za fanta? Sami so se spomnili — odprli so roko, ne da bi jih bil kdo nadlegoval, ne da bi kaj imeli od tega ... Seveda, če gre človek nadnje kakor berač na cesti, kakor razbojnik —■ potem ni nič, so trdi.. . Samo nadlegovati ne gospode!" „Je že prav!" je odgovarjal čevljar. „Ampak tudi oni naj ne nadlegujejo nas siromakov. Zakaj pa so bogati? Zato, ker nas nadlegujejo! Nas vse, ki smo tukaj, so nadlegovali tako dolgo, dokler nas niso slekli čisto do nagega ter nas spodili na klanec. Mene so še zaprli vrhu tega." Družba se je zasmejala. Niso spoštovali čevljarja, ker je govoril, da bi človeku vstajali lasje, toda poslušali so ga radi. „ln kaj so napravili zdaj imenitnega?" je nadaljeval' „Ali mislite, da so se pobrigali za fanta iz same dobrote, da jih je gnalo srce? Za kratek čas so se pobrigali zanj, v zabavo so jim taka dobra dela, ki jih ne stanejo veliko-Kadar se naveličajo zabave, bodo pri kraju vsa dobra dela! To se pravi, da se delajo norca iz nas siromakov in jaz bi ne vzel od njih niti prevrtanega krajcarja." Lojzetu je bilo hudo, da je čevljar tako govoril in tudi Francka je bila nezadovoljna. RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE NEDELJA, 12. 9.: 7.05 Duhovni nagovor. — Po vaši želji. PONEDELJEK, 13. 9.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Zborovska glasba. TOREK, 14. 9.: 9.30 Pisani svet. — 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Šport. — Knjige za vas. SREDA, 15. 9.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Vrtiljak popevk. ČETRTEK, 16. 9.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Družinski magazin. PETEK, 17. 9.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Melodije za razvedrilo. SOBOTA, 18. 9.: 9.45 Od pesmi do Pesmi — od srca do srca. Ttf AVSTRIJA 1. PROGRAM NEDELJA, 12. septembra: 15.20 Big John dela paro; vesela zgodba — 16.55 Igra treh dežel; ugankarska igra za otroke — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Glasba v sliki — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Kraj dejanja; umor po oglasu — 21.45 Poročila in šport. PONEDELJEK, 13. septembra: 9.30 Usmerjeno gospodinjstvo (1) — 10.30 Domačijski film — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport — 20.50 Ceste v San Franciscu — 21.40 Poročila in šport. TOREK, 14. septembra: 19.30 Uvod V fiziko (2) — 10.00 TV v šoli: Tehnična umetna snov — 10.30 Dedek ne more pustiti — 18.00 Spannagl & sin; tedenski sejem in njegove posledice 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Tvega-nie — 21.05 Obzorja — Hiša na lepem prostoru Eaton plače (2) — 22.35 Poročila in šport. SREDA, 15. septembra: 10.00 Tako gospodari obrtni obrat (TV v šoli) — 10.30 Big John dela paro — 17.00 Prvi šolski dan — lutkovna predstava — 18.00 Diana: Oče je še dobro ohranjen — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v s|iki, kultura in šport — 20.00 Vaš nastop, prosim! — 20.45 Mejniki svetov- ne zgodovine; rusko-japonska vojna — 21.35 Poročila in šport. ČETRTEK, 16. septembra: 9.30 Poštena prodaja: Trg — 10.00 Kaj lahko postanem? (TV v šoli); keramični poklici — 10.30 Pihljaj ljubezni; razvojna študija dosledne mlade žene 18.00 Rumena karavana (11); Prva radijska zveza — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 200-let-nica Burgtheatra: Nathan Modri; dramatična pesnitev v petih dejanjih, od Lessinga — 22.30 Poročila in šport. PETEK, 17. septembra: 9.30 Zvezdar-na na Sonnblicku — 10.00 Jakob Prandtauer in njegov krog (TV v šoli) — 10.30 Tudi mali hočejo navzgor — 18.00 Kuharski umetniki med seboj — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kung Fu (2); Caine in lovec na denar — 20.50 Draga Avstrija — 21.50 Ljudje v oblasti surovih zločincev — 23.25 Poročila in šport. 2. PROGRAM NEDELJA, 12. septembra: 17.55 Obljubljena dežela — 18.00 Spotlight — 18.30 Amerika (12) — 19.20 Pink Pan-ther — 19.30 The Munsters — 20.00 Enciklopedija — 20.15 W. A. Mozart: Simfonija, štev. 29 v A-duru — 21.15 Montand poje Preverta — 21.55 Jour fixe. PONEDELJEK, 13. septembra: 17.20 Uvod v fiziko (2) — 18.00 Angleščina — 18.30 Prepovedana cesta —- 20.00 Hiša na lepem prostoru Eaton plače (2) — 20.50 Kontrapunkt; glasbeni magazin — 22.10 Velika zmota; človek, ki je postal politični morilec. TOREK, 14. septembra: 18.00 Angleščina — 18.30 Izziv človeštva; kriza jutri — prihodnost kot izziv — 20.00 Sapica ljubezni (ponovitev oddaje od 16. septembra). SREDA, 15. septembra: 18.00 Francoščina — 18.30 Poljska — 19.00 Štiri portreti poljskih umetnikov — 19.30 Chopinov muzej — 19.40 Varšava in njeni spomeniki — 20.00 Dokumentarni film o Poljski — 20.30 Ondraszekov konec; balada o legendarnem roparskem stotniku — 21.00 Praslike stvaritve; baletni ansambel iz Poznanja — 22.00 Brezov gaj; poljski film. ČETRTEK, 16. septembra: 18.00 Ruščina — 18.30 O Eskimih (8) — 19.30 Jakob Prandtauer in njegov krog (ponovitev) — 20.00 Tudi mali hočejo navzgor; filmska šaloigra po romanu Leonarda Wibbereya. PETEK, 17. septembra: 14.45—15.45 Mednarodne konjske dirke iz Laxen~ burga — 18.00 Nemščina — 19.30 Francoščina — 20.00 Znanje-aktualno — 20.50 Da ne pozabimo: TV (1) — 22.10 Havaji pet — nič; Izvedenci. SOBOTA, 18. septembra: 14.10 Mednarodne konjske dirke iz Laxenburga — 16.30—18.00 Košarka; donavski pokalni turnir — 18.00 Orientacija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Zgodbe o matematiki (4); računanje za vsakega — 20.00 Galerija — 20.18 Lametta & Co.; kabaret — 21.50 Bourbon Street. TV Ljubljana NEDELJA, 12. 9.: 8.40 Poročila — 8.45 Za nedeljsko dobro jutro: Delavski pevski zbor iz Finske — 9.10 625 — 9.50 Maupassant: Lepi striček ■— 10.45 Otroška matineja: Catch Kandy, Beli delfin — 12.30 Poročila — Nedeljsko popoldne: Pisani svet — Igre brez meja, barvna evrovizijska oddaja — Okrogli svet — Moda za vas — Poročila — 18.30 Tom Sawyer — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 S. Karanovič: Na vrat na nos — 21.00 Skrivnosti Jadrana: Aldenham — 21.30 TV dnevnik — 21.50 Športni pregled. PONEDELJEK, 13. 9.: 8.10 TV v šoli — 9.00 TV v šoli — 17.15 Nori besednjak — 17.30 Žuželke — 18.10 Psihologija dela — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 D. Berner: Kje biti perilo — 20.35 Kubanski nacionalni balet — 21.15 Kulturne diagonale — 21.45 Film: Hop Jan — 22.00 TV dnevnik. TOREK, 14. 9.: 8.00 TV v šoli — 10.05 TV v šoli — 11.10 TV v šoli — 17.15 Zapojte z nami: Mozart, Haydn — 17.35 Catch Kandy — 18.45 Narodna glasba — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.55 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast — 22.30 TV dnevnik. SREDA, 15. 9.: 8.10 TV v šoli — 9.00 TV v šoli — 17.10 Beli delfin — 17.25 Prirodoslovni muzej v Berlinu — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju — 21.50 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje — 21.55 TV dnevnik. ČETREK, 16. 9.: 8.00 TV v šoli — 9.00 TV v šoli — 17.20 Romunska risanka — 17.30 Trapollo HH33 — 18.25 Izumirajoči svet — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Najvažnejši dan življenja — 20.55 Kam in kako na oddih — 21.00 Četrtkovi razgledi — 21.35 Iz koncertnih dvoran: V. Ukmar: Integrali — 22.05 V dnevnik. PETEK, 17. 9.: 8.10 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 17.00 Križem kražem — 17.20 Pisani svet — 18.10 Rock Koncert: Mott the holpe in Jesse Collin joung — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepo- Ko se je Ellen vrniia, sem bil oblečen in pripravljen za odhod. Komaj sem se toliko obvladal, da sem se odzval njenemu objemu. Opravila se je do kraja, ker me je hotela spremiti v vežo. Nisem nasprotoval, nisem pa tudi mogel spregovoriti. Spodaj v veži se je pritisnila ob steno, da je ne bi kdo videl, in zašepetala: Na svidenje! Jutri? sem vprašal oklevaje. Ne, jutri ne! Zakaj ne jutri? Molči, dragec, jutri moram k pogrebu, sorodnik je umrl. Tako, zdaj veš! Pa pojutrišnjem? Da, pojutrišnjem. Tu v veži te bom počakala. Na svidenje! Šel sem . .. Kdo je ona? In kdo je mrlič? Kako je stiskal pesti in kako sta se mu ustna kotička grdo in hkrati smešno povesila! Pojutrišnjem me spet pričakuje. Naj grem spet k njej? Odhitel sem naravnost v kavarno Bernina, kjer sem prosil za adresar — in ga odprl: Gamle Kongevej, številka ta in, v redu, tu je ime. Počakam, da prinesejo jutranje časopise in planem na dnevnik, da bi pregledal osmrtnice. litični komentar — 20.05 Kako pa kaj oče? — 20.40 Slikarske tehnike: Tempera in akvarel — 21.55 S. O. S. — 22.05 TV dnevnik. SOBOTA, 18. 9.: . .. 40-letnica stavk tekstilnih in gradbenih delavcev, prenos iz Kranja — 14.15 Državno prvenstvo v tenisu — 15.25 Nogomet Rad-nički (Niš) : Velež — 18.25 Polcilinder in gomoljast nos — 19.15 Risanka — 19.30 V dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.05 Mož, ki je strašil samega sebe — 21.30 Moda za vas — 21.40 TV dnevnik — 21.55 625. Da, in tudi najdem njeno, prva je v dolgi vrsti, v velikih črkah: PO DOLGI BOLEZNI JE VČERAJ PREMINIL MOJ MOŽ V SVOJEM 53. LETU. Naznalilo nosi datum predvčerajšnjega dne. Dolgo sedim in premišljujem. Mož ima ženo, ki je trideset let mlajša od njega, več let je bolan in nekega dne umre. In mlada vdova si oddahne. C0-O-«*-« C3^5-o-l»— $ direktna prodaja k cenam proizvodnje © tukaj načrtuje in Izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo ® od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure. PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI: PODJERBERG/ST. KATHREIN Pošta Škofiče / Schlefllng Telefon 0 4274-295518 NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36-381 RUTAR-CENTER O ugodno dobavi # in hitro na dom # dostavi Klic življenja (Nadaljevanje s 6. strani) '^V.%V.\V.VV.V\V.V.,.V.V.VV.V.WA\W.V.V,,.VV.\\\%V:y,.VA\\\V.,.^V.,.V.VA\\%\\VAV.V.V.,.V.VV.V.VAV.,.V.,,.V.,.\\\V/,,."AV^\V.,.\V.V.V.,.V.V.V „Ce bi mi ne dali nič drugega, kakor enkrat dobro be-sedo,“ je dejala, „pa bi jim bila hvaležna zanjo." ..Seveda," se je nasmehnil čevljar. „Vedo, da ste taki, zato se delajo norca in nosijo glavo še bolj pokonci. Kadar ne bo nikogar več, ki bi jim roko poljubil, je tudi iztegovali več ne bodo." ..Nevoščljivost govori iz vas!" mu je očital pisar. ..Nevoščljivost, kaj pa drugega; samo škoda, da niso vsi Uudje nevoščljivi; drugače bi bilo na svetu." — Lojze je pil žganje, omamilo ga je kmalu in napolnile So mu glavo velike in sladke misli. Rad bi bil z materjo sanT da bi se razgovarjal — o Ljubljani, o lepih hišah, ki 50 tam, o lepem življenju, ki čaka v prihodnosti. In še da|je so šle njegove misli, zmerom više so se vzpenjale, že je dovršil vse šole, že je bil imeniten in velik, vsi so ‘:'veli pri njem, mati, oče in Tone in Francka; vsega je bilo zmerom dovolj na mizi, pečenke, vina, oče je sedel ves dan za mizo in je kadil in bral romane, mati je hodila po gosposkih izbah in je pospravljala, zato da ji ni bilo dolg-časl zvečer pa je bila luč na mizi in sedeli so vsi skupaj 'n so se razgovarjali — večen Božič je bil, večna Velika n°o. In prišel je časih čevljar v vas — dali so mu vina 'n 30 ga pogostili prijazno; zmajeval je z glavo in ni mo-gel izpregovoriti grde besede. Prišel je pisar, poklonil se Je že pri durih; branil se je malo, toda nato je sedel za ^iz° in si je privezal okoli vratu bel robec in se je smeh-Ja*. kakor da bi mu svetila luč v oči. Vsi so prišli — ves lanec je prišel, vse lačno, zakrpano in zbegano uboštvo, ln °n jih je pogostil vse, velika pojedina je bila in šele Pozno v noč so se vračali na klanec v desetih kočijah, peli s° Po poti in vriskali, vino jim je bilo stopilo v glavo in Zginilo je nenadoma vse siromaštvo, vsa grda grenkoba Je 'zginila iz src; klanec siromakov, ki je gledal prej dol na trg temno in zavistno, je odprl tope oči in je gledal dol Jasno in veselo, kakor brat na brata ... Razšla se je družba, ko je bilo že pozno in so v trgu ugasnile že skoro vse luči. Glasil se je potem zunaj še dolgo glas čevljarjev, ki je prepeval po klancu. V izbi je dišalo močno po žganju in zrak je bil poln tobakovega dima. Francka je odprla okno; mesec je sijal. Lojze je vstal in zazibalo se je pred njim. „Glej, pijan sem!" si je mislil in zasmejal se je; zdelo se mu je čudno in smešno, da je bil pijan, nič mu ni bilo neprijetno in samo zibalo se je, kamor je pogledal: zibala se je nalahko miza, kakor da bi bil kdo spodaj in bi jo dvigal s hrbtom, zibala so se vrata, zibala so se okna in tla so se časih malo zamajala. Sedel je na posteljo. Mati je stopila k njemu in ga je pogladila po laseh. „Spat pojdi, Lojze! Kaj ne veš, kakšen dan bo jutri?" — Lojzeta je izpreletelo, takoj se je iztreznil in oči so pogledale bistro. Ko se je razpravil in je ležal že dolgo časa, se je vzdignil na komolcih in je pogledal proti materini postelji. Mati je klečala na tleh, čisto je bila sključena v dve gube in Lojze je slišal, kako je šepetala. Na mizi je bila luč globoko privita, tako da je bil mrak v izbi. „Mati!“ je zaklical Lojze nalahko in je iztegnil roko. Mati je dvignila glavo počasi in se je ozrla k Lojzetu; njen obraz je bil čudno mlad, ves bel in brez gub, ustnice so se smehljale mirno. „Jaz ne morem spati." „Moli naglas!" Pokleknil je v postelji in molila sta poluglasno. Za zastorom je sopla mati, mala Francka je ležala na tleh in se je smehljala s poluodprtimi ustnicami. Zunaj je bil lep večer, mir božji je plaval nad vso pokrajino. — Ko se je danilo, sta se mati in Lojze že odpravljala. Stara mati se je zbudila in je kašljala za zagrinjalom, mala Francka je sedela v sami srajci na tleh in se je jokala. Šla je na prag za bratom in za materjo, ki sta bila oba nedeljsko oblečena in sta imela velike cule v rokah. „Notri pojdi, Francka!" je zaklical Lojze, ko je bil že na klancu. Toda Francka je tekla za njima in je jokala na glas. Mati se je razjezila: „Domov, Francka!" — Toda Francka je tekla in se je spoteknila in je padla. Ko je vstala, si ni upala več dalje, jokala je in gledala za njima, ki sta hitela po klancu. Na kolodvoru je bilo vse prazno in tudi voz je bil prazen, ki sta sedla vanj; drugi vozovi so bili polni italijanskih delavcev, rjavi obrazi so gledali skozi mala okenca. Sedla sta k oknu in sta gledala, kako je hitela pokrajina mimo, — pusta pokrajina, samo kamenje in sam osat. Toda kmalu se je izpreminjalo, že so se prikazovali zeleni travniki, polje se je svetilo tam v dolini, sonce je sijalo na bele hiše, ki so se videle majhne in lične, kakor igračice, narejene iz belega papirja. Vlak je časih malo postal, iz-prevodniki so vzklikali z visokim glasom, zaropotalo je, streslo se in spet je šlo dalje, zdaj že po lepi ravnini, že naravnost proti Ljubljani. Lojzetu je utripalo srce, da ga je šlišal; — gledal je s pozornim očesom in zdelo se mu je, da že vidi, kako se tam od daleč sveti nekaj bisernega, čudovitega — pač zlati stolp ljubljanske cerkve. Gledal je in bleščalo se je venomer, migljalo je iz megle, razločevalo se je zmerom bolj, ali potem je nenadoma spet izginilo, prav pred očmi se je dvignil črn holm, kakor da bi bil šele v tem hipu zrastel iz zemlje... Toda glej, visoko poslopje, in že spet drugo, in že drugo ob drugem; tam vitek stolp tvornice, tam prostran vrt s pisanimi steklenimi kroglami, ki so se lesketale v soncu ... Visoko poslopje je ostalo zadaj, odprl se je malo svet, odprla se je nenadoma dolga in široka cesta s hišami na obeh straneh in v ozadju se je vzdignilo dvoje visokih rdečih stolpov z nečim zlatim, bleščečim na vrhu ... Zažvižgalo je, zaropotal je vlak in se ustavil. Lojze in mati sta stopila z voza na prostrani peron ljubljanskega kolodvora. Ljudi je bilo tam vse polno, večidel so bili gosposko oblečeni in nekateri so govorili po nemško. Dolga cesta je držala s kolodvora v mesto in krenila sta naravnost po njej. „Bova že prišla do kakšne cerkve," je rekla mati. (Dalje prihodnjič) Nacisti vzgajajo mladino v Zah. Nemčiji GROZLJIVA PRIHODNOST V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI. — NOVI „FIRERJI“ ŠČUVAJO K RASNI MRŽNJI ITD. Veliko razburjenje in negodovanje nemške javnosti je vzbudilo nedavno odkritje, da mladinske organizacije »Viking" v Zvezni republiki Nemčiji vzgajajo mladino med 16. in 20. letom v nacističnem duhu. Pod krinko „taborjenja" so skupine ..Vikingov" v raznih predelih dežele zbirale mladince in z njimi vežbale v nacističnem stilu in na nacističen način. Povelja z nečloveškimi, neartikuliranimi glasovi, uniforme zloglasnih SS-čet, železna disciplina, prepevanje nacističnih pesmi, v katerih se poveličuje Adolf Hitler, vse to je okvir, v katerem so novi „firerji“ navajali svoje naslednike k rasni mržnji, zaničevanju drugih narodov in držav, sprejetju nasilja in grobosti ter kritizirali demokratični napredek kot nekaj „preživelega" in škodljivega. Že prej je bilo znano, da se v organizacijah »Viking“ zbirajo sinovi bivših pripadnikov nacističnih odredov, ki so uspeli preživeti vojno in se izmakniti vsem povojnim sojenjem vojnim zločincem. Toda, šele zdaj je neki televizijski ekipi iz Kolna uspelo s skrito kamero posneti grozljive prizore vzgoje mladine v nacističnem duhu in v nacističnih uniformah. Tako so šele zdaj zares ovrgli vse morebitne dvome o tem. Pod vodstvom svojih „firerjev“ so podivjani mladinci v padalskih uniformah in v črnih srajcah napadli kolenske novinarje, ki so komaj uspeli pobegniti. Njihov reportažni avtomobil je popolnoma de-moliran, stekla pobita, gume čisto razsekane, kajti mladi nacisti niso hoteli dovoliti, da pride resnica o njihovih taborih v javnost. Novinarji so vložili tožbo na sodišče in obtožili skupine „Vikin-gov", ki širijo nacistično propa- gando, in ker v nasprotju z zakoni popularizirajo nacistične embleme. Z obžalovanjem so ugotovili, da so pravzaprav v nemški javnosti že od 1952. leta vedeli, da „Vikingi" širijo nacistični duh in se ni zdelo niti enemu javnemu tožilcu potrebno, da bi karkoli podvzel zoper to nacistično organizacijo. V zvezni republiki Nemčiji se sicer pronacistične organizacije in izpadi še niso toliko razmahnili, da bi se lahko govorilo o prvorazrednih političnih in družbenih problemih. Vendar pa vsakodnevna poročila v tisku kažejo na to, da se je nacistična dejavnost znatno povečala v zadnjih dveh letih. Iz vseh strani prihajajo vesti o ustanavljanju »strelskih družin", ki služijo kot zbirališče bivšim vojnim zločincem, javljajo o „vojaških vajah" oboževalcev Adolfa Hitlerja, prirejajo komemoracije na dan njegovega samomora, bahavi nacisti že grozijo s plinskimi celicami, oskrunjajo grobove Židov in poskušajo prodreti v javnost s simboli poraženega hitlerizma. Zakaj solze olimpijskih zmagovalcev? Olimpijske igre, ki so bile letos v Montrealu v Kanadi, so za nami. Na vsakih olimpiadah, zlasti v povojnih letih, je prišlo do raznih nevšečnosti, ki niso bile nikakor v skladu z idejno zamislijo počet-nika sodobnih olimpijskih iger barona Pierra de Coubertina. Sodobna človeška razklanost se je najbolj razdivjala med zadnjimi olimpijskimi igrami v Munchnu. Zato so že same priprave za letošnjo olimpijsko prireditev v Montrealu potekale v precej razgretem ozračju, še neposredno pred začetkom najple-meniteje zamišljenega mednarodnega telesnovzgojenega spopada, ali bolje rečeno, svetovnega merjenja telesnih sil na obeh področjih športnega udejstvovanja je prišlo do raznih političnih zapletkov, ki so bili posledica predvsem dejstva, da se osrednji olimpijski odbor ni zavedal, da ne moremo niti pri športnih prireditvah spregledati vpliva, ki ga lahko ima nanje sve-tovnopolitično dogajanje. Pravili so in še vedno pravijo: „Mens sana in corpore sano“ — „Zdrav duh v zdravem telesu". Pogoj za uspešno udeležbo pri olimpijskih tekmah je vsekakor zdravo telo. Kaže, da je novi predsednik osrednjega olimpijskega odbora lord Killanin, ki je po mun-chenski zagati prevzel od lorda Brundaga težko nalogo vodenja olimpijskega voza po svetu, pozabil, da zdravje telesa brez zdravja duha ni dovolj za fizično napenjanje na številnih olimpijskih štadionih. Zdravje duha je potrebno za ostvaritev skladne osebnosti, ki bo res prežeta z olimpijskim .V.V.V.V.VAV.V.V.V.V.V.V, KRAVJI BAL Prireditelj: SPD „Jepa“, Loče ob Baškem jezeru Kraj: Bohinj Čas: nedelja, 19. septembra 1976 Odhod: ob 8. uri zjutraj iz Loč Prijave: Jožko VVrolich, tel.: 04254 — 2142 AV.VAV.V.V.V.VAV.V.V/.V idealom. To obojno zdravje ni potrebno samo za udeležence, ampak tudi za organizatorje olimpijskih iger. Pri marsikaterem atletu, čeprav odlikovan z zlato kolajno, sem to zdravje duha v Montrealu pogrešal. Zdravje duha pomeni v takih priložnostih tudi zavest zadovoljstva in zadoščenja za izkazano športno vrlino. To atletovo zdravje duha sem presojal pri nagrajevanju. Pri prejemu odličja je pri vseh prehajalo predvsem do izraza dejstvo, da je vsak atlet dal duška zadoščenju za doseženo osebno priznanje. Pri sledečem poslušanju državne himne ob dvigu svoje zastave pa je atlet doživljal nekaj mnogo bolj intimnega, kar je prišlo do izraza z ganotjem, ki se ni dalo prikriti, pri nekaterih celo s solzami; to ganotje in te solze so dokazovale atletovo zavestno vključevanje v skupnost, ki sta jo zastava in himna predstavljali. ..Prastrah" pred... (Nadaljevanje s 3. strani) nalov, računske in grafične rešitve, okvirni proračun za oddajniške aparature ter zemljevid predvidenega pokrivanja avstrijske Koroške z Golice in Peči. December 1973 Na sestanku tehničnih strokovnjakov ORF, RAI in J RT v Firencah je predložen načrt za postavitev pretvornikov na Golici in Peči. Predlog je zavrnjen z utemeljitvijo, da bi pretvorniki povzročali motnje na avstrijskem ozemlju in da naj se študije nadaljujejo predvsem za višje frekvenčne kanale. Februar 1974 Skupščina SR Slovenije in njeni organi razpravljajo o položaju, načrtih in nalogah RTV v Sloveniji. Posebna pozornost je posvečena vprašanju, kako zagotoviti slovenski televizijski program Slovencem na Koroškem. Stališče je ne- Tako intimno doživetega zmagoslavja pa niso izkazovali vsi nagrajeni atleti; kajti med njimi se niso mogli vsi istovetiti s himno in zastavo, ki so jima zaradi njegovega osebnega uspeha izkazovali čast, vendar niso prikrivali zadoščenja, da je do takega državnega zmagoslavja prihajalo prav po njihovi o-sebni zaslugi. Zato sodim, da bi lord Killanin in osrednji olimpijski odbor napačno ravnala, ko bi vztrajala pri načrtu, da bi z olimpijskih iger odstranili prav to zadnjo pomembno počastitev zmagovitega atleta z dvigom zastave in sviranjem himne države, ki ji pripada. Nevarnost je namreč, da bi se po uresničitvi tega načrta olimpijske igre sprevrgle v bolj ali manj grobo merjenje telesnih moči ljudi raznih ras in z raznih kontinentov, ki bi bili prisiljeni tekmovati v anonimnosti živopisnega športnega meteža. j. j- dvoumno; gre za pomembno nalogo, RTV Ljubljana jo mora uresničiti. (Dalje prihodnjič) VAVAVAVAVAVAVAVAV Hotel Breznik išče z 10. oktobrom 1976 samostojno, pošteno in kvalificirano NATAKARICO Stalna služba, hrana in stanovanje v hiši. Telefon: 0 42 35 — 20 26. i ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■ Opravljamo vsa INŠTALACIJSKA DELA za centralno kurjavo vestno in v najkrajšem času. Pogovorite se z nami — Vaše inštalacijske probleme deponirajte na upravi „nt“. Tako bomo poslali strokovnjaka. BISTRICA PRI PLIBERKU (Smrt Cudejevega očeta) Šolske knjige V knjigarni „NAŠA KNJIGA" Šolske knjige za novo šolsko leto lahko že sedaj naročite v knjigarni „NAŠA KNJIGA" v Celovcu, kjer jih potem dobite za bone. Pa tudi z bogato izbiro slovenske literature za mlade in starejše bralce se priporoča „NAŠA KNJIGA", Pavličeva 5 a, 9020 Celovec. V soboto, 28. avgusta, je umrl v celovški javni bolnici Cudejev oče Jakob Mert na Bistrici. Dolgo je upal v ozdravljenje in z njim so upali njegovi domači in sosedje. Saj so ga vsi radi imeli. Pokojni je bil dober sosed, skromen in družaben človek. Dolga leta je delal v opekarni v Sorgendorfu. Sedaj je pa že nekaj let sem užival zasluženi pokoj. SLOVITI AMERIŠKI KIRURG V SLOVENIJI De Bakey častni doktor ljubljanske univerze LJUBLJANA. — Slovitega ameriškega srčnega kirurga prof. dr. Michaela De Bakeya so 1. septembra slovesno promovirali za častnega doktorja ljubljanske univerze. Univerzitetni svet je sklep o podelitvi častnega doktorata ljubljanske univerze dr. Michaelu De Ba-keyu sprejel že leta 1971, in sicer ceeoeoeeoeeeeoooeeeeooeeee Globaško žegnanje bo v nedeljo, 12. septembra, pri Šoštarju v Globasnici. Igra zabavno inštrumentalni ansambel »Fantje iz Podjune". Vsi prisrčno vabljeni! sooooooeeoeoooaecoeoeoeee« za posebne zasluge pri razvoju in vzponu kirurgije srca in ožilja, vendar ameriški zdravnik vse doslej ni obiskal Ljubljane, tako da so mu doktorat podelili lahko šele sedaj. Dr. De Bakey ni samo rešil življenj številnih jugoslovanskih bolnikov, ki bi bili sicer obsojeni na smrt, pač pa je svoje bogato znanje in izkušnje nesebično posredoval tudi številnim jugoslovanskim kirurgom, kardiologom, imunobiologom in drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo s patologijo srca in ožilja ter s problematiko presajanja tkiv in organov. »Profesor De Bakey je velik prijatelj Jugoslavije in jugoslovanskih narodov — je v utemeljitvi podelitve častnega doktorata med drugim naglasil dekan ljubljanske medicinske fakultete dr. Miha Likar — in je s svojo veščo roko nesebično reševal življenja številnih naših državljanov, katerim je nudil brezplačno zdravniško pomoč in jim kril celo stroške zdravljenja v bolnišnici." V živem spominu marsikoga je še leto 1967, ko je dr. De Bakey s celotno kirurško ekipo in vsemi potrebnimi napravami na svoje stroške obiskal Ljubljano in na kirurgični kliniki operiral osem bolnikov. Sedmim je vstavil umetne srčne zaklopke, osmemu pa u-metno trebušno aorto. aeeeeeoeoeeeoeeecoooecoceet HIMEN MLADEMU PARU V nedeljo, 5. septembra, sta se poročila na Pečnici učitelj Wili K a n d u t h in učiteljica Majda Rehsmann. Za zmerom jih je zvezal g. Hanzej Dersula. Mladi zakonski dvojici želimo obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti! Ip6ift - Iport - ipsrt - lp6('t Slovenski atletski klub ima smolo Prejšnjo nedeljo, 29. 8. 1976, je igral SAK prijateljsko tekmo proti tamkajšnjemu moštvu SAVA-Kranj in nesrečno izgubil 2:1. SAK ni mogel nastopiti v polni formaciji, a možnosti, da bi zmagal, je imel dovolj. Toda napadalci in igralci v sredini niso znali izrabiti svojih možnosti. Po tekmi sta se obe moštvi pri obilnem kosilu tesneje spoznali in sprijaznili. Popoldne pa so bili igralci SAK gostje na štadionu Olimpije v Ljubljani pri tekmi Olimpija : Sarajevo, ki se je končala 2 :2. SAK : Union Neca I 1:1 (0:1) Vsak navijač SAK je pričakoval po visoki zmagi nad Borovljami prepričljivo zmago slovenskih nogometašev. A igra je pokazala drugače. SAK je bil sicer v premoči, toda Union Neca je v prvem polčasu povedla (enajstmetrovka) na 1 :0. Čeprav je SAK igral nato sko-ro le na polovici nasprotnika, so šle vse žoge čez ali mimo vrat. Igralci VVoschitz, Zablatnik in Hobel so prišli celo sami pred vratarja, a niso znali ukaniti nasprotnega vratarja. Proti koncu je končno Lampichler po krasni podaji H. VVieserja izenačil na končno stanje 1:1. SAK II : Unicon Neca II 4:5 2. člansko moštvo se je spet izkazalo kot zelo močno. Mladi talent Justin Polanšek, ki je lani igral dvakrat v koroški mladinski reprezentanci, je bil glava moštva in dal kar tri gole. Žal pa se tokrat obramba ni znašla, pa tudi vratar J. Malle je imel očitno slab dan. Tako je dobil SAK II pet deloma ubranljivih golov. B Naslednjo tekmo igra SAK I v St. Michaelu v Labotski dolini v nedeljo, 12. 9. 1976, ob 10,15; B SAK II je prost. B Mladinsko moštvo SAK pa igra v VVolfsbergu proti WAC ob 14,00. SELE — TRDNJA VAS 7 : 0 (4:0) Medtem ko se je Selanom prvi nastop v tekoči sezoni na tujem ponesrečil (zgubili so proti Gospe Sveti z 1:3), so preteklo nedeljo v domačem okolju zaigrali kot že dolgo ne. Res je, da je moral nasprotnik nadomestiti tri igralce, a kljub temu je bilo veselje gledati, kako je tokrat žoga ubogala selske igralce. Zlahka bi bili dali še par golov. Tekom vse igre se je nasprotnim igralcem le redko posrečilo priti v bližino selskih vrat. To dobro formo pa boder Selani že prihodnjo nedeljo zelo potrebovali, saj se bo treba pomeriti z moštvom iz Bi- Obiščite galerijo Wernerja Berga! * • strice v Rožu, ki je trenutno na vrhu lestvice. Na to tekmo ste vsi navijači selske enajsterice prav prisrčno vabljeni. • V nedeljo, 12. septembra, ob 15.30. igrajo Selani na Bistrici v Rožu. m Mladinsko moštvo pa igra prav tako v nedeljo, 12. 9., ob 9. uri dopoldne v Zauchnu (Suha) pri Beljaku (ob koncu avto ceste). Rajnega so prepeljali v ponedeljek, 30. avgusta, v Šmihel in so ga na domačem pokopališču položili k večnemu počitku. Domači dušni pastir, g. kaplan Dersula se je v srce segajočih besedah poslovil od pokojnega. Tudi mrtvaški bratje, katerih zvesti član je pokojni bil, so mu izkazali zadnjo čast. Naj blagi pokojni mirno počiva v domači zemlji. Družini pa naše sočutje! Lestvica 1. D razreda po tretjem kolu- 1. Kotmara vas 2. Slovenski AK 3. Union Neca 4. Tinje 5. Šmihel/Lab. 6. Trnja vas 7. St. Štefan/Lab. 8. Klopinjsko jez. 9. Marija Rojach 10. Metlova 11. DSG-Borovlje 3 2 0 1 5:5 2 1 1 0 6:1 3 3 1 1 1 5:4 3 3 1 1 1 5:5 3 3 1 1 1 7:8 3 2 1 0 1 7:6 2 1 1 0 0 2:1 2 2 1 0 1 3:3 2 3 1 0 2 5:6 2 3 1 0 2 3:4 2 3 1 0 2 2:7 2