8 T i n k a Ba č i č , n e j c jo g a n : Bibliografija Toneta Wraberja Bibliografija Toneta Wraberja Bibliography of Tone Wraber T i n k a Ba č i č , N e j c j o g a N Oddelek za biologijo, Biotehniška Fakulteta, UL, Večna pot 101, 1000 Ljubljana; martina.bacic@bf.uni-lj.si, nejc.jogan@bf.uni-lj.si Obsežna bibliografija Toneta Wraberja do danes obsega blizu 900 bibliografskih enot. Ni resnega botaničnega članka, ki ne bi citiral vsaj enega njegovega dela, najbolj uporabljana in opažena je vsekakor Mala flora Slovenije, pri kateri je kot soavtor sodeloval pri vseh 4 izdajah (1969, 1984, 1999, 2007), njegov delež obdelanih družin pa se je postopno povečeval. O izsledkih svojega znanstveno-raziskovalnega dela je botanično javnost seznanjal preko mnogih florističnih, taksonomskih in fitocenoloških člankov v domačih in tujih znanstvenih revijah. Odkril in objavil je na desetine novih vrst za floro Slovenije ter s tem po plodovitosti gotovo prekosil vse sodobne raziskovalce. Pri oblikovanju temeljev varstva narave v Sloveniji je sodeloval z mnogimi naravovarstvenimi prispevki, objavljenimi v revijah Varstvo narave, Biološki vestnik in Proteus, posebej pomemben pa je Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk RS (T. Wraber & Skoberne, 1989), ki je poldrugo desetletje usmerjal naravovarstveno botanično dejavnost Sloveniji. Prof. dr. Tone Wraber je avtor in soavtor znanstvenih in strokovnih monografij, npr. Sto znamenitih rastlin na Slovenskem (Wraber, 1990), Rože na Slovenskem (Pintar & Wraber, 1990), 2 x sto alpskih rastlin na Slovenskem (Wraber, 2006), Travniške rastline na Slovenskem: sto pogostnih vrst (Seliškar & Wraber, 1986), s katerimi je dosegel in navdušil tudi bralce zunaj ozkega strokovnega kroga. Osem let je bil urednik poljudnoznanstvene revije Proteus. Od leta 1962 do danes je v Proteusu objavil okrog 300 poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov ter krajših prispevkov, s tem pa med drugim bistveno prispeval k razvoju slovenskega biološkega izrazja. S številnimi poljudnimi članki v dnevnem časopisju, mnogimi intervjuji in televizijskimi oddajami je izjemno prispeval k popularizaciji stroke tudi v širši javnosti. Kot področni urednik in s poldrugo stotino prispevkov je sodeloval pri nastanku Enciklopedije Slovenije, ki jo je v letih 1987-2002 izdala založba Mladinska knjiga v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.