Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. aprila 2017 - Leto XXVII, št. 15 VSEM NAŠIM BRALCOM ŽELEJMO BLAJŽENE VÜZENSKE SVETKE! Madžarski zunanji minister v Sloveniji stran 3 Gda mene tau prime,... stran 2-3 »Gastroangel« v Andovci stran 7 2 VELKA NAUČ – VELKA SREČA Anica Manojlović že od mali naug farba djajca »GDA MENE TAU PRIME, ME M »Kristuš je od mrtvi stano! Aleluje, hvala Baugi, Vekivečnomi Gospaudi!« Tak de se (tak naj bi se) spejvalo na velko soboto po porabski cerkvaj pri goristanenji pa procesiji, na tej krščanski ligdé hvalo dajo, ka je Jezuš nej ostano v grobi, ka je gori stano. Sploj pa tisti, steri so se na te najvekši svetek cerkve pripravlali že štirideset dni, ništrni s postom, drugi z duhovnimi vajami (lelkigyakorlattal) ali samo s tejm, ka so molili štacije. Letos de na Vogrskom velki petek tö fraj den, tak je tau skončo vogrski parlament. Najbole prej zatok, naj se držine leko v meri pripravlajo na svetke pa naj že na velki petek leko dejo na obrede (szertartás). V Porabji baudejo obredi »centralizirano«. Na velki petek, na den smrti Jezuša, gospaud župnik zové vörnike cejle fare (Gorenji Senik, Dolenji Senik, Sakalovci, Verica-Ritkarovci, Andovci, Števanovci) na obred v Sakalovce. Celau de autobus pelo, ka je dobro za tiste vörnike, steri ovak ne morejo do Števanovec. Vidli mo, kelko de se tau prijalo, kelko do se dali nagučati tisti lidgé – sploj starejši – steri bi v domanjo cerkev ali kapejlico eške staupili, dapa leko, ka de za nji paut do Sakalauvec pa nazaj že težka. Ranč tak de goristanenje pa procesija za vse vörnike fare najprva v farnoj cerkvi na Gorenjom Seniki, potistim pa v Števanovci. S tejm župnik Tibor Tóth tau ščé dosegniti, ka naj vörnicke iz drügi vesnic čütijo, ka cuj slišijo k enoj fari (egyházközség). Dapa tau je nej léko delo, če vejmo, ka so v Porabji gnauksvejta tri fare bile (Gorenji Senik, Dolenji Senik pa Števanovci). Vsakša fara, vsakša ves je mejla svoje šege na svetke, svoje tradicije, na stere so bili lidgé navajeni, pa stere bi nej radi gordali. Té šege – povejmo, ka so v Sakalovci že duga lejta ejkstra meli procesijo (slovenski) na velko soboto – je dobro pozno župnik Merkli, vej je pa tü gorraso, zatok je te »ejkstra« šege nej drejgo. Sto je sto, je leko išo na Gorenji Senik (na žalost so lidgé bole v Varaš šli), sto nej, je pa doma v vesi išo na goristanjenje. Lidgé so tak, ka svetke najraj preživejo med svojimi, med tistimi lidami, stere poznajo. Naj bau tau držina ali svoja ves. Tau jim dá intimnost svetka, tau njim dá mir, steroga nücamo, če ščemo doživeti veličanstvo vüzma ali velike noči. Gnešnji župnik tö nešče lagvo, rad bi lidi navado, naj vejo, ka pripadajo vekši skupnosti (közösség). Pa če tak vzememo, deliti veseldje velike noči z dostimi, je tö sreča. Velka sreča! Marijana Sukič V Prekmurji pofarbana djajca za vüzenek zovejo remenice ali remenke. Na Goričkom je tak gé, ka djajca škrabajo, v Dobrovniki in okauli njega, gé za farbanje nücajo vosek, pa toj tehniki pravijo batik. Takše remenke že od mali naug dela tüdi Anica Manojlović iz Murske Sobote. »Gda sam mala bila, sva z očom pred vüzenkom furt farbala djajca. Tau so nej bili kakši preveč komplicerani motivi, bole rauže, mačice in mejla tej svetek furt rada.« Gda je v srednjo šaulo üšla, se je Anica z držino iz Bogojine preselila v Mursko Soboto. Prva leta ji je nej fajn bilou, vej pa je njoj lepše bilou živeti v vesnici kak pa v varaši. Na farbanje djajc je te neka cajta pozabila, te pa je ednauk v soboški knjigarni najšla eno pisalo: »Küpila sam ga in oča je biu tak srečen, gda ga je vido. On je že te nej biu več tak pri mauči, ge sam pa delala remenke in sam njemi jih kazala. Moje so podobne tistim, ka jih delajo v Dobrovniki. Kak sam že pravla, je moj oča v tistom tali Prekmurja pobero peneze za elektriko in brodim, ka si je on tam pogledno, kak delajo remenke. Tam majo bole tradicijo, delajo jih majstrice ljudske obrti, ge sam pa bole samorastnik. Za nojovo (strucc) djajce ponüca deset vör Črno, rdeče in trobentice, hrastov list in podobne reči. Na vsakšo djajce, te smo še nücali sküjano, smo napisali tüdi ime. Tau smo te k žegnji (blagoslovi) nesli in smo jih pogeli. Moj oča in ške en pajdaš sta mela eno takše groubo pisalo, te pa si je moj oča zbrodo, ka de djajca z redis perom, tau je takšo, ka ma kruglico na konci, farbo. Te smo črne farbe nej nücali, samo rdeče,« mi pravi Anica in ške cujda, ka je njeni oča nej biu dosta doma, vej pa je delo kak inkasant, pobero je peneze za elektriko, pauleg toga pa je biu ške muzikant, tak ka je nej biu dosta doma: »Za vüzenek je te prilika bila, ka je držina vküp bila in smo te djajca farbali. Tö zatau san njega,« go pitam in zvejm, ka deset vör, samo ka tau delo ne zgotovi v enom dnevi, liki Anica Manojlović farba v enom kedni, vej pa ne more telko cajta vküp delati, sploj ka oči tö trno trpijo. Za kokošeče pa ponüca okauli pau vöre, odvisno od minte. Prva je s svejčo delala, zdaj pa zavolo oči ma električni posvejt tö. Po tistom, gda djajce vösfuda - prva je tau z lampami delala, zdaj pa ma eno takšo pumpico – ga ške dobro zaperé. Gda lüknjico z voskom (viasz) zadela, vzeme v roké Farbe pa minte so leko trno raznolike bele farbe tüdi ge nücam, pauleg toga pa ške drüge farbe. Pauleg kokošečih, farbam goseča pa ške nojova (strucc) djajca tö.« »Nojevo je rejsan velko djajce, kelko te cajta ponücate za Porabje, 13. aprila 2017 pisalo, tou je mali lijakec, v šteroga vosek notri vlije, in minte gor namala: »Bela je osnovna (alap) farba djajca, te denem na njega rdečo farbo. Tisto, ka stjém, ka rdečo ostane, z voskom prekrijem, 3 MADŽARSKI ZUNANJI MINISTER V SLOVENIJI MOREJO NJATI« pa te ške črno farbo cuj dam in je te gotovo. Müva z očom sva te djajce ške k svejči cuj ške par nojovih. Zdaj, ka je v penziji, ma več cajta, tüdi te, gda je ške delala - tüdi ona je po končani srednji ekonomski šauli delo dobila na firmi, stera se z elektrikov spravla - pa si je furt najšla cajt, ka je redla remenke. »Mauž Miki in oba sina so znali, ka gda mene tau prime, me morejo njati, ka ge tau delam. Te sam ške s svečo delala, tak ka so nej smeli pauleg nje gučati ali mimo oditi, ka so mi te vöter delali. Te je nej bilou tak pospravleno, kak bi moglo biti, pa nej se je tak küjalo, ali püstili so me pri meri, vej pa so znali, ka me tau delo veseli,« raztolmači in pove, ka gda je ške v slüžbi a djajca v tehniki batik bila, je remenke za vüzenek talala namesto čokolade, dejvala, ka se je vosek raztau- zdaj pa ma vövzeto obrt, tak po, zdaj pa ges djajce denem ka jih tüdi odavle: »Té remenv rejdlin, na 100 stopinj Cel- ke rejsan dugo držijo, če jih fajn namažeš. Farb sam tüdi že dosta vösprobala, tüdi bolgarske, samo najboukše so domanje, slovenske.« Naša sogovornica zadnja lejta pred vüzenkom svoje remenke na senji na Cankovi odavle. Najbole jo furt zanima, stere minte do se lidam najbole vidle, »tau, ka gledajo in ka v roke vzemejo. Zadnje cajte dela tüdi remenke lilaste farbe Vsakšo leto si neka nauvi mint zija, in te tau fajn dojodteče zbrodim. Fejst so kipüvali, in se djajce samo ške zbriše, pauleg toga pa sam na senji po tiston pa ške namaže. tö pokazala, kak se takše rePrva sva ga müva z mastjauv menke delajo«. Tau bi rada ali salon mazala, zdaj pa s ednauk sveta pokazala tüdi kozmetičnim olijom, ka se te svoji vnükici, stera se je pred djajce bole svejti.« kratkim rodila, čiglij zna, ka Anica Manojlović zdaj vsakšo mlade gnesden takše reči ne leto okauli dvejstau kokošeči zanimajo preveč. djajc pofarba, pauleg toga Silva Eöry pa ške neka vekši, goseči in Na povabilo ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Karla Erjavca se je 6. aprila na uradnem obisku v Ljubljani mudil minister za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Péter Szijjártó. V pogovorih sta ministra največ pozornosti namenila dvostranskim odnosom, gospodarskemu sodelovanju, vključno s skupnim interesom za izgradnjo prometnih in energetskih povezav, regionalnim vprašanjem ter aktualnih izzivom v EU in njeni soseščini. Pri oceni dvostranskih odnosov med Slovenijo in Madžarsko sta se ministra strinjala, da so odnosi odlični, brez odprtih političnih vprašanj Pomemben povezovalni element med državama predstavljata tudi obe manjšini in njuno sodelovanje v čezmejnih projektih. V pogovoru so bile predstavljene možnosti za poglabljanje gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. Posebna pozornost je bila namenjena Višegrajske skupine, še posebej v času madžarskega predsedovanja V4. Zunanja ministra Madžarske in Slovenije Péter Szijjártó in Karl Erjavec krepitvi prometnih in energetskih povezav med državama in v širšem prostoru srednje in vzhodne Evrope. Državi povezuje skupen interes za nadaljnji razvoj Luke Koper ter izgradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. V okviru regionalnega sodelovanja sta ministra govorila o možnih oblikah vključevanja Slovenije v aktivnosti Ministra Erjavec in Szijjártó sta se dotaknila tudi aktualnih vprašanj EU in mednarodne varnosti, kot so množične migracije, prihodnji razvoj EU, transatlantski odnosi ter razmere v vzhodnem in južnem sosedstvu EU. (Vir in foto: Ministrstvo za zunanje zadeve R Slovenije) Umrla je Mária Pozsonec V 78. letu starosti se je 4. aprila 2017 poslovila nekdanja poslanka madžarske narodne skupnosti in častna občanka občine Lendava Mária Pozsonec. S svojim delom je veliko prispevala k razvoju lendavske občine, razvoju narodnostnih pravic ter ugledu lokalne skupnosti v Sloveniji in zunaj njenih meja. Mária Pozsonec se je rodila 16. januarja 1940 v Dolgi vasi pri Lendavi. Za poslanko madžarske narodne skupnosti v državnem zboru je bila med letoma 1990 in 2008 izvoljena petkrat. V vseh teh letih si je prizadevala za ohranjanje madžarskega jezika, madžarske kulture in vsestranski razvoj madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji ter veliko prispevala h krepitvi dobrih sosedskih odnosov. Veliko si je prizadevala tudi za sodelovanje med Slovenci v Porabju in Madžari v Prekmurju, velikokrat je posredovala tudi v interesu V svoji dolgoletni politični karieri se je ob narodnostni politiki posvečala predvsem preprostim ljudem, vsakdanjim problemom in izbolj- Mária Pozsonec (Marika néni) s predsednikom Zveze Slovencev Jožetom Hirnökom ob sprejetju visokega državnega odlikovanja Porabskih Slovencev pri madžarskih organih. Porabje, 13. aprila 2017 šanju kakovosti življenja na obeh straneh državne meje. 4 PREKMURJE Halgato Malo pred 8. aprilom - na té den Romi po cejlom sveti slavijo svoj svetek - so v Prekmurje na obisk prišli predstavniki francoske založbe Phébus in pauleg nji ške neka novinarov iz toga velkoga evropskoga rosaga. Prišli so zatau, ka poglednejo, gé se je godilo tisto, ka je Feri Lainšček napiso v romani z naslovom Namesto koga roža cveti. In zakoj so prišli glij zdaj? Zatau, ka je ta založba (könyvkiadó) ob Svetovnom dnevi Romov vödala té Lainščkov roman, steri je biu do zdaj doj obrnjeni v angleški, nemški, rovaški in turški gezik. Roman, steroga je prevedla Liza Japelj-Carone, v prevodi nosi naslov Halgato, tak pa je tüdi naslov celovečernoga filma Andreja Mlakara, steri je biu 1994. leta posneti po romani Namesto koga roža cveti. Študijski obisk, steroga so pripravili Javna agencija za knjigo, Urad vlade za komuniciranje in Slovenska turistična agencija, se je začno z ogledom Ljubljane. Tam so si gostje tüdi oglednoli omenjeni film, po tistom pa so prišli v Prekmurje. V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so si prva poglednoli razstavo del Ferija Lainščka, šli so v romski muzej, obiskali pa ške romski naselji Pušča in Kamenci. Tisti, ka se malo bole razmejo v kulturo, pravijo, ka se v Sloveniji ške nej zgaudilo, ka bi prevod slovenskoga romana v tijinski gezik spremljo takši večdnevni obisk. Kak je raztolmačo Feri Lainšček, je do toga prišlo tüdi zatau, ka je sam nej meu zadosta vole in cajta, ka bi šau knjigo predstavit v Pariz, te pa so se Francozi odlaučili, ka pridejo v Slovenijo. In tak so leko v živo vidli marsikaj zanimivoga. Med drügim so spoznali tüdi Lainščkovoga pajdaša in literarnoga junaka Ludvika Levačiča, ciganskoga poglavara naselja Kamenci. Silva Eöry Velikonočna delavnica na Dolnjem Seniku Slovenska narodnostna samouprava na Dolnjem Seniku je 31. marca organizirala velikonočno delavnico. Delavnice v Delavnice so se udeležili otroci in tudi starši kulturnem domu smo se udeležili tudi malčki in vzgojiteljice iz domačega vrtca. Prišli so tudi šolarji in odrasli, ki jih je zanimala ta dejavnost. V dvorani kulturnega doma so nas čakali kartoni, lepila, škarje in tudi vodene barvice. Vse to nam je pripravila ravnateljica monoštrske knjižnice, Piroska Molnár, ki je zelo spretna na področju ročnih del, obiskuje vrtce in šole, kjer ima delavnice. Tudi naše povabilo je z veseljem sprejela. Na začetku delavnice je udeležence pozdravila predsednica slovenske samouprave Ildikó Dončec Treiber, ki je izrazila veselje, da se je delavnice udeležilo lepo šrevilo interesentov. Potem nam je Piroska Molnar razložila, kaj bomo delali, in pokazala tudi vzorec velikega zajčka, ki je držal pred sabo košarico. Otroci so začeli z veseljem delati, pomagali so jim tudi starši, kajti nekatera dela so bila za otroke prezahtevna. Vzorec zajca smo izrezali iz kartona in ga potem pobarvali. Dolga ušesa, dolge brke, nos, očesi, tačke, rep... in je bi zajček narejen. Naredili smo še košarico, ki jo je držal med Zajčki s košarico tačkami. Med delom smo se pogovarjali, pomagali drug drugemu. Dobro je bilo videti, kako so delali skupaj starši s svojimi otroki. Na žalost smo dandanes premalo skupaj, vsi bežimo, nimamo časa za druženja. Ta delavnica je nudila možnost tudi za druženje. Ko smo zajčke pripravili, smo jih postavili na mizo, kjer so stali v vrsti kot vojaki. Po velikem »delu«, ki nam je vzelo precej energije, nas je slovenska samouprava pogostila z langošem. Predsednica Ildikó Dončec se je zahvalila gospe Piroski in tudi udeležencem. Upamo, da se bodo žajčkove košarice do velike noči napolnile z lepimi rdečimi jajčkami. V imenu dolnjeseniške slovenske samouprave Vam želim blažene velikonočne praznike. Marija Čato, članica SNS Galerija Murska Sobota V SPOMIN JOŽETU TISNIKARJU! Jože Tisnikar (1928-1998) je eno izmed najbolj prepoz- med katerimi je bil odličen pesnik Dane Zajc. Le nekaj dni Na razstavi v Murski Sobori je 60 del Jožeta Tisnikarja in Barvni toni velike večine del Jožeta Tisnikarja so temni, skoraj črni navnih imen slovenskega modernega slikarstva po drugi svetovni vojni. Rodil se je v Mislinji pri Slovenj Gradcu in tragično (v prometni nesreči) umrl v Slovenj Gradcu, tik preden so v Koroški galeriji likovnih umetnosti ob njegovi 70-letnici zaprli pregledno razstavo z 250 deli. (Obsežen katalog, bolj monografija, je izšel po razstavi in avtorjevi smrti). Jože Tisnikar je navdihoval tudi besedne umetnike, pred smrtjo sem se avtor tega prispevka pogovarjal z umetnikom, in sicer s poudarkom na njegovem delu v bolnišnici, kjer je delal kot obdukcijski pomočnik. Del tega pogovora (zadnjega umetnikovega javnega nastopa - zapis je shranjen v arhivu Radia Slovenija) je vključen v roman Vijolični dim, v katerem je osrednja oseba Viljem Kecske, patolog v osrednji debrecenski bolnišnici. nekaterih drugih, z njim povezanih avtorjev, med katerimi so dela slikarjev Valentina Omana z avstrijske Koroške, Zdenka Huzjana iz Lendave, kiparja Metoda Frlica (avtorja skulpture pred Slovenskim domom v Monoštru in skulpture v spomin na Kneževino Pribine in Koclja v Zalaváru-Blatogradu /2005/), umetniškega fotografa Tihomirja Pintarja, skupaj 16 slikarjev, kiparjev in fotografov. Porabje, 13. aprila 2017 Razstava v Murski Soboti ponuja odličen vpogled v ustvarjalni opus Jožeta Tisnikarja. V ozadju slikarjevih podob so resnične zgodbe iz življenja, lastnega in iz življenja tistih, ki jih je v letih nenavadnega dela v obdukcijski dvorani pospremil na zadnji poti. A travmatski naboj teh človeških dram je Jože Tisnikar znal povzdigniti v sfero univerzalnih simbolov. Stalno spominsko razstavo Jožeta Tisnikarja je zasnovala Milena Zlatar, nekdanja direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti, kustos je bil Marko Košan, predstavila in odprla pa jo je direktorica dr. Andreja Hribernik, ki je poudarila tudi pomen večletnega, odličnega sodelovanja z Galerijo v Murski Soboti. Razstava, brez dvoma ta čas ena najzanimivejših v Sloveniji, bo odprta do 18. maja. Tekst in foto: Ernest Ružič 5 Slovenski dan na monoštrski gimnaziji Osrednja avla Gimnazije Mihálya Vörösmartyja v Monoštru se je 31. marca ob 8. uri napolnila z dijaki, ki so mirno stali, med tem ko je zazvenela melodija najprej slovenske, nato pa še madžarske himne. Učenci so bili tisto jutro prav gotovo veseli, namesto prve učne ure so se namreč lahko udeležili tako imenovanega »Slovenskega dneva«. Prisotni so si lahko nato ogledali risbe in slike, ki so jih osnovnošolci in srednješolci z vse Madžarske (tako tudi dijaki Gimnazije Mihálya Vörösmartyja) poslali na natečaj, ki ga je lani razpisalo Veleposlaništvo RS v Budimpešti. Razstava je sicer že gostovala v Slovenskem domu, zdaj pa so lahko domiselne in izvirne stvaritve spoznali tudi monoštrski gimnazijci. Slovenski dan se je nadaljeval s kvizom za učence 7. in 8. razredov okoliških osnovnih šol. Tekmovanja so se udeležili šolarji iz Magyarlaka, Monoštra, Gornjega Senika in Števanovcev, lahko pa so se izkazali tudi učenci nižje monoštrske gimnazije. »Kviz se imenuje ’Ljubim te, Slovenija’. Na to temo so morale ekipe pripraviti krajšo predstavitev« - je povedala učiteljica Generalnemu konzulu Borisu Jesihu so prisluhnili vsi dijaki monoštrske gimnazije Domoljubni slovenski pesmi v izvedbi učenca gimnazije Zalána Langa je sledil nagovor ravnateljice ustanove Éve Balogh. Kakor je izpostavila, so želeli s prireditvijo počastiti 25. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije in izraziti naklonjenost PorabČlani ekipe so morali na kvizu na kratko predstaviti Slovenijo skim Slovencem (prireditev je sicer potekala v madžarščini). »Veliko naših učencev ima slovenske korenine, v družinah se še govori slovensko. Radi bi tudi v prihodnje popularizi- Zsuzsanna Horváth, ki je bila najbolj dejavna pri sestavljanju rali slovenski jezik in Slovenijo« - je poudarila ravnateljica in nalog. Le-te so dale misliti, so pa bile tudi zabavne. Vsaka štiizrazila željo, da bi se k narodnostnemu pouku slovenščine v ri-petčlanska ekipa je pripravila kakovostno prezentacijo, naj bodoče vpisalo še več dijakov. pa izpostavimo šolarje iz Magyarlaka, ki nimajo slovenskega Med gosti smo lahko pozdravili slovensko parlamentarno zago- narodnostnega pouka. »Z gimnazije so nam poslali list s vornico Eriko Köleš Kiss in gepodatki o Sloveniji, ki smo se neralnega konzula RS v Monojih naučili. Učitelji raznih štru dr. Borisa Jesiha. Slednji predmetov pa so nas še temeje zbranim na kratko predstavil ljiteje pripravili na kviz« - je svojo domovino, kar so učenci povedala Eszter Jandrasics iz z veseljem poslušali. Opozoril bližnje madžarske vasi, ki ji je je, da so Slovenci in Madžari Slovenija zelo všeč. »Teden dni stoletja živeli v skupni državi, se že pripravljamo, sestavili njihovi deželi pa sta sosedi že smo predstavitev in poiskali skoraj sto let. Danes sta tako gradivo o Sloveniji« - je dodala Madžarska kot Slovenija članici učenka monoštrske Osnovne Evropske unije - pa se vseeno šole Istvána Széchenyija Fanni ne poznamo med seboj. »Meja Ivanovics, ki se sicer že osem med državama je odprta, let uči slovensko. skoraj neopazna« - je poudaSledile so naloge, udeleženci »Naša soseda Slovenija« - razstava tokrat spet v Monoštru ril slovenski diplomat in naštel so morali na primer sestaviti osnovne podatke o Sloveniji. Med tem je izpostavil, da letos slovensko besedno zvezo iz razrezanih črk, prepoznati nek slomineva 25 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Mad- venski kraj na podlagi posnetka, na praznem zemljevidu najti žarsko in Slovenijo, ki ju povezujeta tudi obe vitalni obmejni slovenska mesta, nanizati podatke o Sloveniji oziroma odločiti narodnostni skupnosti. se o pravilnosti nekaterih trditev. »Živim v Ljubljani, imam eno uro do morja, eno uro do Žiriji je predsedoval Boris Jesih, nobeden od treh članov pa ni smučišča, eno uro do Hrvaške in dve uri in pol do Monoš- bil trdega srca. Čeprav so si največ točk priborili Gornjeseničatra« - je dr. Jesih opozoril še na geografske značilnosti Slovenije ni, ostale ekipe pa dosegle na las isti rezultat, so vsi udeleženci in pozval dijake, naj sosednjo državo čim pogosteje obiščejo ter prejeli enake nagrade. si tam najdejo prijatelje. »Dober sosed je več vreden kot naj- Vodstvo Gimnazije Mihálya Vörösmartyja si želi, da bi prireditev bližji sorodnik« - je predstavitev šaljivo zaključil generalni kon- postala tradicionalna in tako pritegnila čim več mladih k spozul in se ravnateljici ustanove zahvalil za naklonjenost. znavanju Slovenije, Slovencev in njihovega jezika. -dm- Porabje, 13. aprila 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Če v Avstriji delo iščate Zavolo tauga, ka smo mejaši z Avstrijov pa zavolo tauga, ka tam dosta več leko prislüži, iz Železne županije sploj dosta lüstva si išče tam delo. Dapa zato, kak šegau majo prajti, nej vse zlato, ka se svejti, prvin kak bi pogodbo podpisali, redno trbej pogledniti, ka podpišemo. Zavolo tauga je najbaukše pa najbole gvüšno, če si prejk Zavoda za zaposlovanje AMS iščemo delo. Tam na njigvoj spletnoj strani po regijaj leko prebiramo med slüžbami. Konkretno leko poglednemo, sto je delodajalec, kelko bau plača, na kelko vör delavca gorvzemejo, kakšne šole trbej meti, pa še tau, ka gdé se trbej glasiti. Če na drugoj spletnoj strani najdemo, ka delo ponüjajo, te se vsigdar redno moramo pozanimati, najbaukše, če po telefoni gorpozovemo tau firmo. Če se osebno trbej srečati z delodajalcom, te vsigdar moramo pri sebi meti fotokopijo osebni dokumentov, pa če prosijo, te samo te njajmo tam. V Avstriji je dostakrat tak, ka niše pogodbe ne dá delodajalec, samo se ustno pogodijo, dapa na tau skrb moramo meti, ka Dienstzettelt, potrdilo od delovnoga razmerja, vsigdar moramo dobiti. Nej je od tauga guč, ka vsakši delodajalec znauriti šké delavce, dapa tau je gvüšno, ka pri plači leko največ prišpara. Vogrski delavec se že naprej veseli, če 1100-1200 evronov plače ma ponidijo, pa ranč ne vej, ka za tisto delo leko ka bi še več plače mogo dobiti. Gda plačo dobimo, te vsigdar moramo dobiti tisti papir, gde leko vidimo, kelko je plača, pa tau, ka kelko so nam dolapotegnili. Dosta je taši, steri tak mislijo, če začasno bivališče majo v Avstriji, te njim že vsefele socialni transferji odijo, pripadajo, dapa tau je nej tak, kak mislijo, tau samo te odi, če stalno bivališče mamo v Avstriji. Karel Holec 6 OD SLOVENIJE... Donald Tusk na delovnem obisku v Sloveniji Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk se je na delovnem obisku v Sloveniji srečal s predsednikom slovenske vlade Mirom Cerarjem, s katerim sta se pogovarjala tudi o prihodnosti Unije po brexitu in poudarila pomen enotnosti sedemindvajseterice med prihajajočimi pogajanji. Tusk je po pogovoru s Cerarjem dejal, da je v postopkih pogajanj o brexitu »naš najpomembnejši adut enotnost naših članic«, Cerar pa je dodal, da bo Slovenija kot konstruktivna članica v okviru pogajanj z Veliko Britanijo prispevala k enotnosti sedemindvajseterice. Sogovornika sta govorila tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu, pri čemer je Cerar dejal, da mora EU ostati odprta za države Zahodnega Balkana, ki pa morajo za vstop v EU izpolnjevati pogoje. Predsednik Evropskega sveta se je ob koncu obiska zahvalil Cerarju za sprehod po središču Ljubljane, med katerim sta se ustavila tudi pred Prešernovim spomenikom, kjer mu je slovenski premier pojasnil pomen slovenske himne. Tusk je nato ob koncu izjave za medije prebral sedmo kitico Zdravljice v slovenščini. Junaki zime Na Kongresnem trgu v Ljubljani so navijači pozdravili slovenske junake zime, med katerimi je bila tudi najboljša smukačica na svetu Ilka Štuhec. 26-letna Mariborčanka je s seboj prinesla tudi oba mala kristalna globusa (za zmago v seštevku smuka in kombinacije), okoli vratu pa je imela obešeno zlato medaljo za naslov svetovne prvakinje v smuku iz St. Moritza. Dogodka Junaki zime na Kongresnem trgu se je udeležil tudi premier Miro Cerar, predsednik države Borut Pahor pa je športnike sprejel v predsedniški palači. Slovenska zagovornica obiskala budimpeštansko slovensko drüštvo Erika Köles Kiss, slovenska zagovornica, je v srejdo 29. marciuša bila pri nas v Budimpešti, pri našomi drüštvi. Zdaj je bila že odrugin. Gda je prvin bila, te smo jo že spoznali kak prijazno žensko, stera rada guči, lepau guči pa je nej gizdava. Tisti, steri so bili na prvom srečanji pa so jo prvin nej poznali, so tau ugotovili. Tudi zdaj smo se sproščeno pogučavali. Erika nam je najprvin poročala od tejm, ka so narodnostni zagovorniki do tega mau naprajli v parlamenti. Najvekšo, ka so dosegli, je, ka je parlament privolo, da narodnosti več pejnez dobijo in tau dosta več kak do tegamau. Tak je naša Državna samouprava tö več pejnaz dobila že tau leto. Tak ležej ona dela, ležej delajo šaule (stere k njej spadeta Gornji Senik pa Števanovci), vrtci, radio Monošter pa novine Porabje tö. Več je pejnaz za kulturne skupine, kulturne prireditve. Nej so mogli dosegniti, naj bi se tü pa tam spremenijo narodnostni zakon. Naj bi volitve bile drugače za narodnosti, ka bi nej bila lista. Erika je od tejm tö govorila, kak dobro sodelujejo na Vogr- skom z Ministrstvom za človeške vire (EMMI), z državnimi sekretarji. Vsi tej velikokrat obiščejo Porabje. Dosti plus pejnez je dobila slovenska tok bi vsakši Slovenec mogo biti za njau dober, je povedala zagovornica. Ugotovili smo, ka je dobro bi- Slovenska zagovornica Erika Köles Kiss se rada sreča s svojimi volivci narodnost. Obnovili so sedež Državne samouprave, dobila je pejneze Zveza Slovencev v Monoštri, cerkev v Monoštri itd. Iz Slovenije nas tö dostikrat velki lidgé obiščejo. Ministri, državni sekretarji, ali slovenski mediji, nej televizija, nej novine, nej radio, skorok nika ne pišejo ali kažejo od nas. Kak, če nej bi bili na svejti. Nika se ne zanimajo za nas. Vejmo, ka smo mala narodnost, tüdi Slovenija, naša matična domovina, je mala, za- lau, ka sta naša zagovornica Erika Koles Kiss pa Dragica Gašpar (sodelavka na Veleposlaništvu RS v Budimpešti) bile v Sloveniji, v Ljubljani, pa sta se o tem tö pogovarjale s pristojnimi. Tau je tö nej lepau od poslancev Železne županije v vogrskom parlamenti, ka z našo zagovornico ne sodelujejo, samo eden z njauv na gunč stane, steri je iz Monoštra. Vse druge narodnosti sodelujejo z vogrskimi poslanci svojoga območja. Zagovornica je pripovejdala o tom, ka bi šče več pejnaz trbelo. Po vasnicaj bi trbelo pauti popraviti, ništerne križe, spomenike bi tö trbelo obnoviti. Dugo smo se pogovarjali, pa nam je Erika prajla, ka na Vogrskom, v Budimpešti splo lepau gučijo, gledajo na Porabske Slovence, vsigdar nas dajo za peldo pred druge narodnosti. Na tau smo leko ponosni. Kak koli smo mali narod (mala narodnost), smo pelda za druge narodnosti. Tau pomeni, ka dobre voditelje ima slovenska narodnost, dobro delajo, dobro vodijo svoje organizacije. Radi smo bili, ka je naša zagovornica prišla k nam, dosti vse smo se pogučali, dosti nauvega smo zvedli od njej pa smo spoznali njeno delo, vidli smo, ka so zagovorniki dosegli in se vüpamo, ka tüdi v prihodnosti leko vse kaj tanapravijo in s tem tüdi našomi slovenskomi drüštvi pomagajo. Eriki Köles Kiss smo se zavalili, ka nas je obiskala, želeli smo ji naprej dobro, uspešno delo in dobro sodelovanje s Slovenskim drüštvom v Budimpešti. Irena Pavlič Na kratko Novi gasilski prapor: prostovoljni gasilci iz Slovenske vesi, ki delujejo v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Monošter, so dobili novi gasilski prapor, ki ga je 2. aprila blagoslovil monoštrski župnik Ferenc Rimfel. Prapor, ki vaščane spominja na velik požar leta 1826, so namestili v kapeli sv. Florjana. Sporazum o sodelovanju: Svet za zadeve starejših občanov in Mladinski svet občine Monošter sta 29. marca podpisala Sporazum o sodelovanju, podpisnika sta bila župan Gábor Huszár in Ferenc Sütő, predsednik Mladinskega sveta. László R. Horváth Foto: Katalin Dániel, László R. Horváth Porabje, 13. aprila 2017 7 Monoštrski gimnazijci smo sodelovali v projektu TV AS Monoštrski gimnazijci smo bili konec februarja v Bruslju. Tam smo si ogledali mesto, Atomium in spomenik Waterloo. Na glav- noštru, kjer smo imeli intervju z generalnim konzulom Borisom Jesihom, potem pa nadaljevali v Sakalovcih. Snemali smo tudi na Monoštrski dijaki s slovenskim poslancem Ivom Vajglom v Evropskem parlamentu V künji inda in gnes (14) Sklejca – skleda – tál Sklejca je bila vekša, kraugla piskrena posauda, štero so postavili na srejdi stola in vsi zamaj so iz edne sklejce geli. Tau je bila prausna (h)rana: berova, dinska kaša, kukarčne ali dinske žgonke, straušanca ali na oli gra, küjani gra na lüki spraženi. Sklejca je bila od zvüna pa od znautra oblejana. Od znautra lepau pofarbana, namalana z raužami pa listki. Duga lejta smo eške šalato tö iz veuke sklejce vödjemali, nej emo vsikši ejkstra malo sklejco pri svojom talejri. Gnes se nücajo v künji vekše sklejce samo za serviranje, iz nji več niške ne gej, samo vödjemle sebi svojo porcijo. Marija Kozar Folklorni večer na Cankovi V dvorani Evropskega parlamenta v Bruslju nem trgu mesta so bili nekoč cehi in vsak ceh je imel veliko hišo. V Evropskem parlamentu smo začeli snemanje dokumentarnega filma. Imeli smo intervju z gospodom evropskim poslancem Ivom Vajglom. Ogledali smo si Verici in Gornjem Seniku. Na Gornjem Seniku smo bili na Vzorčni kmetiji. Bili smo pri spomeniku na tromeji. Imeli smo tudi intervju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem. Intervju smo posneli Turistično društvo Cankova je letos sedmič organiziralo kulturni večer z naslovom Folklorni večer. Na kulturnem dogodku na Cankovi je med drugimi nastopila tudi Folklorna skupina ZSM Gornji Senik. Mladi so se predstavili s porabskimi plesi. Med snemanjem v Monoštru tudi Evropski parlament. Snemali smo še v eni od cerkva. Snemanje smo nadaljevali na Madžarskem in v Sloveniji. Začeli smo v Mo- na Ptuju, kjer smo si ogledali tudi grad. Snemanje dokumentarnega filma smo končali pri TV AS v Murski Soboti. Regina Labritz Porabje, 13. aprila 2017 (Gy.B.) ... DO MADŽARSKE Parlament sprejel spremembo zakona o visokem šolstvu Poslanci v 199-članskem parlamentu, v katerem ima večino stranka Fidesz, so 4. aprila s 123 glasovi za in 38 proti po hitrem postopku sprejeli zakon, ki bo uvedel stroge omejitve za tuje univerze na Madžarskem. Novi zakon, ki pomeni spremembo zakona iz leta 2011, določa, da univerze, ki ne prihajajo z območja Evropske unije, ne bodo več mogle podeljevati madžarskih diplom brez dogovora med vladama držav. Pogoj bo tudi delovanje tovrstnih neevropskih univerz v njihovi matični državi. Iz teh razlogov je prihodnost CEU negotova, saj nima kampusa v ZDA. Sprejeti zakon bi lahko privedel do zaprtja prestižne zasebne ameriške Srednjeevropske univerze (CEU), ki jo je ustanovil na Madžarskem rojeni milijarder George Soros. Prihodnost omenjene univerze je odvisna od sklenitve dogovora med madžarsko in ameriško vlado v prihodnjih šestih mesecih. Delovanje mora uskladiti z novimi pravili do februarja 2018, sicer od leta 2018 ne bo mogla vpisati novih študentov, nato pa bo morda prisiljena zapreti vrata do leta 2021. Odnos mladih presenetil raziskovalce Tovarna Mercedes, Svet za preprečevanje prometnih nesreč in Državna policijska uprava so pripravili reprezentativno raziskavo med najstniki (od 12 do 18 let) o tem, koliko poznajo prometne predpise oz. predpise, ki veljajo za voznike. Vprašali so pet tisoč najstnikov, večinoma takih, ki si prizadevajo pridobiti vozniško dovoljenje. Raziskovalce je najbolj presenetilo, da več kot 46 odstotkov mladih meni, da po zaužitju enega piva lahko mirne duše sede za krmilo in vozi. Več kot 20 odstotkov enako misli, da ni nevarno voziti, če spije 0,5 cl žgane pijače. Več kot četrtina vprašanih se je že vozila z (rahlo) pijanim šoferjem, največkrat je bil to kakšen starejši družinski član. Veliko bolj odgovorno razmišljajo mladi o uporabi varnostnega pasu, kajti več kot 90 odstotkov pravi, da zmeraj pripne varnostni pas. 8 »Gastroangel« v Andovci Tak mislim, ka je samo malo táši lidi v Porabji, steri so ešče nej čüli od televizijskoga programa »Gasztroangyal« (Angel gastronomije), šteri je edna najbola gledana gastronomska oddaja na Duna televiziji. V tau oddaji se od kedna do kedna vsigdar v drügom kraji stavijo, pa vse takše stare recepte nücajo, po steri so gnauksvejta küjali. »Gasztroangyal« na tau proba gledalce nanjé vzeti, ka aj vse bole domanjo nücamo, vse tisto küjamo pa gejmo, ka doma pripauvamo. S tau oddajov je ekipa že cejlo Madžarsko gorzopojdla. Vsepovsedik, gde se stavijo, tam malo küjajo pa nutpokažejo tisto pokrajino pa lidi, steri tam živejo. Tau oddajo vodi tevizijska osebnost Marcsi Borbás, stera je fejst simpatična, skromna ženska, vse tašo priliko pa reklamo našo drüštvo vejn nikdar nede mejlo več, če se zdaj za tau ne po- vse ga ne zovejo. Tak ka tau se je Marčina fejst povidlo, pa nas je prosila, aj te njim la. Gda sem pri njij odo, oni paut najšo. Prvi kaup, ka se so ranč 80. rojstni den svetili. je peko, je malo dolazgoro, Dočas, ka sem eden pokaraj zato ka sem pozabo prajti, podjo, smo se že ka nauve tepše sem küpo. zgučali vse. Zve- Drüge smo sledkar že malo do sem, ka smo vözažgali, pa potejm je kaup mi žlata, pa tau že nej dolazgoro. tö, ka oni speče- V torek v desetoj vöri smo se jo kaup za Mar- že v künji kreda dejvali, teticsina Borbása. ca Anuška pa moja mati so Dapa telko so že kaup vküpmejšali, dja sem zato že naprej pa nalago v špajert. Tak smo prajli, ka prvin se zgučali, dočas ka pridejo, kak bi gordje- dva kaupa dolaspečemo, ka mali (snemali), je ponidimo, enga djajčovognauk moramo ga pa enga kukrčnoga. Levösprobati reg- pau sta se spekla obadva na line tam v Po- edenajsto vöro, samo Marči rabski domačiji. nin nej bila. Že vejn dvej vöra Voditeljica oddaje »Gasztroangyal« Marcsi Borbás s porabskima sakačicama, s Sarolto Tak ka v nedelo minaulo, gda na dveri nutzadvečerek sem staupila pa se je tak lopau zaHolec iz Andovec pa Anuško Ropoš iz Števanovec se pelo po tetico smejala pa nas pitala: »Samo damo. Pa tau je nej samo za nutpokažemo, kak se kaup Anuško, dapa še prvin kak ste nej name čakali?« drüštvo pa za Andovce dob- dela. Fejst sem veseli biu, gda bi v Andovce prišli, so mi že Najprvin sva se malo pri ro, liki za cejlo Porabje, zato sem doladjau telefon, dapa pravli, aj svoji materi tö po- Malom Triglavi pogučavaka prejk te satelitske oddaje včasin me je straj tö zgrabo, vejm, aj ona tö pride, zato ka la, gde sem emo priliko, ka ka vraga mo sem njej leko zdaj delo, koga tapravo tau, mo proso, aj mi ka mi smo nej pred kamerov Őrség, liki Slonutpokaže pa vensko Porabspeče kaup. je, pa tau tö, ka 5. marciuša tikvino olje, bopredpodnevom rovo gostüvanje skur vsikši dela, pa Črna mlaka bola so samo je naša. Potejm starejši doma, so gorvzeli, kak dapa od nji se sta naše vertivejn niške ne nje kaup pekle, poda za tau. Brž dapa kak vsigsem začno zmišdar, zdaj je tö lavati pa rejsan vsefele spitavala je malo možnosod nji. Tak dobEkipa (stáb) v künji andovske stare domačije ti bilao, koga ro se je posrečilo bi leko proso v tau snemanje, go fejst briga, dosta spitava, nas Porabske Slovence leko Andovci, tak ka sem v ŠteKejp v spomin (Marcsi Borbás pa Karči Holec) ka je na konci še gda se kaj küja, dapa tau mo- spoznajo, nej samo na Vogr- vanovci začno iskati. Gda je Marcsi pohvaliramo znati, ka je ona sama skom, liki po cejlom svejti. že drüga tetica tö dolaprajla, la naše ženske. tö fejst dobra küjarca. Istina, Drügo pitanje je včasin tau ka je tau fejst aklavo delo, te baukše, če sta dvej. Etak so te Potejm sem na Verico üšo z ka nej vönavčena sakačica, bilau, ka bi mi küjali. Dja sem sem že na tejm zmišlavo, ka dvej küjerce gratale. Dočas, njimi, gde sva z Marcsijom dapa razmej se k taumi, nej več fele variant dau, dapa dja spečém te blajženi kaup, ka so se one kreda dejvale, na ednoj koci sejdla z vinom zaman je že več knjig (kuha- njim se je najbola, kak se pri bau, kakši bau. Vej pa tak mi drügi smo naložili v špa- v rokej, pa je od tauga priporic) vödala. nas pravi, kaup povido. Vejn ne vejo, kak mora vögledati, jert. Dapa sprvoga se je nej vejdala, kak lejpo je pri nas v Zato sem pa fejst ponosen zato tö, ka skur vsakša po- samo aj se leko podjej. Kak na rauri kadilo, liki vö na Porabji. biu, gda so me gorpozvali, ka rabska pa gorička ves ovak- sem na tejm zmišlavo, gnauk okno. Vsi, ka smo tam bili, Oddaja, v sterom te leko vidbi oni v Andovci pri Malom šo ime ma za tau gesti. Na so mi samo tetica Anuška Ro- smo vanej na dvauri stali, li, kak so ženske v Andovcaj Triglavi radi snemali, če bi Gorenjom Seniki je tamedli, poš iz Števanovec na misli zato ka znautra je nej bilau kaup (cvtrino, bak) pekle, de kaj sküjali zanjé. Ranč sem v Sakalovci je cvrtina, je tašo prišli, njé moram prositi, aj vöprestati dim. Dapa kak 6. majuša na Duna-tv. nej zmišlavo na tejm, včasin mesto, gde je šterc, v Budin- mi pomagajo, zato ka oni se je špajert segrejo, dim je sem pravo, ka vredi, vej pa ci je bak, pa še vrag vej, kak fejst dobro znajo pečti vsefe- tak enjo, pa vö na rauri si je Karči Holec Porabje, 13. aprila 2017 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 15. Vse Slovence v edno krajino! Gda je Avstrijsko cesarstvo leta 1814 od Francuzov slovensko narodno gibanje leta 1848 staupilo iz Slovenija«. Skoro v gnakom cajti so tau želenje ponazajvzelo Ilirske province, so stari-nauvi prejdnji kulture v politiko, so Novice velko delo napravile. vödali Slovenci v Gradci tö. malo več dopüstili Slovencom, največ na Kranj- Pisci iz več dežel so začnili nücati rejči »Slovenec« Program Zedinjene Slovenije je želo federalizacijo skom. Na »nedelski šaulaj« so se mlajši leko včili ino »slovenski gezik«. Ime »Slovenija« je v Novicaj monarhije na nacionalnom fundamenti. Tau pa slovenski, leta 1817 so na ljubljanskom liceji opr- oprvin dojspiso pesnik Jovan Vesel Koseski, od ti- je ranč tak terdjo, aj bau slovenski gezik enakoli katedro za »slavski gezik«, doj so obračali praven v kancelajaj, šaulaj ino birovijaj, pa aj rendelüvanja ino zakone, dali so pomauč za se opré slovenska univerza. Ništerni so steli vödavanje slovenski knig. Zvün Kranjske pa krepšo povezüvanje s Hrvatami. so nej tak radodarni bili, vej so pa Slovence Maja 1848 so odeberali poslance v frankfurtnej kak eden narod pripoznali. Istina je, ka ski zdrüženi nemški parlament. Če rejsan so so bili slovenski šaulani lidgé tö krivi: gda so obečavali, ka do v demokratičnoj Nemčiji nej se trüdili za nutvpelavanje ljudskoga gezika nemški narodi gnake pravice meli, so se vopo šaulaj, kancelajaj ali v javnom žitki, so se diteli programa Zedinjena Slovenija odlaučili, odlaučali ali za domanji guč ali za šürši slavski ka bojkoterajo volitve. Depa té bojkot se je nej fundament. tak prišiko kak na Češkom, od vsej slovenski V 20. lejtaj 19. stoletja so vözbrodili dvej fajte krajin je lüstvo svoj glas samo v Kranji pa na nauvi liter za slovenski gezik: radgonski kapPtuji nej oddalo. V revolucionarnom leti so lar Peter Dajnko je napravo svojo »dajnčico«, želeli slovenski politični voditeli gordržati AvDolenjec Franc Metelko pa »metelčico«. Badstrijo, nej so steli, ka aj bi njine krajine prišle va sta se odlaučila, aj »č«, »ž« pa »š« májo vsikši v zdrüženo Nemčijo. S svojim takzvanim »avedno litero, pa sta vözbrodila nauve (cirilskim stroslavizmom« so steli, ka aj bi Avstrija grataslične) litere. Ništerni so toma sploj prauti bili, la rosag, gde bi meli svoje pravice Slovenci pa zatok so bejdvej pisavi po deseti lejtaj dojzapodrügi Slavi tö. »Zemljevid slovenske dežele« Petra Kozlera je oprvin s črnov linijov vödali. Leta 1830 je rovački narodnjak LjudeProgram Zedinjene Slovenije je biu sploj lejpi pokazo, gde vse Slovenci živemo vit Gaj od Čehov prejkvzeu litere, štere so faza njim pa je stau mali tabor. Drüštvo Slovenilile. Tau »gajico« so najbole gorprijale »Kmetijske stoga mau so ga vsikdar večkrat nücali, če rejsan ja z Beča je začnilo kauli pošilati peticijo, od maja in rokodelske novice« Janeza Bleiweisa - Čehi, so nej djenau poznali grajnc slovenske krajine. do kesnoga poletja pa se je zbralo samo kauli šest Slovaki, Slovenci ino Hrvati pa je nücamo do gnes. 13. marciuša 1848 je vövdarila rabuka v Beči, za gezero podpisov na petdeset listaj. Dosta lidam se Ranč tak se je vküpzmejšalo pri standardnom ge- dva dni pa v Pešti. Revolucionarni val je prišo v je čino program preveč radikalen z nauvov avtonziki: gratali sta na priliko »kranjska« ino »vzhod- slovenske krajine tö, varašanci so se radüvali kon- omnov slovenskov krajinov, štera bi se nej držala noštajerska« varianta. Drügi Štajerci pa Korošci ci cenzure ino obečanoj ustavi (alkotmány). Slo- stari deželni grajnc. Nej se jim je vido ilirizem ali so bili skeptični pa terdjali, aj knjižni gezik jugoslovanstvo ništerni voditelov, zdrüžitev prejkvzeme ništerne njine regule tö. Bila pa z Hrvaškov pa bi bila prej civilizacijski stopaj je eške edna romantična ideja o južni Slavaj nazaj. Nemški varašanci po vekši mestaj so tö kak ednom narodi, »ilirizem« so najbole za prauti bili. svojoga vzeli mladi šaulani lidgé s Štajerske. Program so najbole potrdili na slavskom kongSteli so napraviti vküpni »ilirski« knjižni gezik resi v Pragi na začetki juniuša 1848. Cesari so z idejov »od vsikšoga vzememo najbaukše«. poslali pisanje z djenau želenjem vsej slavski Najbole eričen slovenski »Ilirec« je biu Stanko narodov monarhije. V geseni je Zedinjeno Vraz, depa tau je un tö nej sto, ka aj bi tanjali Slovenijo za svojo vzela nemška lejva stran slovenski gezik. Pravo je, aj bau višiša literatuv avstrijskom parlamenti, gde pa je ideja nej ra za varašance v »ilirskoj rejči«, tista nižiša za dobila podpore. prausno lüstvo pa v »domanjom guči«. Donk pa je trbölo znati, gde vse živejo SlovenPrauti ilirizmi so se najbole postavili na Kranjci, gde je njini »etnični prostor«. Malanje nape skom. Sodelavci almanaha »Kranjska čbeli(zemljevida) je majuša 1848 začno Peter KozTakše litere bi mogli gnes šteti, če bi se pred dvejstau lejtami odlaučili za ca«, med njimi literarni kritik Matija Čop ino ler z Beča. Pri etničnoj grajnci je nej mogo »metelčico« pesnik France Prešeren, so nej steli zapüstiti nücati stari zemljevidov ali opisov, zatok je slovensko kulturo pa samostojnost. Pisavo gajico baudnost novin je pripelala do toga, ka so javno proso poznane narodnjake za pomauč. Zemljeviso prejkvzeli, kulturnoga povezüvanja s Hrvati pa leko gučali o ideji, ka aj bi zdrüžili vse slovenske de so oprvin nadruknili leta 1853 v Beči, de je pa drügimi južnimi Slavi pa so nej steli. Gda je Preše- krajine, nej gledoč na grajnce med deželami. »Ze- sodačka birovija vse vküppobrala, ka je prej Koren gorprišo, ka škejo Ilirci, je mesto kranjskoga dinjena Slovenija« - se je zvala nauva miseu, naj- zler nüco dojzapovödano rejč »slovenska dežela«. grato pravi slovenski pesnik. V svoji najbole erič- bole čisto je o njej piso dühovnik Matija Majar Napo so znauvič eške samo leta 1861 leko nadruni pesnitvaj »Sonetni venec«, »Krst pri Savici« ali - Ziljski. V svojoj peticiji za cesara »Kaj Slovenci knili. »Zdravljica« je lepau pokazo tragično zgodovino terdjamo?« je dojspiso potrejbo po Sloveniji s svo- Če si poglednemo Kozlerov zemljevid, včasik na svojoga naroda, depa v gnakom cajti ma je ponü- jo samoupravo ino ejkstra deželnim djilejšom. pamet vzememo, ka so med grajncaj »slovenskodo lepšo bodaučnost tö. 20. aprila so slovenski intelektualci ino študenti ga rosaga« vesnice na našoj strani Müre tö. Tau Kak smo malo prva napisali, so leta 1843 v Ljub- v Beči v razglasi drüštva Slovenija terdjali, aj se djenau kaže na tau, ka so Slovenci z avstrijskoga ljani vöprišle prve »Kmetijske in rokodelske novi- »politično raztrauseni narod Slovencov na Kranj- tala cesarstva vogrske Slovence ranč tak v svoj roce«, štere novine so z leta v leto krepšale slovensko skom, Štajerskom, Primorskom ino Koroškom sag valon računali. identiteto, Slovence »zbidili iz spanja«. Prva kak je kak eden narod zdrüži v edno kralestvo z imenom -dm- Porabje, 13. aprila 2017 10 Občni zbor Drüštva porabski slovenski penzionistov Tau je poštenjé eden do drügoga Drüštvo porabski slovenski penzioni- 2016« predsednici drüštva Klari Fodor. dobro zdravdje. Našo poslanstvo je tau stov je svoj letošnji občni zbor ali veltji »......Kak vsakša organizacija tak našo tü, ka vse svojo znanje, svojo čütenje djilejš ta oprajlo 28. marciuša zadveče- drüštvo tü mora meti svoje cilje, stere do slovenstva, do slovenskoga naroda rek v Slovenskom daumi. Na djilejš se mujs moramo pred očami meti pri probajmo od stopaja do stopaja s potrje vodstvo že pri cajti moglo začniti pri- vküp postavleni programaj. Najvekši plenjom prejk dati mlajšoj generaciji, pravlati. Predsedstvo se je na svojom cilji, doužnosti našoga drüštva so, gora najbola svojoj držini. Slovenski narod zadjom djilejši 13. marciuša odlaučilo držati svojo porabsko materno rejč, ka obraniti v Porabji mi slovenski penzioza datum, vöro, kraj, mesto nisti etak leko pomagamo pa dnevni red, ka vse pošle najbole. Prejdnji našoga vö lidam pa kašni dokumendröjštva vam ranč zatoga ti se leko poglednjo tisti den volo ponöjvajo dostafele v daumi. Pozvanje pa dnevni programov, aj mate iz koj red v dvaujom djeziki, Plan prbéjrati pa svoj slobauprogramov za leto 2017 pa den čas v dobroj, veseloj v domanjom djeziki so členi drüžbi prežijveti.......« je od svoji prejdnji dobili do 19. po pozdravi penzionistov marciuša. Med informacijazačnila svoj guč predsemi smo napisali tau tü, ka dnica. Ta je prajla, ka so se 28. marciuša od 12. vöre 2016. leta vöspelali 27 leko poglednejo dokumenti: programov, s toga 5 velbilanca ali mérleg, proračun ki, zvöjn toga je predsedDelovno predsedstvo občnoga zbora (s prave): ali plan gazdüvanja za letos stvo rejdko dosta djilejšov Margit Korpič, Marijana Kovač pa Klara Fodor pa Statut/Alapszabály. melo, vsevküper 8. Po Drüštvo je vöposlalo pozvanje 97 samo tak leko zadobimo, če se med tejm je taprajla svoje mišlenje od velki členom, s toga je na djilejš prišlo 71 seov v domanjom djeziki pogučavamo, programaj, male programe je pa raj penzionistov, ka je 73,19 %. Vejmo pa ranč tak z drüdjimi slovenskimi znan- nazaj zavrtijla na 130-i kejpaj, tomi so vidimo pri drügi organizacijaj, kak ne- ci, najbola pa doma v svojoj držini, če se vsi radüvali. škejo, ne marajo lidgé odti na djilejše. se mamo s kin slovenski pogučavati. Gazdüvanje - kelko pejnaz smo meli Pri tau tali tü, rač kak pri dosti drügo- Dosta nam pomagajo slovenske knid- vsevküper, kelko smo sprajli z natemi deli so velko porazmenje kazali je, novine, slovenski guč, zatau vas ta- čaji, smo plačali samí vcuj, na koj vse naši penzionisti, ka so posmo pocerali, zitivno vzeli našo pozvanje. kelko smo Leko ji postavimo pred svejt, leko prišpaka je tau rejdko lejpa pelda. rali - je ta Zatau milijonkrat Baug plati prajla račuvsejm, steri so vse svoje delo novodkinja kraj djali pa so prišli, s tejm Margita Korsvedočili, ka tau čütijo kak pič. Po tejm doužnost do svojoga drüštva, je rejč dobila do enoga drügoga. Ana Penzeš, Djilejš je vodila podpredsepredsednica dnica drüštva Marijana KoNadzorne vač. Po pozdravi navzaučij komisije/ je najprvin vö razglasila, ka Felügyelő bije občni zbor sklepčen ali hazottság, stera tározatképes. V prvom tali je je taprajla, furt mujs opraviti adminika so trikrat Na občni zbor je prišlo 71 členov drüstva, tau je več kak 73 procentov stracijsko delo. Velki djilejš meli djilejš, s je za zapisnik pijsati izvolo toga so dvaMargito Čuk, stera tau delo pri drüštvi dale trno lepau prosimo, vöponücajte kart prejk poglednili delo drüštva. Kak že od lani mau opravla pa moram tau, ka té naš mali narod leko ma svoje funkcionira, gazdöjva, kak se vodijo prajti, ka pošteno pa razmejno, za dva medije. Zvöjn djezika največ vrejdnosti računi, kak se računajo ta s penazi za svedoka pa Klaro Rogan pa Mariko nosijo v seba slovenske molitvi, svete natečaje, na njine tanače ma drüštvo Kürnjek. Vero Gašpar, Böško Bedi pa pesmi, porabska kultura kak domanje nauvo Rendelüvanje za peneze/PénzMarijano Dospot so pa izvolili glasau- naute, plesi, indašnje šédje, navade. V kezelési szabályzat pa eške drügo kaj. ve vküp računati. Gda je djilejš sprejel zadnjom časi se eške trüdimo vsebola Na djilejše predsedstva najmenje eden dnevni red tü, je predsednica djilejša spoznati našo slovensko Porabje, gora med njij vsikdar pride. Predlagala, Marijana Kovač prejk dala rejč za prvi držati indašnjo gastronomijo, meštri- tanačivala je, aj poročilo o deli pa bidnevni red »Poročilo o dela Drüštva je, paversko delo pa s programi vanej lanco sprejme djilejš, ka so oni prejk porabski slovenski penzionistov v leti v naravi, pejštji po vasaj pa goščaj za poglednili pa so vse vredi najšli. Po Porabje, 13. aprila 2017 tejm, ka niške nika nej emo vcuj prajti, je djilejš sprejel poročilo. Za tretji dnevni red je djilejš sprejel bilanco ali mérleg, stero smo v kejpi pokazali tü, med tejm, ka je Margita Korpič najbole fontoške numere ta prajla, konkretno s kelko pejnazi smo zaprli leto pa poslovni rezultat/eredménykimutatás. Po tejm je na red prišo Plan programov za letošnjo leto, steroga so vsi leko doma ta prešteli naprej. Zatau je predsednica Klara Fodor samo od par vekši programov prajla potrejbne informacije. Predsednica djilejša Marijana Kovač kak že večkrat je rejč dala lidam. Ana Penzeš je tanačivala, aj izlet ne bau povezani s prauškov, aj več časa mamo na izlet. V Monoštri je mejsačno slovenska meša, zatau je vsakšoga prosila, aj pride tašoga ipa na slovensko mešo. Drügi nisterni so se nej strinjali s tem. Prvin kak so sprejeli program, je Klara Fodor tak skončala, ka se o tejm vej tisti leko odlaučijo, steri do se glasili na izlet v Slovenijo. Kata Nemet se je med skonzami vsakšomi trno lepau zavalila za tisto finančno pa človeško pomauč, stero je dobila majuša z dobrodelnim programom pa akcijov od vekšoga tala naši penzionistov kak privatni lidaj. Na konci rednoga dela velkoga djilejša se je tak predsednica djilejša Marijana Kovač kak predsednica drüštva Klara Fodor trno lepau zavalila vsejm penzionistom in sta njim želela dosta, bogati lejpi programov vküper dožijvati. Po vöro doudji djilejšom so si zaslöjžili naši lidgé pa z radostjov vzeli solidno pogostitev (če gli so nam originalni plan nisterni v daumi po prejk djali) pa malo časa za pogučavanje med seov. Po tejm smo si pa s pomočtjauv sodelavke Slovenske zveze Annamari Bedič poglednili letošnji fašenek na 170-i kejpaj na velko zadovolstvo vsej nas. Škoda, ka nam delo tehnika vsikšo namilo paut nika poprejk deje. Zavolo toga smo si samo Varašanci leko poglednili drüge letošnje programe v kejpaj. V imeni drüštva se lepau zavalimo za mesto Porabje d.o.o.-ji. Vsejm penzionstom pa trno dobro zdravdje, aj se vsevečkrat leko vküper veselimo! Klara Fodor predsednica Foto: M. Ropoš 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 14.04.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Ugriznimo znanost: Kako dobro brati?, oddaja o znanosti, 12.25 Posredovalnica rabljenih predmetov: Stara roba - nova raba, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Srečen dan, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Gospod Bik v trgovini s porcelanom, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenska polka in valček 2017, zakulisje, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Fanny, ameriški film, 1.25 Profil, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Info-kanal PETEK, 14.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 8.30 To bo moj poklic: Zdravnik, kirurg, dokumentarna serija, 9.15 Bleščica, oddaja o modi, 10.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.50 Prisluhnimo tišini: Svetovno prvenstvo gluhih v alpskem smučanju, izobraževalna oddaja, 11.30 Dobro jutro, 14.05 Dober dan, 15.05 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.35 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.00 Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dokumentarni film, 17.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje, 18.55 Otroški program Op! 20.05 Srce za Ano, dokumentarni film, 20.55 Postni prti na Koroškem, 21.15 Križev pot, 22.50 Polnočni klub: Folklorni ples še živi, 0.10 Svetovni popotnik: Južni Atlantski ocean, 1.10 Glasbeni spoti, 2.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 15.04.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program Op! 10.45 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.15 Ambienti, 15.05 Sanje o prihodnosti: Prevoz prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Pater Karel Gržan, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Neverjetna živalska čutila: Sluh, češko-ameriška dokumentarna serija, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Skrivnost drevesa, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Popevka, 21.55 Nočni receptor, angleško-ameriška nadaljevanka, 23.00 Poročila, Šport, Vreme, 23.25 Chala, kubanski film, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal SOBOTA, 15.04.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Dober dan, 10.10 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 11.15 Na lepše, 11.55 10 domačih, 12.40 Avstralija na slovenski način, potopis, 13.35 Istrski maraton 2017, reportaža, 14.00 Čarokuhinja pri atu: Brkini, 14.30 Lepotica in zver, francosko-nemški film, 16.20 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.25 Rokomet - pokal Slovenije, Celje P. L. : Gorenje Velenje, polfinale, 19.30 Adrenalinci: Paintball, dokumentarna serija o mladostnikih, 20.05 Na romarski poti - šest poti do Santiaga, ameriška dokumentarna oddaja, 21.35 Zvezdana, 22.25 Nocoj v Palladiumu, 23.15 Aritmija, 23.50 Aritmični koncert - Brencl banda, 1.00 Bleščica, oddaja o modi, 1.30 Glasbeni spoti, 2.35 Rokomet - pokal Slovenije, Celje P. L. : Gorenje Velenje, polfinale, 4.10 Zabavni kanal, 5.05 Glasbeni spoti, 6.10 Aritmija, NEDELJA, 16.04.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.20 Nabriti detektivi: Pajčevina, nemška otroška nanizanka, 10.00 Velikonočna maša iz Vatikana, 12.00 Urbi et orbi: Papeževa velikonočna poslanica, 12.30 Obzorja duha: Razodetje velike noči, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenska polka in valček 2017, zakulisje, 15.00 Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice, 15.25 Modna hiša Velvet: Albertova odločitev, španska nadaljevanka, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Dinotačke: Kar je hotelo biti samo, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Koga napasti zdaj, nemška dokumentarna oddaja, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal NEDELJA, 16.04.2017, II. spored TVS 6.45 Duhovni utrip: Srečen dan, 7.00 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.35 Glasbena matineja, 8.55 Pesem zvonov, 9.35 Neverjetna živalska čutila: Sluh, češko-ameriška dokumentarna serija, 10.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 11.05 Sledi, dokumentarna oddaja, 11.45 Zvezdana, 12.30 Ljudje in zemlja, 13.40 Pohod cesarskega pingvina, francoski film, 15.15 Avtomobilnost, 15.55 Ambienti, 16.45 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.50 Rokomet - pokal Slovenije, finale, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sanje o prihodnosti: Šport prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 20.55 City folk - Obrazi mest: Ponta Delgada, dokumentarna oddaja, 21.25 Časnik, hrvaška nadaljevanka, 22.30 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Popevka, 0.10 Vikend paket, 1.20 Glasbeni spoti, 2.20 Rokomet - pokal Slovenije, finale, 3.45 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 17.04.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, izbor, 8.30 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Popevka, 10.15 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 10.45 10 domačih, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 NaGlas! 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: Velika noč, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Armanova skrivnost: Tvoj največji strah, nemška mladinska nadaljevanka, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Adrenalinci: Zorbing, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.10 Vila Mila: Prisežem, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Pot, ameriško-španski film, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Pisave: Viktor Jerofejev, Ivana Djilas, 23.10 Glasbeni večer, 0.00 Profil, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, 1.20 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal, PONEDELJEK, 17.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 9.15 To bo moj poklic: Častnik krova, varilec, častnik stroja, dokumentarna serija, 10.05 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 11.15 ... Svet se maje, križ stoji ...; Kartuzije na Slovenskem, dokumentarno igrani film, 12.10 Polnočni klub: Folklorni ples še živi, 13.20 Ljudje in zemlja, 14.25 Avtomobilnost, 14.55 Na svidenje jutri, francoski film, 16.25 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.15 Ko se zaljubiš – André Rieu v Maastrichtu 2016, koncert, 20.00 Svetovni popotnik: Nigerija, 20.55 Shetlandske skrivnosti (II.), škotska miniserija, 23.05 Odločitev je naša, ameriška dokumentarna oddaja, 0.55 Glasbeni spoti, 1.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 18.04.2017, I. spored TVS 6.10 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Razodetje velike noči, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 12.35 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Srce za Ano, dokumentarni film, 14.40 eRTeVe, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.35 Otroški program Op! 15.35 Studio kriškraš: Glasbeni ropot, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 15.55 Čudogozd: Palčki in velikani, igrane domišljijske zgodbe, 16.05 Srečo kuha Cmok: Tista o pečeni juhi, kulinarika za otroke, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko so kokosi izginili v podzemlje, risanka, 18.15 Lepši svet: Toplota, animirana risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Oproščen (II.), norveška nadaljevanka, 20.50 Terra Madre - Mati zemlja, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Dušan Hren, dokumentarna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, Po Sloveniji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal TOREK, 18.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 8.45 To bo moj Porabje, 13. aprila 2017 OD 14. APRILA DO 20. APRILA poklic: Policist, dokumentarna serija, 9.35 Utrinek - zgodbe priseljencev: Iračani na Finskem, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 11.00 Dobro jutro, 13.40 Turbofolk pod Triglavom, dokumentarni feljton, 14.20 Dober dan, 15.25 Ema 2017, vse skladbe festivala, 16.30 TV poroka, 17.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program Op! 20.00 Dobrodelna prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije, 21.00 Prava ideja, 21.35 Nocoj v Palladiumu, 22.3 Ukradeni poljubi, francoski film, 0.10 Glasbeni spoti 1.10 Dobrodelna prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije, 2.10 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 19.04.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Pisave, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 12.35 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju, 14.35 Duhovni utrip: Srečen dan, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ Vavta vas in III. OŠ Celje, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja 17.55 Novice, 18.05 Čarli in Lola: Nisem zaspana in ne bom šla spat, risanka, 18.15 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Houston, imamo problem!, dokumentarni film, 21.30 P. I. Čajkovski: Labodje jezero, črni labod (Rita Pollacchi, Petar Dorčevski), 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Tannbach - usoda neke vasi: Razlastitev, nemška miniserija, 0.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, Po Sloveniji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.15 Info-kanal SREDA, 19.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 8.25 To bo moj poklic: Farmacevt tehnolog, lekarnar, dokumentarna serija, 9.15 10 domačih, 10.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.45 eRTeVe, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 14.55 Vikend paket, 16.25 Prava ideja, 16.55 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.55 Košarka: liga za prvaka - Hopsi Polzela : Krka, 20.05 Žrebanje Lota, 20.10 O Giselle, dokumentarna oddaja o baletu, 21.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.05 Bleščica, oddaja o modi, 22.40 Popšop, 23.20 Aleksander Mežek - Ljubljana po Londonu, koncert v Cankarjevem domu, 0.55 Glasbeni spoti, 1.55 Košarka: liga za prvaka - Hopsi Polzela : Krka, 3.40 Zabavni kanal, 5.30 Glasbeni spoti ČETRTEK, 20.04.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Terra Madre - Mati zemlja, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 14.20 Slovenci v Italiji, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.30 Svetovni popotnik: Nigerija, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Turizem za vse, 18.05 Zu: Zu gre zdoma, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Panoptikum, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal ČETRTEK, 20.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 8.30 To bo moj poklic: Kemijski tehnik, kemijski inženir, dokumentarna serija, 9.20 Na lepše, 10.00 Kino Fokus, 10.10 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.55 Alpe-Donava-Jadran, 11.40 Dobro jutro, 14.45 Zvezdana: Emocionalna revolucija, 15.40 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.20 Neverjetna živalska čutila: Sluh, češko-ameriška dokumentarna serija, 17.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program Op! 20.00 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.25 Ambienti, 21.55 Hudičev vozel, ameriški film, 23.55 Judo: evropsko prvenstvo, 0.45 Glasbeni spoti, 1.50 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Penzionistke pripravlale vüzemska djajca FOTOGRAFIJA TEDNA Porabske slovenske penzionistke smo se 27. marciuša pá z veseldjom pripravlale na vüzem. Izdelovale smo vüzemske bilice/ djajca s pomočtjauv Sekcije ročnih del Drüštva penzionistov Murska Sobota. Pod vodstvom predsednice sekcije Bojke Veren so flajsne ženske – Dragica Vlaovič, Ana Varga pa Verica Kalamar z velkim veseldjom prišle k nam pa nas navčile pripraviti dvaujefele vüzemska djajca ali bilice. Djajca z bejle pene smo nota povile z večfele lejpimi platni, na v lükovom lupinji stjöjana djajca smo pa s škrabanjom naprajle minte, tak smo dobile farbasta djajca. Klara Fodor TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Ta teden sta nam poslala sliki le dva učenca gornjeseniške šole, in sicer Eliza Nagy (Zajčja družina čaka vüzenek) in Levente Nagy (Velikonočna dekoracija na našem vrtu). Odločili smo se za sliko Elize. Ob njej objavljamo tudi sliko Mateja Labritza z Gornjega Senika, ki nam jo je poslal pred dvema tednoma. Z živim zajčkom in zajčki iz lesa vam želimo vesele praznike v upanju, da boste nam po praznikih poslali več fotografij. Uredništvo