KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Hubert-KIausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-KIausner-Ring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane četrtletno: 1 MK —	; celoletno: 4 MK — M/K
Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25; celoletno: Din. 100
(Skrivnosti Dotike noči.
Fiilirer in duce sta se sestala.
O Jezusovem božanstvu pričajo nešteti čudeži, med njimi največji, čudež velikonočnega vstajenja, božanstvo dokazuje delo in življenje apostolov in učencev, spričuje ga delovanje Cerkve in neštete dobrote njegovega nauka, po njej ohranjenega. Na svoj način dokazuje Jezusovo božanstvo satan v lastni osebi in poslužujoč se ljudi, podvrženih mu iz svobodne volje. S prvim dnem Jezusovega javnega delovanja se pojavi tudi satan, prvotno v dvomu, ali je Jezus napovedani Mesija, nato ljubosumen nanj, ki mu krati njegovo pravico na zemlji, končno prežet divjega sovraštva do zmagovitega tekmeca, ki s svojo smrtjo in vstajenjem uveljavi božje kraljestvo na zemlji.
Sveto pismo pove, da stopi do Jezusa, oslabljena in lačnega po 40 dnevnem postu v puščavi, skušhjavec in se hoče v prvo prepričati: ,,Ako si božji sin, reci, naj bo to kamenje kruh!“ Zlobna namera se izjalovi ob krasnem Jezusovem odgovoru o vsemogočni besedi iz božjih ust. Nato ga prenese vrh templja ter veli, naj se vrže doli. Prekanjena namera mu spodleti, nakar ponudi skrivnostnemu možu vsa bogastva sveta, če se izneveri Očetu. Zasačenemu v tretji laži — satan se dela neomejenega gospodarja sveta — odvrne Jezus: „Poberi se od mene, satan, zakaj pisano je: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služil" — Kdo je . krivoostni, ki se prvi po padcu stari sev v raju tako zoperstavlja peklenskim nameram?
Po prvem porazu satanov pogum še davno ni pošel. Stopnjuje se v rastoče sovraštvo. Lahak je satanu, ki je duh, dostop v srca hinavskih farizejev in pismoukov, ki verujejo in prepovedujejo nacionalnega judovskega Mesijo, kateri pride v kraljevskem sijaju in bo judovsko ljudstvo rešil rimskih spon in njim izročil vladarstvo sveta. Čim se pojavi Jezus, sin preprostega nazare-škega mizarja, med njimi, je njihovo srce hudobno, oko slepo in razum uporen njegovemu nauku. Zaman so Jezusova prizadevanja, da si pridobi naklonjenost in vero oholega, v samoljubju tonečega ljudstva, zaman njegova modrost in njegovi številni čudeži. Farizejska hudobnost se le stopnjuje v smrtno sovraštvo. Iz sovraštva izroče Janeza Krstnika, zadnjega preroka stare zaveze, propalemu Herodu. Čim bolj gine njihov vpliv in raste Jezusova slava med judovskim ljudstvom, tem bolj premišljujejo, kako bi se iznebili nevarnega ,,hujskača, ki ščuva judovsko ljudstvo proti Rimu in cesarju". Farizeji in pismouki so poslušno satanovo orodje.
Približuje se satan Jezusu v obsedencih. Le-ta nesrečna bitja, katerih telo in ude ima v oblasti hudobni duh, so pogosta prikazen v poganskem svetu. Ob prvem srečanju z Jezusom zatrepečejo hudobni duhovi v obsedencu in začno divje kričati: ..Pusti nas. kaj imamo s teboj, Jezus Nazareški? Ali si nas prišel oogubliat? Vemo. kdo si. namreč Sveti božji." Jezus noče njihovega pričevanja in jih izžene. Že je njegovo kraljestvo utemeljeno, izbrani so mu v apostolih poglavarji, oznanjene so temeljne postave, ki jih Jezus v prilikah pojasnjuje, s čudeži utrjuje in z neprestanimi dobrotami udomačuje. Satan besni v srdu do Mesije. V peklenskem sovraštvu obdolžijo farizeji Gospoda zveze s poglavarjem hudičev, a on jih zavrne z. vorašanjčm, kako naj bi v sebi razdvojeno satansko kraljestvo za-moglo obstojati in slovesno doda: ,,Ako pa izganjam hudiče v Duhu bož-
jem, tedaj je prišlo k vam božje kraljestvo". — Nenavaden je prizor, ko prihaja Jezus med pogane, v osrčje satanovega kraljestva. Satan v obsedencih kriči, divja, besni in prosi in ko ga Jezus vpraša po imenu, mu reče: „legi-jon mi je ime, ker nas je mnogo". In hudobni duhovi preprosijo Jezusa, da smejo iziti vsaj v prašiče, ki se pasejo ob gori. Gospod dovoli in čreda dvati-soč živali se zakadi z gore in utone v morju.
Po slovesni obljubi kruha življenja in po v Simonovo izpoved položeni apostolski zvestobi se Jezus odtrga od Jeruzalema in farizejev, utrjuje v veri apostole, jim razodeva skrivnost trpljenja ter določi še drugih dvainsedemdeset učencev, da oznanjujejo božjo besedo. Vračajoči se učenci se vesele: ,.Gospod, tudi hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu", nakar jim Jezus pravi: „Videl sem satana pasti kakor blisk z neba".
Približuje se Jezusova tretja VeHka noč. Odpor in sovraštvo farizejev pri-kipi do vrhunca in v uradni seji sklenejo njegovo smrt. Dvoboj med mesijanskim in satanskim kraljestvom sili k odločitvi. Čim bolj se po čudežih in besedah krepi vera apostolov, učencev in dobrega ljudstva, tem strastneje divja satan v Judežu, farizejih in pismoukih ter njihovih privržencih. Najstrašnejše muke je izumil zanj, ki se je drznil zoperstavili ujegoG oblasti, obd« g i divjim besom zaslepljene in zapeljane množice, rimski oblastnik odločuje o njegovi smrtni obsodbi, surovi hlapci trpinčijo njegovo telo, ga zasmehujejo na njegovem križevem potu, še eden križanih razbojnikov ga grdi in smeši. Ob Jezusovi smrti na križu meni satan slaviti svojo zmago, a v svitu velikonočnega jutra vstane Poveličani iz groba in proglasi zmago mesijanskega kraljestva nad satanskim.
Pretresljivi dvoboj med živim vidpim Kristusom in satanom v osebi in ljudeh se odtlej ponavlja v slehernem človeku, v družini in narodu, v vsem svetu. Kristus in satan se borita za kraliestvo svobodne volje. Kraljestvu luči, ljubezni do Boga, resnice in pravice je zoperstavljeno kraljestvo teme, upornosti božji volji, zgrešenega samoljubja, o-šabnosti in hlepenja po gmotnih dobrinah. A ta dvoboj je odtlej za vse z blago voljo odločen za Boga in luč proti satanu in temi. Božje kraljestvo v človeških srcih se krepi in širi, ob tem besnijo peklenske sile z rastočim sovraštvom vse do zadnje velike noči na tem svetu in do Vstajenja božjega kraljestva na zemlji.
Veliki dogodek tekočega tedna je sestanek Fiihrerja in kanclerja Adolfa Hitler-ja z vodjem fašizma Mussolinijem. Državnika sta se sešla v pondeljek na Brennerju in sta se ob navzočnosti ministrov Ribbentropa in grofa Ciana zadržala v dveinpolurnem razgovoru. Vest o njunem sestanku je izzvala v vsem svetu zelo veliko pozornost, splošno se razgovorom pripisuje izredna važnost.
Nemški uspehi ob angleški obali.
Vrhovno vojno poveljstvo javlja s 17. marcem: Na podlagi izvidnih rezultatov zadnjih dni je večje število nemških letal v večernih urah 16. marca prodrlo proti severu-zahodu ter napadlo v Scapla-Flow-u ležeče dele angleške mornarice. Pri tem so bile tri bojne ladje in ena križarka po bombah zadete in težko poškodovane. Verjetno sta bili poškodovani dve nadaljni vojni ladji. Hkrati so letala bombardirala tri letališča in neko protiletalsko baterijo. Kljub sovražnikovi obrambi z lovskimi letali in protiletalsko artiljerijo so nemška letala svojo nalogo uspešno in brez izgube izvedla.
Kje bo nova fronta.
Pariški ,,T e m p s“ podaja nauk iz poraza zapadnih sil na severu in pravi: Zapadni državi morata biti odslej povsod, povšou morata udariti‘in se ne* u-strašiti nobene inicijative. Iskati morata bojišča, ki jima dovoljujejo razvoj njunih vojaških sil. Voditi morata vojno proti vsem sovražnikom in nekatere nevtralce prepričati, da se lahko tudi proti njim poslužita orožja. — Angleški „D a i 1 y T e 1 e g r a p h“ spet piše, da še ni bilo tako kratkovidne politike, kakor pa je bila politika skandinavskih držav, ki sta prepovedali prehod francoskih in angleških čet v pomoč Finski. Balkanske države bi morale zato drugače ravnati.
Finska.
Uspešni zaključek rusko-finskih razgovorov je Anglijo in Francijo dokaj razočaral. Finski zunanji minister T a n n e r pa je poudaril, da je od zapadnih velesil napovedana pomoč popolnoma izostala in je bilo število prostovoljcev nezadostno. Tudi bi Švedska in Norveška ne mogli dovoliti prehoda tujih čet skozi svoje ozemlje. Tako je Finska našla edini pametni izhod v pristanku na ruske zahteve. — Nove državne meje Finske se približno krijejo z onimi iz leta 1721. Prebivalstvo o-
Inozemsko časopisje poudarja, da je državniški sestanek na Brenner-ju zgodovinski dogodek. Italijanski „P o p o -lo di Roma" pravi: Ves italijanski narod je bil združen okoli dučeja in je sledil dogodku z gorečo pozornostjo. Mnogi vprašujejo po vsebini razgovorov, a nihče se ne sme čuditi tozadev nemu molku. Hitler in Mussolini sta prerešetavala vsa vprašanja sedanjega položaja. Napovedi in prorokovanja pa bi bile preuranjene in morda škodljive.
zemlja, ki ga prevzame Rusija, je zapustilo svoje domove in se podalo na finska tla.
Obletnica protektorata.
15. marca je češki protektorat praznoval svojo prvo obletnico. Protektor v. N e u r a t h je naslovil na F ti h r e r-ja brzojav, v katerem se spominja dneva, ko je Fiihrer na čelu nemške vojske vkorakal v staro nemško cesarsko mesto Prago, in se mu zahvaljuje za njegovo zgodovinsko dejanje ter oblju-buje zvestobo.pristojnih dežela. Fiihrer je v odgovoru brzojavil svojo zahvalo, poudaril, da sta bili Češka in Moravska domala 1000 let najlepša bisera starega nemškega rajha, ter izrazil željo, naj bi nova zveza bila v blagoslov nemškega in češkega naroda. Drž. prezident dr. Hacha je v brzojavu Fiihrer-ju dejal, da se na obletnico spominja Fiihrer-jevega razumevanja za težko prizadeti češki narod m nadaljeval: ,,S tem, da se nahaja sedaj pod zaščito rajha, je deležen vseh prednosti. Obvarovan je bil pred vojnimi strahotami, četudi se sam v okvirju Velike Nemčije udeležuje sedanje vojne. Zato mi je danes potreba, da želim slavnemu nemškemu orožju, ki ščiti tudi češko ljudstvo, slavno zmago". Fiihrer je dr. Hachi odgovoril, da obvezuje oba naroda spoznanje, da morata na tako ozkem prostoru živeti v miru, in pravi naprej: »Nemčija noče češkega naroda obremeniti z bremeni, ki bi ogrožala njegov narodni obstoj ali ustvarila nasprotje med narodno vestjo in splošnimi nujnostmi države. Zato upam, da se posreči prištediti temu delu rajha vojne strahote, s čimer so sklepi v marcu 1939 najlepše opravičeni. Zahvaljujem se vam, gospod prezident, za Vaše želje v vojni, ki jo vodi naša skupna država. Želim, da bi končnoveljavna zmaga bila v prid in socialni, blagor nemškega in češkega naroda".
Proslave v Slovaški.
Slovaška država je praznovala svojo prvo obletnico. Vršile so se svečanosti po vseh večjih krajih, na slavnostnem zasedanju parlamenta pa je drž. prezident Tiso med drugim dejal: „Za u-speh našega prizadevanja se zahvaljujemo najprej Bogu, ki je naše delo blagoslovil. Potem se hvaležno spominjamo zaščite Nemčije Adolfa Hitlerja, ki nam je zagotovila mir na zunaj". Na dan proslave je bil ustanovljen slovaški državni svet. F ii h r e r je v posebnem telegramu dr. Tisu izrekel svoje čestitke, minister Ribbentrop pa je brzojavno čestital min. predsedniku T u k i.
K obletnici kronanja sv. očeta je
izrazil Fiihrer in kancler Adolf Hitler brzojavno svoje čestitke. — Povodom svojega bivanja v Rimu je minister Ribbentrop obiskal tudi Vatikan in bil sprejet od sv. očeta.
Italijanska vojska je pripravljena. —
Drž. podtajnik general Soddu je podal v zbornici nekatere podatke o italijan-
skih obrambnih prizadevanjih. Italijanska vojska ima trenutno en milijon mož in močne rezerve. Vojski so pridružili 132 fašističnih udarnih bataljonov. Poleg lahkih tankov razpolagajo armade s 13 tonskimi tanki. Izboljšana je težka in lahka artiljerija. Italijanske meje v Alpah, Afriki, na Egejski otočjih so utrjene „Tako je Italija obvarovana pred slehernimi iznenadenji in ima sama največjo akcijsko svobodo", s temi besedami je podtajnik zaključil svoja izvanja.
Kmetijska petletka v Rumuniji. — Ru-
munski kmetijski minister je predložil načrt petletke, po katerem naj bi se kmetijstvo postavilo na nove temelje in zagotovilo uspešno obrambo države. V prihajajoči vigredi mora biti kljub vpoklicem kmetov posejanih 10 milijonov ha zemlje, vlada pa bo poskrbela za potrebne delovne moči. Hkrati sta uvedena v vsej državi dva dneva, ob katerih so mesna jedila prepovedana.
Teden 'sz- besedi.
Nemčija in Estonska sta sklenili in podpisali novo trgovinsko pogodbo.
Jugoslovanski parnik ,,Preradovič ‘ so kupili Angleži. Posadka 63 jugoslovanskih mornarjev pa se je podala rajši domov in ni nastopila službe v Angliji.
Na mednarodnih tržiščih se uspešno uveljavlja amerikanski dolar, medtem ko izgublja angleški funt svojo mednarodno veljavo.
17.5 milj. mark je nabrala nemška policija za zimsko akcijo dne 10. marca.
Slovaki so prekrstili bivši Masarykov trg v Bratislavi v trg Adolfa Hitlerja.
V Sofiji se pogaja sovjetsko zastop-stvo za novo trgovinsko pogodbo med Bolgarijo in Rusijo, po kateri se bosta obe državi gospodarsko še bolj povezali.
Rusija in Iran imata novo trgovinsko pogodbo, po kateri bo Rusija Iranu dobavljala industrijske izdelke in uvažala Iranske surovine.
Vsi turški poslaniki na Balkanu so imeli minuli teden važno posvetovanje z zunanjim ministrom Zaracoglu-jem. V kratkem dospe v Ankaro tudi turški poslanik v Moskvi. Sestali so se tudi člani generalnega štaba in pod predsedstvom drž. predsednika razmotriva-li o položaju.
Nemški poročevalski urad javlja iz New-Yorka, da skuša v Ameriki bivajoči Oton Habsburški pridobiti ameriške državnike za svoj načrt, po katerem bi se stvorila podonavska monarhija, katera bi obsegala Bavarsko, Badensko, WiirttemberSko, Avstrijo, Jugoslavijo in Madžarsko. Italija bi morala monarhiji odstopiti Trst, čehoslovaška republika bi se obnovila, nova Poljska pa
Podlistek
Ferdinand Goetel:
Sredi stepe.
(10. nadaljevanje.)
,,Nismo videli", so odgovorili in obstali.
,,No, pa pojdite dalje!" je divje zarjovel Sabo.
,,Kam se je ta bestija skrila!" je mrmral in ju odpeljal v prvo stransko uličico. »Zmerom se skriva tam, kjer ga nihče ne vidi. Pa vem,’da je tu, ker so psi tako tiho kakor miši."
Ko so brez uspeha premerili ves tabor križem kražem, so prišli naposled na drugi konec do krogovite proge s trs jem obrasle reke. Tu se je razprostrla pred njimi že vsa z mesecem posejana stepa. Svetla noč je vsemogočno kraljevala nad njo. Kar ni pripadalo globokemu, temnemu nebu, se je stekalo s širno, svetlo stepno površino. Izginile so ceste in meje, polja so se zlila drugo z drugim, sipine in griči so se ponižali. Samo ob strani je črnela vas kakor otok, a tudi ta se je zlila s srebrnim prostorjem, kakor otok z neskončnostjo morij.
dobila Gornjo Šlezijo in Vzhodno Prusijo.
Rumunija se je sporazumela s sv. stolico glede verskih organizacij in cerkvenih redov.
Japonska in Anglija sta se sporazumeli,* da bosta kitajsko srebro po upo-stavitvi nove kitajske vlade skupno u-pravljali oz. nadzirali.
Zastopnika Nemcev na Madžarskem dr. Bascha je sprejel na daljši razgovor min. predsednik Teleki.
Angleški zunanji minister Halifax se je v nedavnem govoru izjavil, da sta Anglija in Francija odločeni, da upo-stavita češko svobodo in da sta zato
V Jugoslaviji se je na progi Karlo-vac-Ljubljana zgodila huda železniška nesreča. Voz osebnega vlaka je zadet od ogromne skale treščil v Kolpo, pri čemer je bilo 15 mrtvih in 30 poškodovanih.
7^ nase
Skrčen velikonočni promet.
Delovno ministrstvo in nemška delovna fronta javljata, naj te vočigled velikih nalog železnic v vojnam času opustijo vse nepotrebne vožnje in izlete. To velja posebno za velikonočni čas, ko je tudi v normalnih časih promet preobložen. Zato naj tudi delavci, nastavljena in podjetniki v tem času ne jemljejo dopustov, temveč naj jih preložijo na poznejši čas.
Godovno darilo Fiihrer-ju.
Generalfeldmaršal G òr ing je naslovil na vse prebivalstvo poslanico, v kateri ga poziva, naj se združi v obrambi domovine proti biokadnemu poizkusu, ki naj Nemčiji onemogoči dotok vojaško važnih kovin. Vsi naj zato radevoljno oddajo pri nabiralni akciji vse odvišne predmete iz bakra, medenine, brona, cina, svinca in niklja. „Ta prostovoljna žrtev naj bo godovno darilo, ki ga poklanja narod vodji za 20. april".
Dodatna karta za obleko za uboge.
Za uboge, ki res nimajo dosti obleke in so zato v težkih skrbeh, se izdajajo posebne dodatne karte za obleko. Velja to predvsem za one, ki si vsled težkega gospodarskega položaja pred priključitvijo niso mogli nabaviti potrebne obleke. Prošnje je treba nasloviti na gospodarski urad, ki jih vpo-števa pod sledečimi vidiki: 1. dohodki, 2. brezposelnost ali le začasno delo v zadnjih letih, 3. število otrok, 4. gospodarski položaj. Dodatna karta vsebuje 50 oziroma 2Ò pik. Pravice do izstave. karte nima nihče, v naprej so izvzeti tisti, ki so si že pred vpeljavo kart izposlovali nabavljalne listine za tkanino v znesku 80 pik, in vsi, katerim je bila
»Sedimo tule!" je zamrmral Niklas in stopil na breg reke. »Nocoj je tu tako lepo!"
»In tiho!" je šepnil Vukinčič.
»Seveda! V taboru je grobna tišina."
»In v stepi prav tako."
»Povsod. Saj vemo:	tišina in nič
drugega."
Popolna tišina je objela tudi nje. Le roj komarjev se je zdajci dvignil iznad močvirja in pojoč plul mimo nad trstjem. Nekje je zatrepetal kamenček, ki se je obenj zadela riba, blodeča okrog po somornici.
Vukinčič je legel vznak. Sabo se je zdaj ozrl proti taborišču, a ko je videl onemele, krtinam podobne koče, zravnane z zemljo, je vrgel nestrpne oči po stepi. Niklas je prižgal pipo. Zdelo se je, da ne vidi in ne sliši nič drugega kakor pokrovček pipe in pihanje ust.
Nenadoma se je od trstja sem zaslišal tresk lomljenih stebel, kakor bi si kdo utiral pot k reki poprek od tabora.
»Nekdo prihaja!" je spregovoril Niklas in vzel pipo iz ust. »Če bi nas . ..“
»Pst!" ga je prekinil Sabo, »to je on!"
»Schmerzenreich, mifeliš?"
»Da! Tiho!"
Šelest se jim je približal, trstje se je zamajalo in s šumom se je prikazal Schmerzenreich. Ko je zagledal ljudi,
V	decembru so na 1272 m visokem Gstetner-Boden pri Lunzu v Solno-graški izmerili 52 stopinj mraza.
Italija je predvidela novih 6 milijard lir za državno obrambo.
Irski min. predsednik Valera je naslovil po radiu poziv na ameriški narod, naj ga podpre pri stremjenju, da pridruži Severno Irsko, ki pripada danes Angliji, irski republiki.
Železna garda, rumunska fašistična organizacija, se je sporazumela z vlado in bo odslej sodelovala v skupnem narodnem bloku. Iz koncentracijskih taborišč je bilo nato izpuščenih 114 njenih vodilnih članov, zgrabili za orožje.
V	Londonu je Indijec Mahomed An-zad streljal na drž. tajnika v Indiji lorda Zetlanda in druge visoke uradnike, ki so bili svoječasno v Indiji. Deja nje je izvršil iz mržnje do Angležev, ki zatirajo njegovo domovino.
države
karta za obleko izstavljena izven Vzhodne marke. Dokončno odloča o izstavitvi dodatne karte okrajno glavarstvo.
Dunajski velesejem.
Kljub vojnemu času kaže dunajski velesejem živahno sliko. Že 13. marca je prekoračilo število obiskovalcev stotisoč. Posebno velik odziv je seveda iz južnovzhodnih držav, ki po otvoritvenih besedah pokrajinskega vodja Bur c ki a s svojim kmečkim značajem naravno dopolnjujejo indu-strialistično Nemčijo. Posebno zanimanje vzbujajo razstave avtomobilov in poljedeljskih strojev, modna in luksuzna razstava in ne najzadnje razstava igrač. Pa tudi bogati protektorat-ski oddelek je dobro obiskan.
Vosti 13 Jugoslavije
Treznostni teden v Sloveniji.
Slovenija je priredila treznostni teden. Proglasili so ga po cerkvah in v listih. Postavljena je bila parola: teden dni brez pijače. Društva so priredila treznostna zborovanja, na katerih so strokovnjaki tomačili kvarljive posledice čezmernega vživanja alkoholnih pijač. Splošno so ugotavljali, da ima slovenska mladina mnogo zanimanja za treznostno gibanje in se zaveda škodljivih telesnih in nravih posledic alkohola, katerega imenuje »Slovenec" sovražnika štev. 1.
Cerkveno zbliževanje Srbov in Bolgarov.
V Sofiji sta se mudila srbska pravoslavna škofa Irenej in Nektarij, kjer sta se razgovarjala s predstavniki bolgarske pravoslavne cerkve o medseboj-
je obstal in jih po strani pozorno pogledoval. Potem je z glavo, povešeno k tlom, kakor bi vohal sled, šel mimo in se ustavil na vzvišenem bregu, obrnjenim proti stepi. Zravnal se je, dvignil glavo in lovil vetrove, ki so veli s polj proti taboru. Na temnem ozadju neba je bil videti, kakor bi visel med nebom in zemljo, in v luči mesečine dvakrat tako velik in vse bolj bel se jim je zdel podoben duhu.
»Zakaj je danes tako čuden?" je zašepetal Vukinčič. »Pokličimo gai"
»Nemogoče!" je potrto odvrnil Sabo. »Ne bo nas poslušal. Glej! Na drugo stran gre!"
Pes se je zares spustil v globino struge in ko se je spretno vzpel na nasprotni breg, je hitro stekel dalje po meji vaških polj in neobdelane stepe.
»Le kam je šel?" je tožil Vukinčič in z žalostnimi očmi gledal za njim.
»Kaj jaz vem," je z roko zamahnil Sabo, »očividno ima tam nekaj, kar ga privlači. Veš, da se mu niti ne čudim. Človek bi kar pobesnel v tem taborišču."
III.
()č,e lija, vaški pop, ni spadal med praznoverne ljudi, za kar je najboljši dokaz, da je brez dolgega preudarjanja prišel iz Rusije v revščino na novo
nem sodelovanju. Sklenjen je bil sporazum, da bosta obe cerkvi odslej verske knjige, ki so se poprej tiskale v Moskvi, sami izdajali za vse pravoslavne države. Zastopniki obeh cerkva se bodo letos sešli v Dubrovniku na pokrajinski konferenci, kjer bodo govorili o cerkvenem delu za mir in sporazum na Balkanu.
Nagla vojaška sodišča.
Vlada je sprejela uredbo o naglih vojaških sodiščih v pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju. To so izredna sodišča, pred katera pridejo tisti, ki nočejo izvrševati vojaške dolžnosti, ki zapuščajo četo, navajajo k begu, ne izvajajo ukazov predpostavljenih itd. Sodišče izreka samo smrtno kazen in se obsodba izvrši takoj na kraju sodbe.
Zvišanje duhovniških plač.
Vlada je odredila, da se zvišajo dra-ginjske doklade aktivnim katoliškim duhovnikom za 40 %, upokojenim in dosluženim za 75 %, Doslej so dobivali aktivni in upokojeni katoliški duhovniki mesečno 339 din draginjskih doklad, temeljne plače pa kaplani okoli 188 din in župniki 254 din na mesec. Temeljne plače ostanejo nespremenjene.
Prireditve v Ljubljani.
Minuli teden beleži Ljubljana tri večje kulturne prireditve. Organizaciji slovenskih fantov in deklet sta priredili lepo uspelo akademijo s prostimi vajami, simboličnimi prizori, recitacijami in telovadnimi točkami. — Sledila je proslava obletnice papeževega kronanja s petjem, govori in filmom iz živ-Ijena sv. očeta. — Akademski pevski zbor je proslavil 20 letnico univerze z izredno obiskanim koncertom. Koncert je nosil geslo »Iz čitalnic v nove akorde".
Še o smuku v Planici.
V Planici na edinstveni skakalnici sveta so predzadnjo nedeljo priredili zaključne smuške polete. Izmed Nemcev je dosegel najdaljši skok Gregor Hoell z 96 m, Jugoslovan Rudi Finžgar pa je skočil 84 m. V petek prej so 3 skakalci dosegli preko 100 m, 19 pa preko 90 m.	___
Naloga malega naroda.
Mnog izmed nas se nedvomno cesto vprašuje, zakaj nismo Slovenci velik in močan narod. Previdnost, ki nas je postavila na ta košček zemlje, je morda bila krivična, ker je število, moč in u-gled in kar je še vidnega in zunanjega na narodu, sicer v obilni meri delila drugim ljudstvom, nas Slovence pa je pustila male in svetu nepoznane. Pa pri taki misli se nam godi kot onemu kmetiču, ki je zavistno zrl na bogatega meščana in hlepel za njegovim premoženjem, dokler ni začuden zaznal za velike bogatinove skrbi in težave in
ustanovljene azijatske župnije. Vaška pravoslavna cerkev je obstajala komaj nekaj let in v njej se ni prav za prav nič zgodilo. Tudi pokopališče je sprejelo šele nekaj desetin mrličev. Pa še teh kakor da ni bilo. Grobovi so se hitro zravnali z zemljo in tablice z napisi so na soncu pobledele prav tako naglo, kakor so zvenele rože na grobeh. Nihče se ni brigal zanje, nihče ni mislil na rojake; saj še z lastnega življenja ni nihče utegnil sneti križ, ki mu je bil naložen pekoč, pred prihodom v stepo.
Ko je torej nekega dne žena povedala pópu, da ne bo več spala pod milim nebom, ker ponoči »nekaj lazi okrog zvonika", se je zasmejal in ji dal kozarec žganja, da bi se iztreznila. Ko pa je drugega dne videl, da žena nosi posteljnino v sobo, v kateri je spal sam, ker se ni mogel sprijazniti s krajevnim običajem prenočevanja na prostem, je izpregovoril razločneje. Ženska politika! Če hoče, da bi spala skupaj, naj pove, za kaj gre.
Popova žena je zajokala z bridkimi solzami. Okrog zvonika nekaj hodi pa konec. Morda ni to nikak duh, toda ona* je neoborožena ženska in se boji. O skupnem spanju naj pa pop ne govori, kajti bila je dve leti vdova, pa tudi zgodilo se ji ni nič.
(Dalje sledi.)
vsaj zaslutil skrivnostno resnico modrosti, ki pravi: Blagor ubogim v duhu!
Veliki narodi imajo mnogo zunanjega opravka. Zaposlujejo jih vprašanja, kako si uredijo svoje države, kako jih zavarujejo na zunaj in utrdijo na znotraj, njihova gospodarstva jim narekujejo vedno nove naloge, sožitje s sosedi je zanje težavnejše vprašanje kakor za male narode. Mali narodi pa so poklicani, da žive in razvijajo predvsem duhovno, kulturno življenje. Pač se zaposlujejo tudi v gospodarstvu in politiki, bavijo s tehniko in športom, a v duhovnem svetu je njihovo poslanstvo. Pogledi malega naroda morajo biti uprti na znotraj, zastavljati si morajo velika, največja vprašanja in jim iskati odgovora, njihovo stremljenje za lepoto, resnico in pravico mora biti čim bolj iskreno in doživeto. Z eno besedo: mali narodi utešijo svojo slò do življenja v verskem in kulturnem področju, tod so zanje pripravljena bogastva in zakladi, tod je njihova sila in krepost.
Male narode povezujejo notranje vezi. Pred njimi j,e razgrnjena vsa divnost in lepota njihove domovine, sledili so sledovom svoje narodne zavesti do zadnjih globin, narodno zavednost doživljajo kot živ kos velike zapovedi ljubezni do bližnjega, pred njimi je razprostrta bolest in sreča vsega malega ljudstva. Člani malega naroda se medsebojno poznajo in cenijo, sta-
Velikonočna zaobljuba.
„Sveti Janez, ti moj patron, stoj mi na strani! Velika noč je pred vrati. Na vsak način moram imeti novo obleko in nove čevlje. Tudi za otroke nimam ničesar. In za piruhe? Moji starši in dedje so imeli vedno velikonočno jagnje. Jaz pa naj s svojo družino pomanjkanje trpim? Strah in groza! Še Tii-koli nisi imel težav z menoj in še nikdar te nisem ničesar prosil. Danes prvikrat. Upam, da me ne boš zapustil !:‘
Tako je pred podobo svetega Janeza prisrčno prosil mojster Georgios v cerkvi majhnega mesta. Ko se je še nekajkratov pokrižal, je nadaljeval skesano in skrušeno:
,,Sveti Janez, ti moj patron, poslušaj, kaj mi leži na srcu! Pomagaj mi, da ukradem Kiriosovega konja! Potem bom konja v sosednjem mestu prodal in dobiček si bova delila! Polovico bom žrtvoval tebi za pozlačenje črk tvojega svetega imena na podobi in z drugo polovico bom nakupil vsega za svojo družino. Prosim te, ne zavrzi moje prošnje! Saj vidiš, da pravično mislim.“
Mojster Georgios je pokleknil, prižgal svečo in odšel zadovoljen in poln zaupanja do cerkve.
Ko se je znočilo, se je odpravil k bivališču svojega soseda. Preskočil je ograjo, stopil v hlev, prijel belca za povodec in je svoj dolgo zaželeni plen odgnal s seboj v svoj hlev, kjer je ob svitu laterne lepo počrnil zadnji del belca s črnim ličilom.
„Tako ne bo nihče," si je mislil, »spoznal konja Kiriosa . . . Sveti Janez, bodi češčeno tvoje ime za vse, kar si mi storil!"
Medtem ko se je ličilo sušilo, je sedel Georgios k svoji mizi in je začel tuhtati, kako bi dobiček najbolje uporabil. Toliko bo za obleko, toliko za čevlje, toliko za velikonočno jagnje in polovica za svetnika.
»Kakšen osel sem," si je dejal, „saj bi mu bil lahko le četrtino ali osmino obljubil! Tako pa ne bo zadosti ne za to ne za ono. Polovico osminke bi zadoščalo! Saj imam prav za prav samo jaz delo z vsem tem — pa še ob takem vremenu! Kaj je pa imel sveti Janez opraviti? Res, pomagal mi je. Pa še to ni tako gotovo: če me policija dobi, bom vendarle zaprt jaz, ne pa on!"
Mojster Georgios je globoko za vzdihnil in še premišljeval:
„Pa vendar! Poštenjak sem, pa moram držati obljubo. Obljubil sem mu polovico in mu jo moram tudi dati. Sicer mi ne bo nikoli več noben svetnik pomagal."
novi so ožje medsebojno povezani, krajša je pot njihovih voditeljev do množice in vsakdo zamore svoje težave in skrbi predložiti neposredno odgovornim in poklicanim. Iz tega sledi, da veže vrste malega naroda močna, ne-zmagljiva disciplina in da je narodna prebujenost očitno večja in silnejša nego pri velikih, težko preglednih ljudstvih.
Malemu narodu je končno odkazana možnost, da se razvija v pravem duhovnem in telesnem zdravju. Ker je majhen, ne more svojih slabosti tako zakrivati in prevpiti kakor velik. Ker se mnogokdaj ne more z zadostnim uspehom braniti pred napadi in očitki večjega ljudstva, le težko zapade nevarnim slabostim samoljubja in kratkovidnosti. Lahko se posveti važni nalogi notranjega čiščenja, poplemenitenja, o-krepitve. Njegov značaj se čisti, njegova kultura globi, njegova vernost postaja vedno globlja in iskrenejša, njegov svetovni razgled vedno stvar-nejši in vedno bližje resnici. Še jezik njegov se čisti peg in njegova telesna postavnost se vzravnava.
Prav in hvalevredno je, da razmišljamo o vrlinah malega naroda tudi mi Slovenci in da jih znamo ceniti v času, ki ga preživljamo. Lažje nam bo nositi njegove nevšečnosti, lažje zmagovati njegove težkoče, smotrnejša bo naša narodna prosveta in doslednejši naš bodoči razvoj.
Tako je bil pripravljen, da se odpravi v bližnje mesto, ker se je medtem huda burja že polegla. Jutranjica se je svetila na nebu in je obetala lep dan. Kar veselje je bilo iti v takem vremenu po cesti. Ko se je čez nekaj časa prikazalo sonce, je sklenil, da se malo odpočije. Konja je privezal k drevesu in se je usedel v travo. A kar nekaj ga je vznemirjalo. Presneto, težko je držati obljubo!
Zdajci je zaslišal, kako je nekje petelin zapel. Steči za ptičem in ga pograbiti — to je bilo ko nič! Ves. srečen se je Georgios povrnil k svojemu konju, ga odvezal in se spet odpravil dalje; z levico je držal konja za uzdo, z desnico pa je stiskal petelina k sebi, ki se mu je še vedno upiral.
Čez pol ure je srečal nekega kmeta.
»Dobro jutro, prijatelj! Kam pa?“
„Bog daj! V mesto — na semenj. Kam pa ženeš konja?"
„Na semenj grem in bom ondi prodal konja in petelina."
»Koliko pa hočeš za konja?"
»Prodam ga le s petelinom vred."
»Kaj bi s petelinom! Jih imam sam zadosti!"
»Potem mi je pa žal, da ne bo kupčije," je odvrnil mojster Georgios. »O-be živali sta tako navajeni druga druge, da mi srce ne da, da bi ju ločil. Kar odloči se!"
»Prav. Koliko zahtevaš za oba?"
»Štiri tisoč drahem," je odvrnil zviti konjski mešetar Georgios. »Za petelina tri tisoč devet sto, za konja pa sto."
»Ali si neumen?" je vzkliknil kmet. »Menda bo narobe, ali ne? Sto za petelina in tri tisoč devet sto za konja?!"
»Ne, dragi moj, nisem neumen, še manj ko ti! Ponavljam: tri tisoč devet sto za petelina in sto za konja!"
»No, saj je to meni vseeno. Tu imaš denar. A tvoj petelin bi moral biti zlat, če bi bil toliko vreden!"
Mojster Georgios je vtaknil denar v žep, dal konja in petelina kmetu in se je nato s pošto odpeljal, da bi prišel čim hitreje domov. Potem je urno nakupil vsega za veliko noč: novo obleko, nove čevlje, rejeno velikonočno jagnje, piruhe in druge stvari za ženo in otroke.
Zvečer je odšel v cerkev. Prižgal je svečo, pokleknil pred svojega patrona in je molil:
»Sveti Janez, s tvojo pomočjo se mi je posrečilo ukrasti konja. Ker sem pošten človek, izpolnim tudi svojo obljubo. Obljubil sem ti polovico. Tu imaš petdeset drahem. Kar ostane, je moje. Seveda boš sprevidel, da se s tem denarjem ne dà pozlatiti tvoje ime. A to nič ne dé. Poglavitno je, da sem držal besedo."
Nato se je mojster Georgios priklonil, vrgel še nekaj drobiža v puščico in je radostno odšel iz cerkve.
(Novogrško: Dimitrios Nikolopulos.)
Jubilej našega rojaka. V Ljubljani je 7. marca praznoval svojo 60 letnico slovenski slovstvenik in zgodovinar dr. Ivan Grafenauer. Jubilant je Korošec z Brda pri Šmohorju. Študiral je gimnazijo v Beljaku in nato posečal slavistične študije na dunajski univerzi ter se izvežbal v dobrega jezikoslovca in slovstvenega zgodovinarja. Po končanih študijah je služboval kot profesor na gimnaziji v Kranju. Takoj je zaslovel med dijaki in rojaki kot izvrsten šolnik, s svojim znanstvenim raziskovanjem slovenske slovstvene zgodovine — ob koncu vojne je Grafenauer izdal Kratko zgodovino slovenskega slovstva — pa si je med Slovenci in južnimi Slovani kmalu pridobil sloves izbornega poznavatelja slovenskega kulturnega življenja. Svoj jubilej je odlični rojak proslavil v krogu svoje vzorne družine. Naj ga tem potom dosežejo še naše iskrene čestitke.
Dr. Ožbej Ilaunig — v pokoju. V februarju je stopil v pokoj sodni starešina pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah dr. Ožbolt Ilaunig. Upokojenec je rodom iz Podkraja v reberški župniji in je našim bralcem dobro znan po svojih zgodovinskih povestih »Vitez Re-berčan" in »Kapelski punt". 36 let je bil v sodnijski praksi in od teh je služboval celih 32 let pri sodniji v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. V celem okraju slovi kot pravičen sodnik in kot dober prijatelj nasveta in pomoči potrebnih. Menda ni hiše, katere ne bi bil obiskal, in ne človeka, katerega ne bi poznal. Ko se je sedaj poslavljal od aktivne državne službe, so se mu župani celega sodnega okraja v posebni spomenici zahvalili za njegovo plodonos-no delovanje. Za svoje delo je bil dr. Ilaunig odlikovan z redom jugoslovanske krone IV. razr. in sv. Save III. stopnje. — Svoje ožje domovine odlični slovenski sodnik ni pozabil nikdar. Še kot mlad jurist je priobčeval v »Miru" šaljivke o Tineju in Bnrigeljcu, o močnem Kolmanu Podjerbergom i. dr. Po njegovih poznejših zgodovinskih podlistkih ga pozna vsa naša Koroška. O počitnicah rad zahaja v Logo ves in tam pomenjkuje z našimi možakarji. Želimo mu, da bi vžil še kos svojega življenjskega večera sredi med nami!
Spomini v tujini. — Prijatelj iz gor-njedonavskega mesta Steyr-a nam piše naslednje mične vrstice. — Človeku v tujini se prečesto pripeti, da se zaloti v mislih na domovino in na doživljaje med domačimi. Meni naprimer ne gre iz glave doživljaj med mojim dopustom v minulem letu. Mudil sem se po opravkih v rožanskem glavnem mestu. Na cesti srečam visoko obložen voz, ob katerem stopata dve dečli-znanki. Nagovorim ju in kmalu izvem, da sta za pol leta izgubili dva brata in očeta in da jima boleha tudi mati. Tako pride vse delo na njiju, v kolikor dobri sosedje ne pomorejo. »Sami orjeva, kosiva, sami klepeva kose in kar je še drugega moškega posla. Nič naju ni sram, če morava včasih obleči hlače, vendar jih ne nosiva po mestno očitno". — »In kako v vašem prosvetnem društvu?" — »Vrste so se nekoliko zredčile in sedaj ovirajo delo še splošne prilike. Pa se po večerih ali v nedeljskih popoldnevih vsedeva k citram in, vlijeva hrepenenje in bolest v melodijo. Tako živiva svoje skrito narodno življenje, ki ga enkrat v tednu prekine slovenski tednik s svojimi novicami". — Osramočen sem poslušal preproste besede o dekliškem junaštvu in še sedaj v tujini mi je mehko ori srcu ob misli na ta lepi kos naše domovine. Če mi Bog nakloni možnost, se bom kedaj spet vrnil na domačo grudo. F. T.
O murvah in sviloprejkah. — Dež. šolski svet je odredil, da morajo vse šole, ki se ne nahajajo nad 500 m nad morjem, v letošnji vigredi posaditi vsaj 500 murvinih mladik. Tako naj bi bil 'položen temelj za gojitev sviloprejk, katerih bube služijo za dobavljanje naravne svile. — Svoječasno se je Koroška že bavila s sviloprejko. To dokazujejo v deželi številna murvina drevesa,
ki nudijo koristnim žuželkam potrebno hrano. Leta 1845 so našteli v deželi nič manj ko 14.000 murv. Obstojali sta tudi dve organizaciji, ki sta se bavili s pridobivanjem naravne svile. Svilena industrija Koroške je nato ob iznajdbi umetne svile izginila.
Augsdorf — Loga ves. Vrlo ženo smo izgubili. Ugledni Črncev dom na Debru je izgubil z 80 letno Marijo Černič svojo staro gospodinjo, trije sinovi in tri hčerke pa žalujejo za svojo dobro materjo. Rajna mati, katere truplo so 1. marca položili v božjo njivo pri Mariji v Trnju, je svojo življenjsko pot polno dovršila. Vzgojila je osem otrok v zavedne in verne sinove in hčerke slovenske narodne družine. Dva sinova, Janez in Urban, sta šla pred njo na oni svet, Noltej je ugleden trgovec in posestnik, Maks priden posestnik, najmlajši Zep pa gospodari na Črnce-vem domu, hčerka Mojcej je žena bivšega logaveškega župana g. Matevža Rainerja, Trezej gospodinji pri pd. Vi-štru, hčerka Nanej pa je poročena v Beljaku. Nepregledna množica žena in mož od blizu in daleč je spremljala rajno mater na zadnji poti, pevci so ji zapeli v slovo mehke žalostinke, pogrebne obrede pa so opravili č. g. dekan Kristo Koschier in župnika Nadrag in Kanduth. Domači dušni pastir je v nagrobnem grobu slavil rajno mater kot vzorno krščansko ženo. Bodi ji Večni dober sodnik, zaostalim pa to-lažnik!
St. Egyden — Št. Ilj ob Dravi. — Na
cvetno nedeljo smo ob nenavadni udeležbi pogrebcev pokopali 21 letnega Edvarda Izopa, pd. Pzdičevega v Dišči-cah. Lani je odslužil polletno delovno službo, nakar je bil poklican k vojakom. Umrl je vsled prehlada na notranjem vnetju. Na zadnji poti so ga spremljali tudi tovariši-vojaki, domači g. župnik Petrič pa so v nagrobnici orisali njegov sončni značaj. Bodi mu večni mir, materi velja iskreno sočutje!
Koroški drobiž. — Kriminalna policija je prijela dva mlada delavca ki imata na vesti nič manj ko 14 vlomov o kopališča in poletne hišice ob Vrbskem jezeru. Kazen ne bo majhna. — Celovški stavbeniki so sklenili, da bodo odslej smotrno skrbeli za to, da se ne bodo gradile stavbe, ki kvarijo lice mest in narave. — Pri spravljanju hlodov se je ponesrečil Valentin Pasterk v Beli pri Železni Kapli. Hlod mu je zlomil nogo. — V Beljak je došlo 43 Nemcev iz Afrike. To je drugi transport afriških Nemcev. — V Remšeniku pri Železni Kapli se je pri pripravljanju drv v gozdu ponesrečila Katarina Potočnik. Nenadno se je sprožil v bližini hlod, jo podrl in nevarno poškodoval. — Najvišja brzina za avtomobile od 3.5 do 5 ton je znižana na 40 km. — Prepovedana je tržna prodaja žive perutnine vseh vrst.
Jlasa prosveta
Velika noč pri Bolgarih.
Več kakor dva tisoč let je hodil v starodavnih časih po balkanskem polotoku narod za narodom: eden je prišel, drugi je odšel ali pa se je s spojil s prejšnjim. Jeziki prejšnjih prebivalcev so izginili, le tu pa tam najdemo še stare besede, spominjajoče na prvotno prebivalstvo. Čisto brez sledu pa ne izgine noben narod z zemlje; zakon narave je tak, da se vedno kaj ohrani, četudi v malo spremenjeni obliki. Nad BolgarPje petsto let gospodoval Turek, a tudi Grki, Romuni in celo Ogri so vplivali na njihov razsoj. Vendar so v glavnem ohranili svoj značaj, to se pravi, ostali so Slovani, četudi sami plemenskega imena »Slovan" ne poznajo. Kot Slovan je Bolgar tudi danes še otrok prirode, katero ljubi in katere vplivu se nikakor ne protivi. Zvesti svoji zemlji pa so ostali Bolgari zvesti tudi svojemu Bogu, v katerega zaupajo zmirom in v vsakem slučaju, v veselju in v žalosti. Preživeli so hude čase in v teh se je vera v Boga le še bolj ukoreninila. Le tako so zdržali pod petstoletno sužnostjo in dočakali dan narodne in verske svobode.
Trdno vero v Boga-Stvarnika kaže Bolgar predvsem ob praznikih, katere
^ v
(Sirom naso semlje
praznuje s posebno slovesnostjo. Ni ga praznika, da ne bi bil obdan s čarom starodavnih pobožnih šeg in navad. Kakor pri nas, so to v prvi vrsti božič, novo leto, in velika noč, podobno Srbom pa praznujejo tudi še Lazarjev dan in praznik Sv. Jurija.
Mi si bomo danes ogledali le običaje okrog velike noči. Bolgari sicer pravijo „velik den“, a vendar bi ravno pri njih slovenski izraz bil kaj umesten. Praznovanje se vrši namreč v cerkvi po noči; začne se o polnoči in konča šele okoli štirih zjutraj. To noč se v cerkvi čita ves sv. pasijon po vseh štirih evangelistih in se vršijo še razni drugi cerkveni obredi. A najbolj svečano in slovesno je okoli treh zjutraj, ko razdeli duhovnik-opravitelj sveče vsem sobratom in vernikom, da potem v bajni razsvetljavi zapojejo duhovniki „Bristos voskrese!“, t. j. Kristus je od mrtvih vstal. V slovesnih spevih se opevajo potem skrivnosti veličastnega vstajenja, velikonočne Pashe, pred katere svetlobo se mora izogniti vsaka senca in pozabiti vsako sovraštvo. Kajti vsi so svetniki po Vstalem, vsi bratje. Zato prekrasni opomin:	„Dan vstajenja!
Postanimo luč za to slovesnost, v medsebojnem objemu imenujmo ,,brate“ tudi tiste, ki nas sovražijo; odpustimo vse radi vstajenja, kajti Hristos vos-krese!“ In nato se pozdravijo vsi s svetim bratskim poljubom. Najprej pristopijo vsi duhovniki k onemu, ki opravlja sveto opravilo in ga pozdravijo z velikonočnim pozdravom: „Hristos voskrese!“ On pa jim odzdravi: „Vo istino voskrese“, t. j. resnično je vstal. In za duhovniki poljubi in pozdravi še vse vernike, ti se poljubijo potem še med seboj in se medsebojno obdarujejo z velikonočnimi pisankami. Za tem sledi svečani velikonočni sprevod s svečami okoli cerkve ob prepevanju velikonočnih pesmi, ob zvonenju zvonov in ob grmenju možnarjev, čisto podobno našemu vstajenju. Po končani službi božji se nato verniki razidejo na svoje domove in se pozdravljajo med seboj: ,,Hristos voskrese!“ z odzdravom „Vo istino voskrese!“ Ta pozdrav se čuje potem cele praznike na ulicah, kakor po hišah, kadar srečaš znanca ali kadar ga obiščeš. Te dni ni navada pozdravljati z drugim pozdravom. Do doma ima še vsak prižgano svojo svečo, stopi v sobo z omenjenim cerkvenim pozdravom in obide nato z velikonočno lučjo vsak kot sobe, ponavljajoč gornji pozdrav, kajti vse živo in neživo naj se danes zaveda „Hristos voskrese!“ Tudi pisanke poznajo Bolgari, kakor smo že prej omenili. Jajca pobarvajo že na veliki četrtek, a na veliko noč jih vzamejo seboj v cerkev, da si jih podarijo, žene pa jih pošiljajo žlahti s čašo vina in s kosom kolača, najprej pa k kumu in k babici. Otroci popoldne turčajo ž njimi kot pri nas, medtem ko se starejša mladina zbere v krasnih narodnih nošah na vasi, da zapleše narodni „ho-ro“ ob prepevanju velikonočnih pesmi. Tudi pri tem plesu si poklanjajo in drobijo pisanke. Tako praznuje veliko noč bolgarski narod. V vsem vidimo verno slovansko dušo, pa tudi veliko sorodnost in sličnost z nami.
Nekdanji post. V Krki hranijo dragocen postni prt, to je velik zastor, ki visi v postnem času v cerkvi med korom in cerkveno ladjo. Ker ljudi spominja, naj se postijo, so ga nazvali zastor lakote. Zastor spominja na čase, ko je bil predvelikonočni post čas trde in vestne priprave. Ljudem je bilo prepovedano uživati jajca, mleko in meso. Olajšave so imeli bolniki, porodnice in bolehni romarji. Do 9. stoletja so ostajali ljudje v postnem času do sončnega zahoda ves dan tešč, od 14. stoletja pa je bilo enkratno nasičenje splošno navodilo. Na pepelnico so se ljudje začeli postiti in so držali post do velikonočnega jutra. V tem času so veliko molili in tudi mnogo molčali. — Ker je bilo uživanje jajc in jajčnih jedi v postu prepovedano, so se nabrale velike množine jajc, ki so jih ljudje o veliki noči darovali znancem-in prijateljem. Kasneje je Cerkev uživanje jajc v postu dovolila, a šega velikonočnih jajčkov se je ohranila. Tudi mesa se je
med postom mnogo prihranilo in tako je prišla o veliki noči na mizo blagoslovljena gnjat. Grenki hren, ki spada zraven, pa naj bi spominjal na dragoceno pridobljeno velikonočno veselje.
v
JlasQ gospodarstvo
Steber kmetije.
V zadnjem času se opaža, da prehaja težišče kmetijskega gospodarstva na mlekarstvo. Po mleku dobiva kmet svoj redni mesečni dohodek, katerega posebno sedaj, ko se dvigne mlečna cena, ne smemo prezreti. Zato danes nekaj o umnem mlekarstvu.
Krava molze pri gobcu, pravimo. Vendar za mlečnost ni merodajna samo krma, marveč tudi pasma, oskrba, starost in poedovanost in pa mlečna doba. Največ mleka proizvaja krava v prvi molzni dobi, t. j. tri mesece po teletu. V tem času se dobro krmljenje najbolj izplača. Po šestih mesecih se močno krmljenje ne izplača več. Štiri ali osem tednov pred teletenjem mleko polagoma usahne. Prvesnice in stare krave molzejo navadno manj ko krave med drugim in osmim teletom.
Dobra molznica naj ima poleti pašo in zeleno krmo, pozimi okisano krmo, dobro seno in deteljo, manj slame, zato pa več prstnin in močnih krmil. Tako se ohrani molznost in mastno mleko. Pri priboljšku dajo dobre molznice tri litre mleka dnevno več, dočim se slabe molznice le odebelijo.
Kako spoznamo dobre molznice? Dobra molzna krava navadno ni posebno lepa. Je bolj oglata ko okrogla, drobne glave, tankih nog in rogov. Prša so globoka in široka, trebuh vam-past, koža mehka, dlaka pa svetla in nežna. Vime je veliko, mehko ter sega daleč nazaj; popaslo je z mehko dlačico. Mlečne žile so dobro razvite. Slabe molznice so podobne volom, njihovo vime je trdo in močno kosmato.
Velike važnosti je pravilna molža. Molsti je treba točno dan za dnem ob istem času in vsikdar do zadnje kapljice. Vime se naj pred molžo obriše s suho cunjo, ako pa je onesnaženo, se naj umije z mlačno vodo in potem do suhega odrgne. Seski se naj pri molži stiskajo, ne vlečejo. Zdaj pa zdaj se sune z roko v vime, kakor to dela tele. Stiskajo se naj seski križem ali pa tudi vzporedno ter izmenjavajo, dokler je kaj mleka. Dobro je, da molze vedno ista oseba, sicer se krave vznemirijo. Krave zadržujejo mleko, ako so razvajene, da se jim med molžo pokla-da krma, zaradi bolečin na vimenu ali seskih, zaradi vznemirjanja, od žalosti za teletom ali zaradi grdega ravnanja.
Mleko, namenjeno za dom ali prodajo, bodi snažno in zdravo. Zato so potrebni snažen hlev, snažna žival, snažna oseba in snažna posoda. Hlev moramo večkrat temeliito osnažiti, pobeliti, umiti okna, zračiti, čistiti jasli in redno izkidavati. Smrad po zatohlem hlevu, stoječi gnojnici in po kisli krmi, pripravljeni v hlevu za krmljenje, se odraža v mleku in mlečnih izdelkih. Najboljša golida za mleko je iz porinjene pločevine, ker se da najtemeljiteje očistiti. Ženske, ki molzejo, naj so snažne, počesane, z robcem na glavi ter s snažnim predpasnikom. Umevno je, nai niso bolne na jetiki ali nalezljivih boleznih. Mleko oreceiamo najbolje v sitastem cedilu, preko katerega smo položili platneno krpo. Namolzeno mleko takoj odnesemo iz hleva v hladen in zračen prostor. V shrambah, kjer hranimo jesih, kislo repo, zelje in druga živila ter razno orodje, se tudi dobro mleko kmalu pokvari. Mlečna tolšča je do gotovo meje odvisna tudi od tečne krme in skrbne molže. Ob koncu pomolženo mleko je mastnejše od onega v začetku. Vodenega, modrikastega, žaltavega, krvavega ali grenkljastega mleka seveda ne bomo oddajali.
Veliki uspehi kmečke organizacije v Vzhodni marki.
Le nekaj bežnih številk naj dokaže ogromno delo kmečke organizacije v zadnjih letih. Medtem ko je bilo pod
prejšnjo vlado zgrajenih le 120 silo-na-prav, se je število pomnožilo v letu 1939 na 4690, nadaljnih 10.800 pa še ni gotovih. Od 900 j,e naraslo število popravljenih hlevov na 21.000. Isto porast števila zasledimo *pri plugih od 2200 na 12.000, pri novo nabavljenih sejalnih strojih od 270 na 1600, pri mla-tilnih od 380 na 2000, pri strojih za košnjo od 400 na 4000 itd. Medtem ko je obratovalo prej le 100 traktorjev, jili je sedaj v obratu 510. A to še niso glavni uspehi, še ogromnejši so uspehi na polju kmečke izobrazbe potom tečajev, filmskih predstav, kmečkih razstav in predavanj. — V šmohorskem okraju bo zgrajenih še tekom tega leta 200 silo-naprav. Vzrok tem" r.ixm i-hu je, da so se kmetje navdušili za to moderno gospodarsko napravo na silo-razstavi v Šmohoru, kjer so dobili poleg pouka tudi razne nasvete.
Vojno-gospodarske določitve za užit-karje: Tudi užitek v vojnem času ne sme presegati količin, ki jih predpisujejo živilske nakaznice, določene za sa-mooskrbovalce. Užitkar za izpad ostalih količin, ki mu grejo po pogodbi, nima pravice zahtevati denarja. Vendar sta nad pogodbo in nad zakonom ljubezen in spoštovanje do naših starišev, ki so nam podedovali zemljo in posestvo.
Gostilničarji-kmetje so zavarovani proti nezgodam, ki se jim pripetijo pri oskrbovanju gostilne, pri kmečki zavarovalnici proti nezgodam le, če je kmetijstvo glavno podjetje in se v gostilni prodajajo predvsem domači izdelki. Ni pa tod zavarovan, če predstavlja gostilniška obrt njegovo glavno podjetje in potemtakem živi predvsem od donosov gostilne.
Ne sodi človeka po obleki.
V švedskih knjigah je zapisana naslednja zgodbica: Veliki učenjak je obiskal nekega prav tako uglednega gospoda. Potrkal je na vrata. Gospod je poslal slugo naj pogleda, kdo je. Sluga se je vrnil in dejal:
— Pred vrati stoji slabo oblečen človek.
— Povej mu, da imam mnogo opravkov, da ga ne morem sprejeti.
Po sluginem izrazu na obrazu je u-čenjak ugotovil, kaj je na stvari. Zato je šel domov, oblekel najboljšo o-bleko, ki jo je premogel, se vrnil pred vrata in potrkal.
Sluga je javil gospodarju:
— Zunaj je neki človek, elegantno oblečen, s cilindrom na glavi in v lakastih čevljih.
Gost je bil takoj sprejet. Ko se je učenjak znašel pred domačinom, je snel cilinder in ga poljubil. Nato je slekel še plašč in ga prav tako poljubil. Isto je napravil s čevlji, ki jih je sezul.
Gospodar ga je začuden gledal in dejal:
Kaj pa uganjate? Zakaj poljubljate svojo obleko?
-— Zato, odgovori gost-učenjak, ker mi je to edino pomagalo, da sem lahko prišel v hišo.
Od tega dne je osramočeni domačin nehal ceniti ljudi po obleki.
Slovenci v Ameriki. Za ohranitev slovenske narodne zavesti slovenskih izseljencev v Ameriki veliko store radio ure. V vseh večjih krajih, kjer je naseljen slovenski živelj, so se našli požrtovalni narodnjaki, ki so stopili v zvezo z ondotnimi radio — postajami in za drag denar kupili mesečno po eno uro, v kateri se prenaša slovenski spored s slovenskimi predavanji in slovensko narodno pesmijo. — Slovencev je v Združenih državah Amerike nad 350.000.
Žalostna pot zastonjkarskega potnika. Pri Plevlju je padel tovorni avtomobil v dvesto metrov globok jarek in se razbil. Šofer in njegov sopotnik sta kakor po čudežu ostala živa in nepoškodovana. , Ko so pričeli pospravljati ostanke razbitega avtomobila, so pa našli strašno razbito truplo neznanega moža. Mož j,e zadaj splezal na avtomobil in se peljal, ne da bi ga šofer opazil.
Svinje naj spitamo predvsem na mesoni ne toliko na Špeh ali mast. Ta želja poverjenika za štiriletko dobi v bodoče izraza tudi svinjskih cenah na trgu in sicer tako, da spadajo v razred C tudi že svinje s težo od 90 do 100 kg, medtem ko so spadale prej v ta razred samo 100 do 120 kg težke svinje. V D-razred spadajo sedaj le še svinje 80 do 90 kg teže. To pa je obenem važnega gospodarskega pomena, ker je dokazano, da stane svinjska mast neprimerno več časa in krme in je torej pitanje na mast jako negospodarsko početje.
Vedno bolj se bliža čas setve in zato
ne zamudimo takoj naročiti potrebnega semena, če nimamo svojega. Tik pred setvijo so tovrstne kmečke ustanove tako zaposlene, da ne smemo računati s takojšno pošiljatvijo. Če pa imamo sami dovolj potrebnega semena, ga ne pozabimo čistiti s čistilnim strojem. Prihranimo si na ta način čez polovico pletve in nečisto žito še vedno lahko porabimo vsaj za krmo živalim. Poleg temeljite čištitve pa je potrebno tudi pacanje, ker se s tem prepreči mnogo žitnih bolezni, predvsem takozvana rja.
Koroške živinske cene. C e 1 o \ e c :
Voli A 89—91, B 83, C 73 pf, biki C 63, krave A 80—85, B 75—77, C 63— 65, D 46 pf, telice A 87, B 74, C 69 pf, svinje (150 kg in več) 117, (135 do 149,5 kg) 115, (120 do 134,5 kg) 113, (90 do 119,5 kg) 109, (80 do 89,5 kg) 109, (60 do 79,5 kg) 99, pod 60 kg 99 pf za kg žive teže. Pitane svinje 115, druge svinje 103 pf, teleta 110 do 140, ovce 115 pf. — Beljak: Voli 83—89, vprežni 85—99, telice 68—70 pfenigov.
Na reki se je vdrl led in utonil je kmet z dvema konjema. Pretekli torek zjutraj se je na reki Korani nedaleč od Markovičevega sela pri Karlovcu zgodila huda nesreča. Z dvema konjema v-preženi kmečki voz, na katerem sta sedela kmeta Marko Ivanovič in Nikola Antonič, se je peljal čez zamrznjeno Korano. Nenadoma se je pa vdrl led in voz z obema konjema in kmetoma je izginil v valovih. Ivanovič in oba konja so utonili. Antoniča so pa rešili štirje kmetje, ki so bili očividci nesreče. Medtem ko so truplo Ivanoviča in oba konja potegnili še isti dan iz vode, leži z lesom težko naloženi voz še vedno na dnu Korane.
Urednik: Dkfm. Vinko Z Witter, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. - Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem — Tiskarna J. Leon sen., Klagenfurt, Domgasse 17.
Vabilo
na redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti v Rožu, r. z. z. n. z. ki se vrši v nedeljo, dne 31. marca 1940 ob 10. uri dop. v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka 1940.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
14	Načelstvo.
& ufas e* witl!
Oenn »Guštin* sduneckt gut, ist bekòmmlich und leicht verdau• lidi und enthtilt die ftir Kinder so wichtigen Aufbaustoffe! Sie be -kommen »Guštin* auf die mit x be* zeichneten Absdinitte der Reidis brotkarfe ftir Kleinkinder.
Dr.Oetker5,, 9mtin
Zanimivosti /3 vsega sveta.