"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
•117 St CWr Art. CLEVE1AND, O. Tk« laifid Sltraiiu
Weekly in Um United. States •f America.
Sworn circulation 15,500 Is*oei eyery	*
Wednesday .
Subscription rate: Por members yearly ...2*0.84
Far aonmember* ...........$1X0
Foreign Countrien ______13.00
Telephone: Randolph 620.
Nafvrfji aforenftki tednik T Zdroienih Državah.
Izhaja vsako sreda.
Ima 15/00 naročnikov
NaroAiina:
Za flaaa. na l«to _____.SOJ
Za aetlane ....................flU
Za inoxemfttvo _________$3.t
NASLOV
uredništva in npravnlfitva:
<117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph <28.
OFFICIAL ORGAN

0S®©«A2©A
THE
OF
-------CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC
S*01"1-0—	D^ember 12th. »®23 at the Post Office et QevelanO, Ohio, Under the Act ef August 24, 1*12
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE QP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OP OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22. 1918.
Štev. 21. — No, 21.

CLEVELAND, O
20. MAJA (MAY), 1926.
Leto XL — Volume XL
31. MAJA V LORAIN!
Za našo znano ameriško slovensko metropolo, Clevelan-dom, zavzema prvo mesto cvetoča slovenska naselbina Lorain, O., ležeča na obalih div-nega erijskega jezera in oddaljena dobrih 25 milj od nas. Ondi živi kakih 250 slovenskih družin, ki imajo svoja lična domovja v najlepšem delu mesta in skoro n* najlepših cestah. Dalje imajo Lorainčani lično cerkev, ki jim služi tudi za farnq šolo in ponašajo se dalje z lepim Narodnim Domom sredi naselbine. -
Doslej se naši sosedje v Lo-rainu niso došti v javnosti oglašali, ker so baje vedno preveč "busy". Pač smo lansko leto Čitali o veliki elementarni katastrofi v Lorainu (tornadu) in pa v jeseni, ko ?e je ondi vršila konvencija J. S. K. Jednote. Za letos je pa lorainska naselbina določila SI. maj za svoj Veliki dan, kamor že danes vabi ves slovenski narod iz Lorain a ter bližnjih slovenskih naselbin. Ta dan bo obhajalo ondotno najstarejše krajevno društvo K. S. K. Jednote (dr. Marije čistega Spočetja št
NOVI AMERIŠKI NADŠKOF
NADŠKOFOM V CINCINNATI IMENOVAN ŠKOF JOSEPH CHARTRAND.
85) 20 letnico obstanka, dalje razvoj« novega tytndeta in%t.
letnico naše Jednote; iaeno »e bo ondi vršil ta dan prvi slovenski katol. shod.
V	imenu pripravljalnega odbora Ae slavnosti vabi naš list že danes vse Slovence in Slovenke iz Loraina, da se nam ta dan pridružijo/ Dne 31. maja naj bo v resnici pravi slovenski in katoliški dan za cvetočo Io-rainsko naselbino. Dalje ulju-dno vabimo naša društva iz Clevelanda, West Parka, Bar-bertona, Bridgeporta in Youpg stowna. Stopimo na noge, da bomo v Loraiou pokazali kaj smo in kaj lahko zmoremo! *
V	prihodnji številki bomo na ^m mestu priobčili natančen spored te slavnosti, tako tudi navodilo kako se in kdaj se lahko peljete v Lorain. Za danes vas samo uljudno vabimo, da pohitite dne 31, maja z nami vred v Lorain, kar vam gotovo ne bo žal.
Zaeno pa tudi uljudno vabi mo na katol. shod tmdi one rojake in rojakinje, ki m: spadajo k naši Jednoti. Priciite popoldne ob 2. uri v Slovenski Narodni Dom, kjer boste culi marsikaj lepega in zanimivega. Vabimo pa tudi one, ki se morda ne strinjajo z našimi idejami. Tudi vi pridite; moi'-da se vam bpdo ta dan oči od prle-? Prav nihče vas ne bo žalil; govorniki vam bodo povedali samo resnico. Pridite na našo slavnost, saj smo si bratje in sestre po jeziku, čeravno morda nismo vsi enakih idej. Mi vas že danes pozdravljamo na tem shodu in Vam kličemo: DoJbro došli v našo sredino!
Indianapolis, Ind., 18. maja. — Iz Rima se semkaj poroča, da je sv. Oče imenoval nadškofom nadškofije v Cincinnati, O., sedanjega škofa v Indianapolis, Ind., Rt. Rev. Joseph Chart-randa. Ako bo označeni škof sprejel to službo, bo postal namestnik pokojnega nadškofa Henry Moellerja, ki je umrl letos dne 5. januarja in bo oskrboval največjo katoliško nad-škofijo na svetu, ki zavzema državo Ohio, Indiana, Kentucky, Tennessee in del Michigana. Prijatelji novoimenovanega škofa zatrjujejo, da je želja Most Rev. Chart randa, da bi bil tudi v Indianapolisu nadškofijski sedež, vsled česar bi se mu ne bilo treba drugam seliti.
Škof Chartrand je bil rojen dne 11. maja, 1870 v St. Louis, Mo., njegovi stariši so iz stare francoske družine. V šolo je hodil naj prvo k jezuitom v St. Louisu, zatem je nadaljeval svoje študije pri oo benediktincih v St. Meinartl, Ind., v Rimu in Inoraostu. Dne «4. septem-1 bra, 1892 g powbrtfm dovoljenjem tedanjega papeža posvečen v duhovnika, komaj 21 let star. Leta 1918 je bil imenovan škofom v Indianapolis, Ind.
Rt. Rev. Chartrand se je vedno posebno zanimal za pravo vzgojo dečkov in mladeničev; v to svrho je pred leti zgradil krasno 'višjo šolo za dečke, ki je veljala $2,000,000.
NEWBURSKE VESTI
GEN. PERSHING SENATOR.
Macon, Mo., 18. maja. — Vo-lilei mesta Laclede, Mo., kjer je bil rojen znani general Pershing, so poslati guvernerju Baker ju brzojavko, da naj imenuje generala Perohinga zvezi-nhn senatorjem na mesto, te dni umrlega senatorja Spencerja.
PRISEGA HINDENBURGA.
Pri slovesnem ustoličen ju dne 12 maja je nemški predsednik Von Hindenburg v Berlinu sledeče prisegel:
"Jaz prisegam, da bom posvetil vse svoje moči za napredek nemškega ljudstva, za povečanje njegove koristi; da ga bom branil pred nesrečo; da bom izpolnjeval ustavo in zakone in da bom svoj "urad izvrševal vestno in pravično, v kar naj mi pomaga Bog." i Slednji stavek je rabil predsednik Hindenburg prostovoljno, ker ni direktno predpisan v zaprisegi. Njegov prednik, oziroma že pokojni prvi nemški predsednik Ebert je pri prisegi izraz glede božje pomoči izpustil, ker je bil socialist. Najbolj zanimivo dejstvo pri Hin-denburgovi prisegi je bilo pa to, da ga je zaprisegel nel» državni uradnik socialistične stranke.
DOBRA LETIN AgLADKORJA.
Honolulu, Havajsko otočje.—
Lastniki velikih trsnih sladkornih nasadov na tem otočju so izračunali, da bo letos dobra letina tega pridelka. Skupno produkcijo trsnega sladkorja se računa na 750,000 ton, ali za 25,000 ton več kot lansko leto. Ta pridelek bo že itak nizko ceno sladkorja v Ameriki še bolj znižal.
SMRTNA KOSA. /
V Sevnici je umrla dne 24. aprila gbapa Jožefa Trupe j, soproga tamkajšnjega lesnega trgovca.
Anton Košak,.. eden naših predlanskih gradifantov je' dobil drugo nagrado za najboljši članek v angleščini o "Catholic Charities". Tone že sedaj zgleda, kakor kak doktor prava, dasi pohaja šele drugo leto v višje šole. Ker naša Šola gre samo do devetega razreda, je Tone stopil v katoliško šolo pri Holy Name sosedni fari. Upa mo, da ga bo to tako navdušilo, da bo še nadalje poiskušal doseči stališče višje krščanske izobrazbe. Tudi njegov kolega John Winter prav dobro napreduje v isti šoli. Louis Kužnik, Tom Mrvar, Jos. Shuster in Gabriel Rus pa bodo enkrat slove/iski voditelji v Clevelandu iz Cathedral Latin šole. Seveda, kdo ne ve/da bo morda Frank Suhadolnik enkrat predsedoval vsem Slovanom, kot guverner iz Ohio? Frank se bori za učenost v St. Ignatius, ali John Caroll University. Albina Jancher ki gre v Ursu-line Academy bo postala znamenita bolniška postrežnica "nurse." Vse to kaže, da si naše katoliške šole O. K. in se otroci ne učijo samo računati,
besede. Pri vsem tem, se vsak dan bolj kaže, da celo v računanju branju in pisanju katoliške šole nadkriljujejo javne šole. Spoznavanje Boga in božjih zapovedi je mlademu Človeku tisto, kar je mlademu konju uzda. Kdo je tako nespameten, da bo mladega, nevajenega konja vpregel brez uzde? Pa Je vse eno dosti sta rišev, kateri hočejo imeti mla dino pošteno, čisto, ubogljivo, brez poznanja vere in Bega Da je to nemogoče, se nam k*-že dannadan. Kaj se vse sliši in bere od naših mladeničev in deklic po javnih "High šolah!" Morala brez religije je nemogoča.
Društvo sv. Alojzija se pri dno pripravlja, na svdjo 25 letnico, katero bo obhajalo 31. maja. Pri tej priliki bo tudi blagoslovljena nova zastava, katera je bila izdelana na Francoskem. Društvo sv. Alojzija ima še precej svojih ustanoviteljev tukaj, dasi je že 25 let odkar je bilo organizirani. Upamo, da bodo obhajali vrli pionirji še 50 letnico skupaj!
ČASI SE SPREMINJAJO.
Buffalo, N. Y. — Neka znana družba je te dni kupila zapuščeno poslopje bivše Nem-ške-ameriške pivovarne na Washington in High cesti. To ogromno poslopje bodo sedaj preži dal i v moderno apartment hišo, kjer bo na razpolago 185 stanovanj.
AVTOMOBILSKE LICENCE.
Columbus, O., 18. maja. — Državni tajnik je tekom zadnjih . lOft mesecev skolektal $11,500,000 v plačilo avtomobilskih licencev. Ker bo pa fiskalno leto Šele z dnem 30. junijem zaključeno, je pričakovati, da se bo ta svota ie saatfeo po. množila. Lansko fiskalno loto je znašal avtomobilski davftk v naši drŽavi $11,685,000.
IZ URABA GLAVNEGA PREDSEDNIKA.
NAŠA JEDNOTA VEDNO BOLJ NAPREDUJE. ŠTEJE ŽE , 26,538 ČLANOV IN ČLANIC V OBEH ODDELKIH.
Pa naj kd« trdi, da ne gremo z uspehom naprej! Brat glavni tajnik Josip Zalar mi poroča, da postaja zanimanje za našo K. S. K. Jednoto še vedno uspešno in povoljno, dasiravno je jubilejna kampanja že zaključena. Tekom minulega meseca aprila je pristopilo v naše vrste 190 novih članpv in članic v aktivni oddelek in lepo število v mladinski oddelek. Dne 1. maja je štel prvi (aktivni) oddelek 16,282 člapov in članic, mladinski pa 10,$56, ali 26,538 vseh skupaj. Ali bi se ne moglo do Novega leta ibseči 30,000 skupnega članstva do konvencije pa 35,000??! ! ~
Kako smo v štirih mesecih tekočega leta napredovali v članstvu, nam kažejo sledeče uradne številke:
Dne 1. januarja, 1925 je bilo v aktivnem oddelku 14,775 članov in članic, v mladinskem pa 8,564. Do 1. maja smo torej v prvem oddelku; v štirih mesecih napredovali za 1,507 članov in članic, v mladinskem pa za 1,692 ali za 3,199 vseh skupaj. To je čisti napredek v članstvu, odštevši vse umrle in suspendo-vane člane in članice v tem času. Na te številke smo lahko veseli in ponosni* Še bolj bomo pa ponosni, ko bo štela naša Jednota 30,000 članov! -
Sosestra Marija Oblak, 4jniea društva št. 182 v Elkhart, Ind., mi tudi z zadovolnostjo poroča, da je te dni odposlala lepo število prošenj novih članov in članic, dasiravno je Elkhart jako mala slovenska naselbina. Dalje navaja, da je bilo temu povod Jejstvo, ker sva se'4, maja tam mudila z bratom glavnim tajnikom. Da smo imeli dne 3. maja tudi v Indianapolisu. Ind., velik uspeh z novimi Člani in članicami, je bik) že poročano v zadnji številki "Glasila." .
V resnici, pri vseh društvenih prireditvah smo dosegli po-voljen uspeh, in radi tega si ne morem drugače, kakor da vas ponovno opominjam: Delujmo po tem načinu še naprej! Dalje vam priporočam, da se vedno bolj in bolj zanimate za slične prireditve. Naj ne mine nobena obletnica, ^ 15, 20. 25 ali 30 letnfca, da bi * m svrtro m porfcdHi jnj* »Uw*»eti, mj se z vami vred veselijo se druga sosedna bratska društveni kateri izmed glavnih uradnikov. To je jako važna pot do napredka naše K. S. K. Jednote; to je tisto, kar dela življenje med nami; kar nas navdušuje in še bolj združene ohrani. Ako tega ne bomo delali, ako ne bomo stopali v javnost, bomo ne-združeni razpadali in pri tem bo lahko kdo drugi od nas koristi jemal, kakor se je to zgodilo že popred.
Sobratje in sosestre! V tekoči letni sezoni, ko se bodo Vršile primerne društvene prireditve, ne bodite nemarni; podvizajte se. Vaša prva dolžnost so vaša krajevna društva, da ista podpirate, da ne obiskujete samo sej, ampak da tudi njih različne prireditve povzdignete. Kadar to storite svojim sosednim društvom, st?e to storili tudi samim sebi, ker vam bodo gotovo vaši sobratje in sosestre to z dobro mero povrnili. In kako veselo je to, ko imate pri vaših prireditvah veliko vdeležbo, danes tukaj, jutri tam. Kaj pa drugega potrebujemo, nego celokupno bratsko sodelovanje.
Pozor! V Clevelandu in okolici se moramo vsi pripraviti na 31. maja, da gremo obiskat oba naša sobratska društva v Lorain, O. To bo veliki dan, kak6ršnega ondi še ni bilo za našo K. S. K. Jednoto. Naša dolžnost je, da se vsi snidemo dne 31. maja v Lorainu. Pri tem je pa pričakovati, da se vidimo Jam ta dan tudi z društvi iz drugih naselbin, na primer iz Bridgeporta, Barbertona in Youngs town«, 0. Clevelandčani bodo z okolico ta dan naše Lorainčane po številu gotovo razočarali, ker se bomo tja in nazaj pripeljali z avtomobili, trucki, pocestno karo in morda tudi z zračnimi letali? Oba nova društva iz Clevelanda sta že naročila velike avtomobile z društvenimi napisi; tako naj storijo tudi ostala društva, da se v Lorainu dostojno pokažemo.
One družine in posamezniki, ki imajo svoje avtomobile, naj si jih ta dan kar najlepše okrase z zastavami, da se odpeljemo skupaj. ,Ta dan ni za nič drugega, nego za izlet v Lorain * drugam se bomo lahko peljali druge čase. 31. maja je naš lorain-ski dan, kakoršnega že ni bilo več let. Ta dan bodo nastopile naše vrle sosestre iz Loraina, društvo Marije Čistega Spočetja, št. 85, ko bodo obhajale 20 letnico društva in razvitje novega bandera.
Kar pa velja ta dan za Lorain za nas Ohijčan^ naj velja tudi za druga društva drugod, kjer se vrši kaka slavnost. Nekateri ste daleč od nas dodeljeni; ne pozabite ta dan se nas spomniti. Ce pa v vaši bližini kako društvo obhaja slično slavnost, ne pozabite se spomniti svojih sobratov, če že ne z osebno vdeležbo, pa jim pošljite tja Bvoje čestitke, vaše pozdrave in povejte jim, da se v duhu veselite ž njimi.
Dne 81. maja bo obhajalo tudi vrlo žensko društvo Kraljica Majnika v Sheboyganu veliko slavnost: 10 letnico obstanka in razvitje nove zastave. Torej čjanstvo v državi Wisconsin pozor! Dne 31. maja vsi v Sheboygan!
Ne zanepiarjajte dragocenih dni ter priložnosti, da eden drugega podpirate. Kar nam pravila narekujejo, da moramo skupno delati v žalosti, to aaj velja tudi v veselju pri društvenih prireditvah in sicer zaradi toga, ker nam bo to v napredek pri pridobivanju novega članstva. Nobena olttna -slavnost naj bi se ne vrfila, ne da bi naia Jednota v dar pridobila vsaj nekaj novih članov in Sanic.
Z vdanostnim soteatakim pozdravom, ANTON GRDINA, glavni predsednik K. S. K. Jednote.
SIN USTRELIL OČETA.
STRAŠEN ClN IZVRŠIL V SILOBRANU.
Dne 18. maja je v bolnišnici sv. Aleša v Clevelandu umrl 35 letnr'Herman Fredrich, kjer se je boril s smrtjo celih 10 dnih
10	dni vsled pri&detih ran V prepiru s svojo ženo.
Dne 8. maja se je Fredrich spri s svojo ženo na stanovanju na 7034 Oakwood Ave., ker mu ni hotela dati potrebnega denarja, da bi plačal kazen vsied kršitve prohibieijske postave. V tem prepiru je svojo ženo neusmiljeno po glavi tolkel, da se je zvrnila nezavestna na tla. Ves ta prizor sta gledala njun
11	letni sin Walter in 16 letna hči Henrietta. Surov nastop očeta je mladega Walterja tako ganil, da se je zavzel za mater. Takoj je skočil po samokres in oddal tri strele na očeta, ki so zabranili, da ni ubil Mrs. Fred-richove, oziroma svoje žene.
Ko so ranjenega očeta odpeljali v bolnišnico, je skesani oče prosil policijo: "Ne storite nič hudega mojemu sinu, on je najboljši deček na svetu."
Ko so dečka privedli na policijsko postajo, je ondi jokaje priznal svoj čin. Raket je. da je streljal na očeta ves razburjen in radi tega, da je v si-lobranu s tem rešil mater.
Sodnik Addams, ko se je o resničnosti te družinske tragedije prepričal, je spustil 11 letnega Walterja Fredrich na svobodo brez vsake kazni.
RAZNE VESTI.
ZANIMIVA PRIDIGA.
V nedeljo, dne 24. maja ob 10:30 dopoldne bo v slovenski cerkvi Marijinega Vnebovzetja Collinwoodu (Cleveland, O.) posebna pridiga za katoličane in nekatoličane. Predmet pridige bo: "Kadar bosta boljševizem in prohibicija splošna, takrat bo raj? na zemlji." Rev. Vitus Hribar, župnik.
SMRTNA KOSA.
Dne 13. maja je zadel ugledno in znano Frank Močilnikar-jevo družino v Nottinghamu (835 E. 1851 h St., Cleveland, O.) hud udarec, ko je po samo dvadnevnem bolehanju umrla nadebudna hčerka Mary, stara 16 let. Za njo žalujejo' stariši, štiri sestre in trije bratje. Več članov te družine spada k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191 K. S. K. Jednote; tudi pokojno Marico so nameravali pred nekaj tedni vpisati v aktivni oddelek označenega društva, pa je bila še premlada. i Hudo prizadeti družini izražamo tem potom naše globoko sožalje. Pokoj niči naj bo večni in pokoj!
SLOVENEC PONESREČEN.
V šahtu Valdama pri Merle-bahu v Franciji je zašel 39 letni delavec Dominik Klasten, doma iz Trbovelj, pod dvigalo, ki ga je zmečkalo, da je takoj umrk
»LEPA ZAPUŠČINA.
Cincinnati. O. — Nedavno
umrli bivši župan tukajšnjega mesta in lastnik znane tovarne drož, Julius Fleischman je zapustil svojim sorodnikom velikansko premoženje v znesku $20,016,000.
SLUŽBENA OBJAVA.
Iz pisarne generalnega konzulata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Chicagu. smo prejeli sledeče:
Jugoslovanski prometni minister je s svojim odlokom odredil, da izselniki kraljevine Srbov, Hrvatov i rs Slovencev ali vračajoči se v njo, torej izselje-niki, ki gredo skozi Jugoslavijo pri odhodu ali povratku, imajo pravico do vožnje po železnicah s polovično ceno na potniških mešanih vlakih v tretjem razredu. Izselniki lahko tako potujejo kot poedinei ali v skupinah. Ampak pravico do polovične vožnje po Jugoslaviji imajo samo v slučaju, ako se vračajo ali odhajajo skozi jugoslovanske luke na Jadranu.
Kot dokaz, da je potujoči iz-seljenik, ki se vrača iz izselje-ništva ali pa odhaja, mu služi viziran potni list. katerega naj pokaže pri nakupovanju voznega listka.'
SLANA POVZROČA ŠKODO.
Iz raznih severoiztočnih krajev države Ohio prihajajo poročila, da je minulo nedeljo slana povzročila farmarjem občutno škodo. Posebno so prizadeti vinogradi in vrtno sadje. Iz tega se da sklepati, da bo letos grozdje bolj <?rago kot lani.
RUDNIŠKA NESREČA.
Dortrfiund, Nemčija, 18. maja. — V nekem tukajšnjem premogovniku se je minulo soboto dne 16. maja zopet pripetila velika razstrelba plina. Do danes so spravili na površje že 44 trupel ponesrečenih premogarjev, 27 je nevarno poškodovanih, enega se pa še pogreša.
ŽENSKA UMORILA 35 OSEB.
Moskva, Rusija, 18. maja. — V nekem tukajšnjem predmestju je policija te dni aretirala jugoslovansko krasotico Julijo Remici (Remic?), katero bodo zdravniki preiskali, če je pri zdravi pameti ali ne. Nave-denko se namreč sumi, da je umorila dva svoja moža, sina in 32 snubačev.
TRŽIČ HOČE BITI MESTO.
Tržiški občinski odbor je v seji dne 22. aprila, 1925 soglasno skšlenil, vložiti prošnjo, da $e TrfiČ povzdigne v mesto in oe ob tej priliki Tržiču priklo-pljo vas Bistra iz kovorske, Slap a lomske in Pristava iz križke občine.
MLAD MORILEC.
Pottsville, Pa.. 18. maja. — Pred tukajšnjo sodnijo je bil danes na smrt- obsojen komaj 15 letni deček William Cavalier, ker je nedavno umoril avo-jo staro mater. Obsojenca bodo prepeljali v državno ječo, kjer bo usmrčen na električnem stolu.

ZAHVALA.
Podpisani odbori društev K. S. K. Jednote iz Chicaga, se najlepše zahvaljujemo bratskemu društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., za prijazen sprejem in pogostitev ob priliki proslave 35 letnice, v nedeljo, 10. maja. Ravno tako tudi lepa hvala za izkazano prijaznost glavnemu odboru K. S. K. Jednote. ki je, pod vodstvom, glavnega tajnika, sobrata Zalarja, obenem z društvom sv. Jožefa nas prišel pričakovat na kolodvor.
Vsem skupaj: Bog vas živi! Odbor dr. sv. Štefana, št. 1. Odbor dr. sv. Alojzija, št. 47. Odbor dr. Marije Pom. št. 78.
Iz urada predsednika društva sv. Vida, it. 25, Cleveland, O. Ker me je že več članov vprašalo, kako priti v Lorain na veliko slavnost tamkajšnjega društva št. 85 in na prvi slovenski katoliški shod, ki se vrši dne 31. maja t. 1., odgovarjam vsem tem sledeče:
Kdorkoli ima ta dan priliko in čas, naj pohiti z nami v prijazno sosedno naselbino Lorain. Razdalja od tukaj do tja je samo 26 milj; vožnja v tem pomladanskem času je naravnost krasna. Pohitite enkrat ven iz mesta v zeleno naravo in ria sveži zrak preko krasnih farm.
Označeni dan se zbiramo na Public Square pred starim sodni jskim poslopjem (North West Corner) ob 7:15 uri zjutraj; pocestna kara odpelje ob 7:30; jaz vas bom že tam čakal pravočasno. Meni je pot v Lorain dobro znana, glede tega bodite brez skrbi. To naj velja tudi za posameznice in vdeležence drugih društev, da se ob navedeni uri skupaj zberemo na Public Square. Ako bo k£o
•	slučajno zamudil, naj vzame prihodnjo karo. Zbirali se 'bomo v Lorainu pred Slovenskim Narodnim Domom na 31. in Pearl St. Ob 9:30 je slovesno marčanje vseh društev v slovensko cerkev. Natančen spored te slavnosti boste čitali v prihodnji številki "Glasila." Člani, ki imajo svoje avtomo-
•	bile in mislijo iti ta dan v Lorain, se'zbirajo ob 8. uri na iztočni 62. cesti blizu St Clair Ave., blizu pogrebniškega zavoda Anton Grdina in Sinovi ali pred Knausovo dvorano.
Nadalje opozarjam one člane našega društva, ki ne greste z nami v Lorairf, da se isti dan gotovo vdeležite blagoslovljenja nove zastave društva sv. Neže. Zbirališče ob 2. uri v Knausovi dvorani. Sobrat Josip Zakraj-šek, zapisnikar našega društva, bo vaš maršal in zastopnik našega društva na tej slavnosti. Ker je naše društvo veliko, se lahko polovico istega priglasi na eno stran, druga polovica pa na drugo, da bomo povsod lepg zastopani
Opozarjam vas pa osobito na katoliški shod v Lorainu; nas, katoličanov je dolžnost, da se ga vdeležimo. Zatorej vsi na dan, vsi na plan dne 31. maja v Lorain, O. Za društvo sv. Vida, št. 25, Anton Strniša, predsednik.
Društvo sv. Jožefa, št 41, Pittsburgh, Pa.
Doživeli smo zopet eqkrat mesec majnik, ko je zunaj na deželi vse tako lepo in idilično. Naj sf bo pa že majnik ali december, za nas delavce po mestnih tovarnah pa nI v tem mnogo razlike, kajti vsi imamo po tovarnah enako romantiko. Ce iste vedno s polno paro obratujejo, potem je vedno naš majnik, poleti in pozimi; nasprotno pa vedno grdo vreme islužka, pa če je zunaj še tako lep majnik ali pa rožnik.
V starem kraju smo se kot
otroci pač vsi veselili tega meseca, ysega v cvetju in zelenju ali pa slavčevega petja \ tihih majskih večerih. Tukaj v tej deželi pa je za nas najbolj prijetna pesem piščalk in strojev, če se v tovarni vse vrti, ropota in grmi, najlepše majnikovo cvetje je za nas delavce tedaj, ko se v tovarni prav pošteno
kadi in praši ?!--Je pač v
Ameriki dandanes tako — — Ne vem, ali vse narobe ali na-lice? Dal Bog, da bi ameriškemu delavcu enkrat zasijalo tudi pravo majniško solnce! Toliko o tem. Zdaj pa še nekaj drugega.
Vsem rojakom v Pittsburghu in okolici, zlasti pa članom in članicam našega društva sv. Jožefa, št. 41 se naznanja, da pri redi omenjeno »društvo dne 30. majnika zabavni večer, oziroma banket. Zato ste vsi uljudno vabljeni, da se te zabave v obilnem številu vdeležite. Kot običajno, tako je tudi letos 30. maja amerikanski praznik "Spominski dan." Prav bo in umestno, da se zvečer malo razvedrimo. Društvo ima za tš večer bogat program: različno godbo, nastop pevskih društev, dolge pogrnjene mize z raznovrstnimi jedili itd. itd. Priče-tek banketa bo ob 7. uri zvečer.
Torej ste vsi še enkrat ulj ud no vablj^pi na to našo prireditev. Pridite v velikem številu, člani in članice in nečlanstvo. Posetite naš 30. maja (v soboto zvečer )ob 7. uri v K. Š. Domu na 57. cesti v Pittsburgh, Pa.
i
S sobratskim pozdravom, Jos. Valenčič, zapisnikar.
Društvo sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa.
Naše društvo je sklenilo na zadflji seji dne 10.vmaja, da mora vsak član tega društva plačati 50 centov za najemnino dvorane K. S. Doma, kjer zborujemo. Izjema so le, tisti, ki so bili delničarji Doma ali pa kateri je ta prispevek že plačal pri kakem drugem društvu, ki tudi zboruje v omenjenem Domu.
Dragi mi sobratje! Pri izvolitvi drugega tajnika leta 1924 mi je dalo društvo nalogo, da moram skrbeti, da vsak član plača ta prispevek. Valed tega ponovno prosim vse one, ki še niste tega prispevka plačali*za leto 1924, da to izvršite do prihodnje seje. Nikar ne mislite, da vas jaz opozarjam, kar po svoji volji; pač pa kar društvo, oziroma kar članstvo sklene na seji, to mora vsakdo vpošteva-ti. Kdor torej tegi ne bo vpo-števal, oziroma ne bo plačal, bo suspendan iz društva.
Dragi sobratje in sestre! Vsak razsoden tlovek mora to pripoznati, da je treba paziti, kje in kako se bo pokrivalo stroške omenjenega. Doma; to je dolžnost nas Slovencev, oziroma Jugoslovanov. Kaj pa mogoče misli oni član, ki, ni nikoli na seji: da je son vsega prost? Marsikaterega sera že slišal, ko je rekel: "Jaz plačam asesment pa kaj me drugo briga?" Ni tako, dragi mi so-bratje! Le pomislite, da tisti člani, ki sme tu v bližini, marsikaj priredimo, da ni naša blagajna izčrpana. Tudi s« kdo oglasi, da mi ne potrebujemo nikake blagajne, ker spadamo v centralizacijo in da Jednqta vse naše stroške plačuje? Temu pa ni tako. Jednota plačuje eamo za slučaj naŠevMesni ali smrti; nikakor pa nJaČe društvenih uradnikov, najemnine dvorane itd.
Torej dragi mi sobratje! Se enkrat vas opozarjam, da to vpoštevate, kar člani sklenejo. S sobratskim pozdravom,
5633 Butler
VABILO IN NAZNANILO društva Vitezi sv. Flori jana, št. _ ' 44, South Chicago, HI
Omenjeno društvo bo priredilo zabavno veselico dne 24. maja t. 1. v cerkveni dvorani na 96. in Ewing Ave. Pričetek ob 7. uri zvečer. Veselica s« vrši v korist društvene blagajne.
S tem opominjam vse člane in članice našega društva in vabimo vse naše prijatelje iz So. Chicaga in okolice, da bi se te veselice vdeležili v obilnem številu, za kar se že vnaprej zahvaljujemo. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor.
Obenem naznanjam članom, da se bo vršil dne 13. septembra t. 1. v So. Cricagu prvi slovenski katoliški shod. Da se preje in lažje uredijo vse priprave za ta naš pomembni dan, zato prosim vse člane, da se vdeležite v obilnem številu prihodnje društvene seje dne 7. junija.
S sobratskim pozdravom, John Likovich, tajnik.
Iz urada društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, III.
Vse članice se uljudno poživlja, da se polnoštevilno vdeleže prvega romanja k Mariji Pomagaj v Lemont, 111., v nedeljo, dne 24. maja. Zbiramo se ob 8. Uri zjutraj v cerkveni dvorani, ter se odpeljemo s posebnimi karami. - Vsaka se naj preje med tednom priglasi pri predsednici, sosestri Kobal, da se zna, koliko kar naročiti. Natančneje poročilo boste čitali v listu "Edinost.",
Obenem vas zopet opozarjam, da se sedaj do jeseni vršijo mesečne seje vsaki tretji četrtek. Zapomnite si to. Katera ni imela do sedaj priložnosti plačati asesment, naj to stori do sobote, 23. maja.
Sosestrski * pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica.
Društvo sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis.
Tem potom se naznanja vsem članom našega društtfC (la je bilo sklenjeno na zadnji seji, da priredimo veselico v korist društvene blagajne in sicer dne 23. maja v Labor dvorani na 55. cesti in National Ave, West Allis.
Nadalje je bilo sklenjeno, da mora vsak član eno vstopnico plačati, če pride na veselico ali ne. Torej se člane še enkrat opozarja, da se vsi vdeležijo omenjene prireditve in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. Za dobro postrežbo bo vsestransko preskrbljeno.
S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote. Louis Sekula, tajnik.
NAZNANILO. Uradno se naznanja članicam društva sv. Veronike, Št. 115, Kansas City, Kans., da to društvo priredi veselico dne* 31. maja v cerkveni dvorani. Piq-četek ob 4. uri popoldne. Na sporedu bo ples, pri katerem bp sviral naš slovenski orkester; zvečer ob 7. uri se prične pa igra "Gospa Kordulija," kjer nastopijo dekleta našega društva, in sicer: Marija Stimec, Katarina Majerle, Agnes Ma-Stamfel in Josephine Drčar, jerle, Rozalija Sterk, Anna Zatem sledi igra: "Mirmidaj In Dlrindaj," pri tej igri bodo nastopili naši že dobro znani igralci: John Jarc, Anton Orel in Leopold Anžiček. Med presledki obeh iger bo sviral orkester. ^
Torej ste vse članke uljudno vabljene, da se te prireditve v polnem številu vdeležite, ker vsaka članica mora po sklepu društva kupiti en tiket za 50 centov in 50 centov potrošiti, to je. skupaj kar gre v korist društvene blagajne. Letos smo imele izjemno veliko slučajev bolezni pri članicah, torej je bilo dosti stroškov. Upamo, da bo gubi Bog podelil vsem našim bolnim članicam zopet ljubo zdravje, kar jim iz srca želimo.
Mastya Guštin, predsednica.
DESETLETNICA »RUŠTVA KRALJICA MAJNIKA, ST. 157 t SHEBOYGAN, WIS.
Dne 26. maja t. 1. bo poteklo deset let, odkar se je ustanovilo naše žensko društvo Kraljica Majnika. Deset let ni Bog ve kako dolga doba, vendar se lahko v tem času veliko stori. In da so storile to, kar se storiti da, so pokazale zavedne, marljive in agilne članice našega društva. Komaj 12 nas je bilo pri ustanovitvi in kako težko je bilo dobiti iste. Dolgo časa smo bile same, še le po petih mesecih so pristopile prve tri nove članice. Polagoma se je društvO razvijalo in rastlo, in je sedaj ponos vseh članic in lahko rečem cele naselbine. Ob deset letnici Šteje 135 članic ter ima 151 članov in članic v mladinskem oddelku. Skupno torej 286. Bolniške^ podpore se je izplačalo $3,950. ' V razne dobrodelne namene, naj bo že v domači fari ali izven naselbine je društvo darovalo $367. To priča, da r imajo nase članice srce na pravem mestu.
Društveno premoženje sedaj znaša $2,888.72. Umrlo je osem članic, katerim naj bo lahka ameriška gruda.
Da pa društveno deset letnico lepše praznujemo, bo obenem blagoslovljena tudi nova društvena zastava. -Ker niso bile vse članice na zadnji društveni seji, poročam tukaj vspored našega slavnostnega dneva: ~
Vse članice naj se zberejo dne 31. maja zjutraj ob 9:30 v cerkveni dvorani. Vsaka naj prinese regalijo s seboj. Ravno tako naj pridejo vse deklice, ki spadajo v mladinski oddelek našega društva ni sicer belo oblečene, da z nami vred odkorakajo v cerkev.. Slovesna sveta maša se prične ob 10, kjer se bo blagoslovilo tudi novo zastavo.
' Po maši bodo pred cerkvijo pripravljeni avtomobili, da popeljejo povabljen^ goste na banket v Eagl<*;-dvorano.
Popoldne se bodo vršili razni govori, petht počastenje nove društvene zastave. Vstopnina za popoldne je prosta. Zvečer ob 7. uri se začne Odboru se je posrečilo dc biti rikjboljši orkester v mestu, ki bo sviral ta večeh Imenuje se "Imperial Entertainers. Priredil se bo tiidi oranžni ples, kar je nekaj čisto novega za naše plesalce. Vstopnina fza zvečer je 50 centov za moške, ženske so proste.
Tem potom thdi vabimo vsa tukajšnja društva in sploh vse jugoslovansko odčinstvo, da pride v Eagle dvcjfcino 31. maja Radi • dobre postrežbe in prigrizkov nič ne omenjam, ker je vsakemu znano, ki je še bil na zabavi ženskega* društva, da ni bHo treba trpeti ne lakote ni žeje. Pridite torej vsi.
Za odbor: .
Marie Prisland, tajnica.
burgh, Pa., za koje pismo su željili, da bi bilo .stiglo pred sjednicom. Stoga bračo, i sestre zgora imenovanog društva, pismo glasi ovako, da nas sve ukupno pozivaju na svoj prvi proletni piknik, kojeg priredju je hrvatsko pjevačko društvo "Javor" u suboto 30. maja,
Carevi farmi. Bit če športa i vesele zabave svakoj^ke. Po-četak u 10 sati prijepodne Ulaz za muškarce 50 centi, za ženske 25 centi. Nabolja glaz-ba. Putokaz: Vozite se Btna karom do kraja linije; a odanle če voziti " truckovi do mjesta piknika bezplatno. Biti če tople janjetine i hladnog piča; za posjet čeju se pobrinuti "Javo-rašl."
Opomena: U ime društva od mene, dole podpisanega, bračo i sestre,. člani i članice, ja vas najuljudnije pozivam na ovaj prvi piknik naše brače "Javo-rašev," da bi se u što vecem broju sabrali, jer bo znate, da smo im i dužni kad smo je bili pozvali na naš banket 23. novembra, 1924, i bili so nam se odzvali bez ikakvog čeka ili plače. Pak nam se još tako lahko zgodi, da nam se vrati milo za drago; znato kaj reče stara po-slovica, da ruka rako umiva lice obadvije. Tako i mi moramo da složno bratski živimo i en drugom pomoremo.
Uzto najlepše pozdravljam sve člane i Članice oba oddelka našeg društva sv. Mihalja i K. S. K. Jednote.. Na veselo svidenje 30. maja na Carevi-farmi.
Matt Brozenič, tajnik. 95 — 44th St., Pittsburgh, Pa
St. Clair in v Lorain dne 31. maja, naj gre pa toliko več bratov in sester, da nas bo zadosti tu in tam. Oni, kateri greste na St. Clair, zglasite se pri predsedniku našega društva, oni, ki ste pa namenjeni v Lorain, zglasite ae pa pri meni (tajniku). Torej vsi na no-
Vabilo na veselico.
Društvo sv. Antona Padovan-skega, št. 158 v HOstetter, Pa., bo priredilo dne 30. maja (Decoration Day) pimladansko veselico v Slovenskem Narodnem Domu v Pipe town, Pa. ■ Priče-tek točno ob 7. zvečer. Vstopnina za člane $1, za nečlane 50 centov.
Na to veselico uljludno vabimo cenjeno društvo št. 13, J. S. K. Jednote in št. 138 S. N. P-Jednote, kakor tudi Slovence in Slovenke iz Slickville, Pa. Za dobro postrežbo bo preskrbel veselični odbor; igral bo znani Mechesneytown orkester. To^ rej na veselo svidenje 30. msja. Jakob Povše, tajnik.
NAZNANILO. Iz ureda društva sv. Mihalja, broj 163, Pittšburgli, P* Brači i sestrama javljam, ko-ji su bili i koji nisu bili na prošktj ajednici 10. msja, da mi je stiglo pismo i oglas dne 11. maja, dan poslije redovite sjec/-niee od naše brače, pjevaČkog društva "Javor" N. S. Pltts-
1925 (Decoration Day) . na ge dne 31. maja in dne 7. junija. Oni, kateri še nimate re-galij (badges), jih sedaj lahko dobite pri tajniku, ker jih imamo zopet v zalogi, take kot prve.
Na prihodnji seji je treba tudi nekaj ukreniti, da se proslavi triletnico obstanka našega društva, ki je najmlajše v tej naselbini, toda največje. Mislili smo pri tem na kako igro, toda za isto je sedaj že malo prevroče; jo bomo pa priredili tja enkrat proti jeseni;'takrat pridejo tudi naši elevelandski romarji (duhovni vodja in glavni predsednik) iz Rima,»pa nam bosta kaj' zanimivega o romanju povedala; v'to svrho oba že danes uljudno vabimo.
Za slavnost naše triletnice bi jaz svetoval primeren društveni banket, da se mi društveniki zopet enkrat prav po domače razveselimo ali ne? Pridite na sejo dne 6. junija ob 7. zvečer, da se domenimo, kalfo in kaj bi bilo boljše. S pozdravom vam udani,
Joseph Grdina, tajnik. Opomba: Naš društveni predsednik pravi, da bo potegnil večino s seboj na St. Clair. Bomo videli! Na* noge torej oni, ki greste z menoj v Lorain! Naš "bunch" mora biti večji!
■ o-j—
Novice iz Springfielda, Illinois.
Piknik. — Društvo sv. Jožefa, št 189, K. S. K. Jednote bo priredilo velik piknik v nedeljo, dne 31. maja popoldne, na starem prostoru naših slovenskih zabav, v Ravine Parku, ob koncu 17. in Maple ceste. Cisti dobiček je namenjen za nakup društvenega bandera, katero bo v blagoslovljeno na dan slovesne otvoritve slovenske dvorane v juliju mesecu.
Na piknik so povabljena vsa slovenska društva in vsi Slovenci v Springfieldu in okolici. Slovensko-bratski ^ sprejem, „ fina postrežba z jedjo in pijačo, dobra godba, petje in ples ter vsakovrstne druge zabave v senčnatem logu so vam zagotovljene. Slovenci, pridite s Svojimi družinami in prijatelji. Ne bo vam žal lepega izleta. Slovenski živelj se vzbuja v Springfieldu. Slovenska beseda in slovenska pesem nas bo vse združila k delu za nas mili narod. Na svidenje pri pikniku v nedeljo, dne 31. maja!
Pogreb. — V torek, dne 5. maja je bila k zadnjemu počitku položena Mary Potnik, sestra našega slovenskega trgovca, Johna Potnik. Se le pred štirimi leti je prišla v Ameriko od Sv. Pavla pri Preboldu v Savinjski dolini na Štajerskem. V stari domovini zapušča sestro Antonijo in brata Antona, tukaj pa brata Johna, njegovo ženo Faniko in njune štiri otroke. •
Pri bratu Johnu in njegovi ženi je ranjka imela lep in nad vse ljubeznjjv ameriški dom. V lepi zastopnosti in sporazumije-nju so skupaj živeli, eden ttru-gemu v pomoč. John Potnik in njegova žena dta za rajno vse preskrbela, kar ji je srce poželelo. 2e celo zimo je bolehala na prehladu in posledicah influence. Lotila se jo je sušica. Končno se je pridružila še srčna hiba s vodenico, kar je povzročilo, četudi nepričakovano, vendar prerano smrt. Umrla je v bolnišnici sv. Janeza, kamor je bila prepeljana« le dan pred smrtjo. Sestre uyniljenke so razumele nevarnost ter pred polnočjo poklicale Father Ma-žirja. Ranjka je opravila sveto spoved in po spovedi se 6e delj časa pogovarjala s svojim dušnim pastirjem, češ, kako so ji
—i-
Iz urada društva Presvetega
Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O.
• Bratom in sestram našega društva naznanjam, da se vrši mesečna seja za junij dne 6. junija ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih; to bo v soboto zvečer namesto v nedeljo dne 7. junija. Prememba je vsled tega, ker bo v nedeljo popoldne dne 7. junija blagoslovljenje kipa Presvetega Srca Jezusovega, katerega je kupilo naše društvo za tukajšnjo cerkev. Enkrat sem o tem že poročal, toda Rev. Father Hayland je v soglasju društva stvar preložil na označeni dan, ker je mesec junij itak posvečen^ patronu našega društva. Torej so .Vsi naši bratje in sestre ter drugi na-pro.seni in vabljeni, da se v nedeljo, dne 7. junija popoldne vdeleže te slavnosti, katere se društvo fdeleži korporativno; po slavhosti bo bazar za našo novo cerkev; torej vsi na še j o dne 6. junija (v soboto) ob 7. uri zvečer; v nedeljo 7. junija pa k slovesnosti in na bazar, na kar vabimo vse naše prijatelja in znance.
Dalje je društvo me-^eca aprila sklenilo, da se korporativno vdeleži slavnosti blagoslovlje-nja zastave društva sv. Neže, št. 139 C. K. of Ohio. To društvo se je dne 12. avgusta, 1923 korporativns vdeležilo bla-goslovljenja zastave našega društva; zato se bo sedaj tudi naše društvo vdeležilo njih njih slavnosti in sicer korporativno. Mi sm<£ mnenja: Dobro z dobrim!
Na zadnji seji smo bili povabljeni pa v Lorain, O., ker se vrši slavnost 20 letnice društva št. 85 K. S. K. Jednote, blagoslovljenje bandera in katoliški ahod. Kaj nam je storiti? Vdeležiti se obeh slavno-nosti dne 31. maja! Tudi Lo-rainčanpm bi radi ustregli in jim hočemo ustreči s korporativno vdeležbo; zato smo obljubili tudi Lorainu. Torej gremo dne 31. maja na St Clair in v Lorain. Eni skupini našega društva (na St. Clair) bo nače-loval naš vrli 'društveni predsednik brat J. Pozelnik, s to skupino gre ena naša društvena zastava; drugo skupino v Lorain tudi z eno društveno zastavo'pa bo Vodil tajnik društva. Torej korporativno na
domači preskrbeli tako prijazno in lepo sobo v bolnišnici ter da je docela pripravljena za pot v večnost. Okoli petih zjutraj ji je nagloma postalo hudo in po sprejemu svetega poslednjega olja je'mirno v Gospodu zaspala in izdihnala svojo dušo. Goreče molitve duhovnikove in pobožnih sester sd spremljale njeno dušo pred večnega Sodnika.
. Rajna ie bila stara 42 let. Bila je mirnega značaja, spretna šivilja in dobra kuharica. Z veliko ljubeznijo in vdanostjo je skrbela za otroke svojega brata. Potnikovi otroci piakajo za svojo teto in jo težko pogrešajo.
Pogreba se je vdeležila cela springfieldska naselbina in mnogo Amerikancev, ki poznajo Potnikove in jih spoštujejo radi prijazne in poštene postrežbe v trgovini. Sveto mašo zadušnico je služil gospod župnik Mažir in pogreb se je vršil iz slovenske cerkve sv. Barbare. Rajna Mary Potnik naj v miru počiva!
Marijina družba. —.Prvo nedeljo v maju je bil dah veselja za marsikatero srce v naši župniji. Marijina družba naših deklet je imela skupno sveto obhajilo in sprejem novih članic. Ganljiv je hil prizor, ko so kandidatinje z gorečimi svečami v rokah pokleknile pred bogato, okrašenim in razsvetljenim glavnim altar jem pri rani sveti maši, da bi se tam posvetile . svoji nebeški Materi. Tik za njimi so klečale ostale Slanice Marijine družbe, kakor da bi hotele svoje nove tovari-šice in sestre ščititi in varovati pred posvetnim vplivom. Marsikatero očetovo in materino oko je zarosilo v solzi, ko so se nove članice Marijine družbe zaobljubile Materi Božji. Gospod župnik Mažir je slovesno blagoslovil regalije in nove članice so s pobožnim poljubom na podobo Matere Božje sprejemale nove znake. Med sveto mašo so vsa dekleta z vzgledom poboži^sti pristopila k svetemu obhajilu. Gospod župnik Mažir je v svojem govoru po-vdarjal resnico, da je le nedolžno in pobožno dekle čista^ nevesta, ki postane zvesta žena in skrbna ter vzgledna krščanska mati.
Krščanski stariši, posebno matere, pazite na vaše dobre hčere, ta neprecenljivi zaklad, katerega vam je Bog izročil v varstvo in odgovornost. Kakor so isto nedeljo vaše skrbne oči v ceVkvi z radostnim zadovoljstvom sledile vsakemu koraku vaših hčerk, tako naj tudi v vaših domovih in zunaj med svetom ostane vaše oko in uho na straži, da se ne utihotapi volk v vašo družino. Bog naj za zmiraj ohrani isto radost v vaših srcih, katera se je v vas vzbudila minulo nedeljo, ko ste bile priče tej lepi slovesnosti. S tem da ste izročile svoje hčerke varstvu Marijinemu, ste si v njih srcih postavile ognjišče najbolj goreče otroške ljubezni iir vdanosti. Zlate besede vašega vspodbujevanja in lepih krščanskih naukov boste pokušale še najbolj ob zatonu vašega življenja. In ko vas ne bo več, bo spomin na vas kakor sladak vonj in prijeten duh napolnjeval srečne domove vaših otrok. Božji blagoslov bo t vašim rodom do četrtega kolena. Tako smo Marijin mesec z radostjo pričeli.
Prvo svete'obhajilo. — V nedeljo, dne 10. maja, jc. bil dan velike radosti v naši slovenski naselbini. Naši šolarji iso sprejeli prvo sveto obhajilo. Člani naših društev, in sicer društva sv. Barbare, št. 74 in društvo sv. Jožefa št. 189 K. S. K. Jednote in slovaško društvo sv. Petra in Pavla, so se zbrali pred župnijsko šolo. Za svetim križem ter banderom društva sv. Barbare, št 74 in ameriško zastavo so društva korakala od Šole proti cerkvi. V dolgi procesiji so našim možem in fantom sledili prvo-obhajanci, deč-
C.
ki v temnih oblekah, deklice pa
v belih oblačilih z dolgimi paj čolani in mičnimi venci. Ob koncu dolge, vrste deklet je stopala nekatoličanka, Miss Mary Elta Barnes, vsa v beli svili, z vencem svežih "sweet peas" na glavi in dragocenim pajčolanom čez rame. Ob njeni strani sta korakala Mr. in Mrs.: Ernest Schafer, njuna botra, ter njen zaročenec, Mr. Rupert Schafer, sin zelo prominentne katoliške družine v Springfieldu. Ob vhodu pri cerkvi so drufttvfeniki stopili v dolgi špalir. Kakor mogočen zid, ki Čuva .duhteče cvetje nežnih cvetlic na gredicah, tako so stali naši možje in fantje v dveh dolgih trdnih vrstah pred cerkvijo, dokler ni zadnji prvo-obhajanec varno vstopil v svetišče Božje. Med procesijo so slovesno pritrka-vali zvonovi pod. spretnim vodstvom Johna Intiharja. Mili glas iz line je omehčal mafsi-katero srce. Jelo je utripljati močneje, hitreje, in solza veselja nad srečnimi otroci je zaigrala v marsikaterem očesu.
Pri vstopu v cerkev so zado-nele orgije in velika sveta maša se je pričela. Cerkveni zb*or, pod Vodstvom Miss Marie Hoff-- man je zapel- krasho latinsko mašo s posebnim ofertorijem.
Po sveti maši so strežaji postavili krstni kamen h glavnemu altarju. Kamen je bil okusno okrašen z belimi svilenimi trakovi in »vetjem. Nato pristopi Miss Barnes z botri k altarju, dd sprejme zakrament svetega krsta javno in slovesno v pričo ^rvo-obhajancev in cele župnije. Bil je to prizor, kakor ga je v stanu nuditi le naša ljuba mati sveta katoliška Cerkev. Vzvišenih čuvstev pričujočih vernikov pač ni možno popisati. Po sredi in v ozadju cerkve je bila glava ob glavi. Vsakdo je hotel #videti in slišati in biti priča vsemu, kar se je godilo. Veličastna tihota je zavladala po cerkvi, ko je gospod župnik Mažir povzel besedo in s povzdignjenim glasom vprašal pred altarjem klečečo spreobrn jenfco: "Mary Elta, kaj želiš od cerkve Božje?"
Dekle je na glas odgovorilo: • "Sveto vero!" "Kaj ti da sveta vera?" "Večno življenje." Med svetimi obredi je dekle na glas molilo apostolsko vero in Gospodovo molitev, se odpovedalo hudobnemu duhu ter vsem njegovim delom. Izrazilo je trdno in prepričevalno svojo vero v nebeškega Očeta, Njegovega Sina Jezusa Kristusa in sv. Duha.
"Hočeš biti krščena?" je vprašal gospod župnik MaŽir.
"Hočem," je z resnim glasom odgovorila dekle. Priklonila svoje čelo nad krstnim kamnom in z veliko pobožnostjo prejela zakrament svetega krsta.
Med sveto mašo je s prvo-obhajanci prejela slovesno prvo sveto obhajilo. »S kako nebeško radostjo je pač Sin Božji združil svoje Najsvetejše Srce s srcem ravnokar očiščenim v prerojenju svetega krsta. Ni pač dvoma, da so Njegova najsvetejša ustna ponavljale besede, s katerimi je pri zadnji večerji nagovoril svojo ljubo Mater in mile mu apostole:
"S hrepenenjem sem hrepenel z vami to velikonočno jag-nje jesti."
Father Mažirjeva pridiga pri tej priložnosti je bila kratka. Saj je sam rekel:
"Ni jih ustnic, ni ga jezika, ki bi bil v stanu vredno popisati vzvišene skrivnosti, nad katerimi se bodo danes divila nfebesa in se pasle vaše oči.'"
Dneva sreče in radosti, kakor je bil 10. maja, ne bom« pozabili dq konca svojih, dni. Vsi smo bili srečni, naši mili otroci in mi odrastli. Bog pa naj varuje in brani naše prvo-ob-hajance pred grabežljivmii volkovi, ki hodijo po svetu iska-je, koga bi najpreje požrli. Prizor v cerkvi je bil našim* dobrim Slovencem v tolažbo in spodbudo.
Slovenska dvorana. — Zani manje za našo slovensko dvorano, ki bo v kratkem Času postavljena, je vsestransko in splošno, ne le med Slovenci, pač pa tudi med Slovaki in ogrskimi Nemci. Vsi ti narodi čutijo potrebo za skupno zbirališče, k bratskim pogovorom, zabavam, shodom in raznim prireditvam v prid svojih organizacij in cerkve. Do sklepa šole bo dvorana že v toliko dogotov-ljena, da se bo šolska veselica v njej vršila. Slovesna otvoritev pa bo v juliju; ko bo vse dogotovljeno. Slovenska dvorana bo opremljena ne le z odrom, temvfe tudi s kuhinjo, tako da bodo društva mogla prirejati vsakovrstne zabave, bankete in plese. Ljudje pridno podpisujejo prispevke. Sveti Jožef in sv. Juda, v kojim pokroviteljstvo in pomoč, smo to podjetje postavili, pomagajta nam!	Poročevalec.
Gary, Ind. — S tem nazna njam žalostno vest vsem cenjenim sobratom in sosestram K S. K. Jednote, da mi je dne 10 maja umrla dragoljubljena že na Frančiška Jurjevič; trpela je hudo celih šest mesecev vsled srčne bolezni, ki jo je spravila v prerani grobi
Tukaj zapušča mane, žalujočega soproga, tri hčere in enega sina; imena istih so: Ffran ces 19 let, Mary 14 let, Matilda 7 let in sinček Martin star 15 mesecev. Dalje zapušča tu kaj tri sestre: Mary Plut, Jo-hana Jurjevich in Antonija Rendolič, v starem kraju pa očeta, mater, dve sestri, Veronika in Pavlina ter enega brata Mihaela.
Pokojnica je bila rojena leta 1880 v selu Sensko na Hrvatskem, semkaj v Ameriko je pri šla leta 1899, kjer se je z menoj poročila dne 18. avgusta, 1901 y slovenski cerkvi sv. Štefana, Chicago, 111. Leta 1903 je z menoj vred pristopila društvu sv. Florijana, št. 44, K. S. K. Jednote v So. Chicagu, 111.
Rad bf spisal, kake pozdrave izkažejo v takem slučaju člani pri društvu članu, ki je že toliko let pri društvu; toda o tem rajši molčim.
Izražam pa tem potoni v svojem imenu in v. imenu svoje družine najlepšo zahvalo vsem tukaj in v okolici živečim roja kom in rojakinjam, ki so prišli ne samo na pogreb, ampak tudi ker so blagopokojnico hodili obiskovat po dvakrat ali trikrat na teden za Časa njene bolezni, prodno se ni i'z tega sveta ločila. Največjo ljubezen so svoji prijateljici kazale tu živeče ženske ob njeni smrtni uri,.ko je pokojnica za vedno zatisnila svoje oči. Kmalu po njeni smrti je bilo v našo hišo poslanih toliko vencev in rož, da jih skoraj nismo mogli kam spraviti; tudi to je kazalo spoštovanje in ljubezen do svojega bližnjega, do naše blagopokojnice.
Zdaj se pa jaz v imenu svoje žalujoče družine iskreno zahvaljujem vsem darovalcem rož in vencev in sicer: Mrs. Kapsh, Mrs. Pishkur, Mrs. Luzar, Mrs. Mrs. Gazvoda, Mrs. Ferkul, Mrs. Sitar, Mrs. Malenshek, Mrs. Unetich, Miss Stajduhar, Mrs. Keopke, Mrs. Frank, Mr. John Rotar, Mr. Joe Ahčin in Mr. in Mrs. Bratner, sestram Mrs. Johana Jurjevič in Mrs Antonija Rendolič, dalje John Stiglič in družini ter delavcem oddelka za milo Cudahy Packing Co.
Sprevod se je vršil dne 13. maja ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti v cerkev Presvete Trojice, kjer je daroval sveto mašo zadušnico Rev. Judnich, od tam pa na pokopališče sv. Janeza v Hammond, Ind.
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva in večna luč naj ji sveai! Žalujoči soprog: Martin JtnrjevH z družino. Gary, Ind., 15. maj4, 1925.
Omaha, Neb. — Dragi mi sobratje; sosestre in rtaročnlki našega lista. Naznanjam vam, da
so naš ljubljeni oče Jurij Štefa-nič, v vasi Golek, št. 4, pošta Vinica pri Črnomlju na Belokranjskem dne 15. aprila ob 5 uri zjutraj za vedno zatisnili svoje trudne oči in se ločili od nas v večnost.
Naš pokojni oče je bil obrtnik in tudi mesar čez 50 let; umrl je v starosti 70 let. Bil je znan po vseh krajih v Belo-krajini vsled njegovega darežljivega in usmiljenega srca Marsikako oko se je rosilo pri njegovem grobu, ker „ je reve žem tako rad pomagal. Upa mo, da mu bodo njegova dobra dela pomagala gledati božje obličje. Amen. Bodi mu lahka rodna slovenska žemljica. Naj počiva v miru Božjem! 6pa vajte sladko naš oče in mati ko angel zatrobi, vstanite gori Žalujoči ostali:
Hčere: Monika Urich, Omaha, Neb. in Genovefa Mihelič, Barbara Flere, Irwin, Pa.; si novi: Makarij, Jurij in Janez Makarij je prišel pred tremi leti na obisk očetov, a zdaj pa se je poslovil za* vedno od njega. Priredil mu je tako lep pogreb, kakoršnega ondi še ne pomnijo.
M. U.
Bridgeport, O. — Dear Editor: With the .approach of Decoration Day, the day which has been selected to remember our dead, to spend one day of the year in visiting their graves, is indeed a day, which we should commemorate for that particular purpose. And since the government of the United States proclaims it for that purpose, it is very fitting that the members of our Catholic society of the K. S. K. J. also participate and pay a fitting tribute, and pray for our departed Brothers and Sisters. While we obligate ourselves to care for the widows and orphans, the offering of a prayer for the soul of the departed is a spiritual and the greatest of works.
The members of the K. S. K. Jednota are Catholics, and as such we should strive and show that while we solemnly commemorate our dead on November 2nd, we, as frue and loyal Americans also take a particular interest in the observances of those who are continually remarking that . the Catholics are not loyal and are un-American. Members of St. Barbara Society, No. 23 have for years silently remembered their dead, but two years ago decided to openly and in a body go to the cemetery to visit the graves, and offer a prayer to Almighty God that th£ souls of the departed may rest in peace^ As in the past two years, we shall this year attend Mass in a body, and following this service -will visit the graves. As the president of St. Barbara Society,. I earnestly appeal to each and every member of the society to take part in the open exercises. By doing so, you will show your Americaness" and your spiritual love for your brethren. For, who knows that someday there will be someone praying for your departed soul.
By doing so we will set a good example for to our growing youth, our future genera tion.
Best wishes to you Brother Editor and the Supreme officers for their untiring effort in their work to promote the welfare of the K. S. K. Jednota. I am fraternally yours,
Anton Hochevar, Pres. St Barbara Society, No. 23.
—--Or-
POZDRAV.
Predno se podam na obisk v Staro domovi; "Paris,* « bo
predsednika brata Anton Grdina in glavnega tajnika brata Josip Zalarja, pozdravljam tur vse ostale glavne Jednbtine odbornike.
Dalje pošiljam z obali Atlan tika prisrčne sobratske pozdrave vsem članom in članicam društva sv. Družine, št, 109 v Aliquppa, JPa. Vdanostni- pozdrav začasnemu predsedniku označenega društva bratu John Faturju, tajniki* John Jagru in njegovi družini.	' Ji
Ker z menoj vred potuje tyd* blagajnik označenega društva, brat Jakob DergHn in član rav noistega društva brat Josip Vreček, pošiljata tem potom oba skupaj najlepše pozdrave vsem članom društva sv. Družine v Aliquippa, Pa., in naročnikom tega lista.
Anton Habič, predsednik, dr. sv. Družine, št. 109 K.S.K.J New York, N. Y. 15. maja, '25 -o-
ZAVEDNI ROJAKINJI V PRIZNANJE.
Najmlajša cvetka na našem Jednotinem vrtu se je te dni pojavila v prijazni naselbini Canonsburg, Pa. V današnji številki "Glasila" vidite ,uradno poročilo o priklopitvi novega tamkajšnjega ženskega društva Kraljica Majnika, št. 194 k naši Jednoti.
Glavna zasluga in priznanje Za ustanovitev tega društva gre naši vrli sosestri Miss Frančiški Mohorič, koje sliko prinašamo na tem mestu.
Njeni stariši, Martin in Marija Mohorič so doma iz vasi DavČa pri Sorici na Gorenjskem. Oče je prišel v Ameriko pred 19 leti, leta 1912 je pa prišla semkaj tudi njega žena, ki je privedla tedaj komaj 12 let staro Frančiško s seboj iz divne Gorenjske. Nadebudna Frančiška je pohajala že v starem kraju v ljudsko šok). Tri leta kasneje ji je umrla ljubljena mati in od tedaj pa ona po materinsko oskrbuje družino: očeta, dva brata in eno sestro.
Ker je tudi tukaj v Ameriki hodila v šolo, se je gladko privadila angleščine v govoru in pisavi. Miss Mohorič, ki spada k društvu sv. Jeronima, št. 153 podučuje že več let na Stra-bane, Pa., male otroke v verouku, to so oni otroci, katerim e predaleč hoditi v Canonsburg; letos je tudi cerkvena ko-
2£M
danja župnija bila ustanovljena nekako pred 16. leti, ko je štela samo 20 slovenskih dru žin, katere so lepo napredovale, ki so danes lahko ponosne kot ustanoviteljice in z njimi vsi tukajšnji Slovenci in Slovenke, da imamo danes tako lepo župnijo sv. Družine, katera šteje danes nad 100 družin. Bilo bi jih pa lahko še veliko več, ako bi se tudi naši rojaki tako zavedali svoje dolžnosti, kakor se zavedajo drugi'narodi. Ni moj namen koga žaliti, hočem le omeniti, da nekateri so, ki škoi dujejo skupnemu napredku in ugledu pred drugimi narodi. Tako je veliko Slovencev,, kakor sem slišal, ki pripadajo župnijam druge narodnosti, "ker si mogoče štejejo to, da je nekaj več, kakor da bi podpirali lastno slovensko župnijo.
Žalostno je to, da se naši roi jaki, ki imajo svojo lepo župnijo, štuhjo tujcu. Mati Slovenija toči britke solze za takimi siriovi in hčerami. In sedaj, ko se bo začelo važno delo, zidava nove cerkve, katera bo veljala okoli $60,000, je dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke v Greater Kansas City, Kans., da vsi složno skupaj z gotovimi prispevki darujemo za novo cerkev, ki bo ponos katoliškega naroda, da se postavi ta spomenik, kakršne imajo že naše druge naselbine od Atlantika do Pacifika, po mrzli Minnesoti in skalnati Coloradi, pa tja do solnčne Californije. Zatorej, skupaj Slovenci in Slovenke, vsak po svoji moči položite mali dar ameriški Sloveniji na altar. Z združenimi močmi nam bo mogoče to zgradbo imeti pod streho že do Zahvalnega dneva, pomislite, rojaki in rojakinje, kakšno radostjo bomo obhajali Zahvalni dan župnije sv. Družine.
Zatorej Slovenci in Slovenke, na noge za to prekoristno delo, za vas in vaše potomce. Nade-amo se, da nam bodo tudi naši Vrli rojaki in rojakinje po celi Ameriki radi kaj pri tem pomagali, kajti to je našemu celemu slovenskemu narodu v čast. liCer nas je tukaj le bolj malo Število, je tako delo tudi bolj obloženo s težavo, dasi želimo, do bi bilo, kar najboljše izvršeno.
Naše mesto raste. Kansas City by kmalu doseglo število en milijon prebivalcev. Z me-
NA
24. MAJA
OTVORITEV NAŠIH BREZI J!
lektorica. V resnici, sos^stra Mohorič je zavedna ameriška 18tom Pa tudi raate industrija
katoliška Slovenka, vso čast* in pohvalo.
ki
morje dne 16. Iskreno pozdrav stvo naše dlčne
na parniku čez široko maja, najprvo jam vse član-L Si K. Jedno-
te, tako tudi našega glavnega
Gdč. Mary Mohorič. -o
zasluži Iz* želeti bi bilo, da bi se ie več slovenskih družin naselilo semkaj, tudi dobro bi napravil kateri, da bi odprl kaft-šno trgovino. Pri tem bi seveda ne smeli pozabljati na izrek: "Svoji k svojim." S tem bi postavili temelj dobro stoječe domače* vzajemnosti in blagostanja rojakov svoje župnije.
Naša mladina prav lepč raste in danes so šolski prostori že prenapolnjeni, ker je čez 200 otrok. Zatorej se je sklenilo, da bodo stari prostori župnije fclužili za šolo#tako bo dana prilika, da bodo iftieli otroci tri-nadstropno šolo in tudi častite sestre učiteljice potrebujejo bolj udobnih stanovanj. Zatorej vsi, ki se zavedate tega pre-koristnega podvzetja, nam pomagajte, da se pokažemo pred drugimi narodi, da ljubimo na šo sveto vero in tudi naše lepe šege.
V stari domovini smo hodili
GRADBA NOVE SLOVENSKE ua Go8P°dov dan uro hoda da
CERKVE V KANSAS CITY, KANSAS.
leč v cerkev, a tukaj imamo pa tako blizu, pa še se dobijo tako
Poročati imam važno iz nage zanikerAi, da ne hodijo k služ-naselbine celi slovenski javno- bi ^^ je terau vzrok' to
sti. Farani župnije sv. Druži ne so Oklenili, da se začne zida ti še to leto novo cerkev in žup-nišče, in sicer na krasnem pro-
pač vsaki ve. A kmalu se bo ivfgal stolp na novi cerkvi, raz terega bodo novi zvonovi budili zaspane rojake in klicali
'it
štoru, kjer je bil kupljen celi Mehernega k molitvi, ker praz-majhen block, ležeč na Orchard Ino ie živ!ien->e brez blagoslova cesti, torej pol bloka od sedanje |1 "ebe,s naše cerkve in šole. V resnici " J je to eden najlepših prostorov, kar se jih more dobiti, da se pocUvt hišo Božjo v Čast in spoopnik katoliških cev |n Slovenk v osrčju Ameri-
Pozdrav vsem rojakom,
Malh Papich, poročevalec. ©-
Agitirajte osobito ■ ski oddelek K. S. K. Jednote! __Podpirajte domača.. Slovenke, Kansas City, Kans. Kakor »M podjetji in trgovce! Sveji
veste, dragi rojaki, je naša so- k svojim!
Tiha a vroča želja vsakega otroka, ki ga je usoda vrgla v tujino, je še enkrat videti svojo, mater. Marijino srce, če še bije, je za otroka najmočnejši* magnet, pa tudi otrokovo srce, ki bije daleč v tujini, za mater. Srca takih starih ženic so, bi dejali, zraščena z domačo grudo, še bolj, če že krije tistega, ki sta morda pol stoletja skupaj vozila in se skupaj potila za otroke. Pa tudi ta dragi grob žena-mati pusti in jo na stara, onemogla leta udari daleč čez morje, če tam še bije in jo vabi k sebi hvaležno otrokovo srce. Tiha, vroča želja vsakega vernega slovenskega otroka je, še enkrat videti svojo miljeno mater Marijo Pomagaj na Brezjah. Tudi to materinsko srce je »močen magnet za njene po svetu razkropljene otroke. -
Ni ga, da bi se ji ne šel poklonit, ko obišče staro domovino., Zal, da marsikateremu iz tega ali onega vzroka ni in ne bo dano. A Marija Pomagaj je zarji slave Videla skrite' želje teh svojih otrok, da bi jo radi še videli in jo je spolnila Sama je prišla za otroci v Ameriko.
Dne 24. maja, ravno na svoj god, bo imela slevsni vhod svoj novi dom pri Lemontu, 111, Tu bo odslej magnet za vsa še količkaj verna slovenska srca Ta dan se bo pokazalo, če ameriški Slovenci še zasluži jo čast ,no ime: Marijin narod. O, ona tako dobro ve kakor mi^ da Amerika ni Slovenija, kjer se ji ob slavnostnih dneh lahko poklonijo zastopniki cMega naroda. Zato gotovo na bo nič zamerila, če iz oddaljenejših naselbin za ta dan ne bo nobenega. Po pravici pa bi bila žalostna, ko bi jo otroci bližnjih naselbin ne prišli pozdravit.
Zato ji vsaj vi iz okoliških naselbin naredite to veselje. Nalašč za vas smo sklenili pri rediti čisto slovensko otvoritveno romanje. Sami bomo, da se čisto po domače pogovorimo in poveselimo z njo. Saj otrok, ki se po dolgem času zopet snide s svojo materjo, je najrajši nekaj časa sam z njo, da more prosto dati duška svojim otroškim čuvstvom, ki jih je toliko časa gojil v svojem srcu. Radi tega za ta dan nismo in ne bomo delali nikake reklame, vabili nobenih društev. Samo otroška ljubezen do Matere naj ima to pot besedo. Kogar bo ona prignala, ta bo njej in nam dvakrat dobrodošel.
Naš program za ta dan je ta-le:
Dopoldne ob 11. nri po.novem času ali ob 10. uri po starem, bo*v novi cerkvici prva slovesna sveta maša z govorom-(Rev. Hugo Bren.) Za slučaj, da bi bilo preveč ljudstva in vreme zanesljivo, lepo, bo sveta maša na prostem, kakor na dan blagoslova vogelnega kamha. Po sveti maši bo prosta zabava na hribu ob jezercu. Ker blizu ni dobiti jesti, naj romarji ne pozabijo romarski "cekar" seboj vzeti, ki pa ne sme biti prazen, ker mi ne znamo delati čudežev, Marija pa takih navadno ne dela, kakor Jezus, ki je s par hlebi nasitil tisoče.
Popoldne ob 3:30 po novi uri ali 2:30 po stari, bo slovesni prenos Marije Pomagaj iz začasne kapelice v cerkev. Belo oblečene članice Marijine družbe iz Chicage jo bodo dvignile na rame, na kar se bo razvila procesija okrog samostana v cerkev. Tam jo bodo postavile na vzvišen tron, na kar bo govor (Rev. Kazimir Zakrajšeka). Po govoru bo podoba slovesno blagoslovljena in postavljena v. oltar. Nato bodo pete litanije po starokranjskem načinu. Od-pevala bo cela cerkev najbolj znano in najbolj priljubljeno Marijino pesem, ki jo bo into-niral so-chicaški cerkveni zbor. Po cerkveni slovesnosti bo
nadaljevanje proste zabave na hribu.
Navodila glede pota iz Chicage:
Prva pot: S Chicago-Alton železnico do Lemonta. Od tam s cestno železnico do Oakdale. Je samo dve milji peš hoje.
Druga pot: S cestno železnico iz Chicage po 23. cesti do Kedzie Ave. ali Western Ave. do Archer Ave., potem po Archer do mestne meje, oziroma jolietskega kolodvora. Tam se vzame listek do Walker, za katerega se plača 4(f centov. Tu je treba paziti, da se vzame prava kara, da se ni treba nič presedati. Naravnost vozijo Joliet, Lemont in Lockport kare. Konduktorju se pove, da ustavi v Oakdale, kjer redno postajališče Walker je nekoliko dalje proti Lemontu.
Tretja pot: Za nadulično železnico Douglas park do Kedzie ali Western Ave., dalje po Kedzie do Archer, kakor zgoraj.
Marijini otroci, pridite, Ona vas pričakuje! Na svidenje pri Materi!
OO. Frančiškani.
Ko je treba vzgajati otroke, ni ničesar bolj važnega v zgodnjem življenju kot primerna hrana.
Skrbne matere so previdne. Ne poskušajo te in one hrane. Za prehrano svojih otrok uporabljajo edi-nole Bordenovo Mleko.
Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem. jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Dept. 2
IMAM
V ZALO 12 LI
;i ŽE NAD
PRAVE LUBASOVE
HARMONIKE
tri in štiri-vrstn«, d»a. tri in Itirikrat, nem i ko in kranjsko uglašene kakor tudi kromatUae in pa kovčeke. Harmonik« »o najboljšega dela in qprt mljene a »aporo sa zapreti.
Imam v aalori tudi te rabljene harmonike vsakovrstnih isdelkov po n takih cenah.
IMAM V ZALOGI 1MPORTIRANE
STAROKRAJSKE
NA ROKO KOVANE KOSE
im najboljšega jekla, dol*« od Si do S« indev. Posamezna koaa stan« tt.00 s ria-ko in kljufera vred: šest kos skopaj ali ve« po »1.50; Imam tudi troj« »rste klepalno orodje p* ti.«« garnitura in BERGAMO brusilne kamne po f«e. Pri vseh teh cenah Ja poštnina t« všteta.
ALOIS SKUU,
323 EPSILON PL, BROOKLYN, N. T.
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
________ Izhaja wOo trade
Lmtalm Knmjata-Sifotto Kal«!
Jednoti t Idrutoaih državah
on *
^ "iS
OFFICIAL
OŠ dM "
DtANO CAJLNIOUAN SLOVENIAN UWUQ UNION
UNITED STATES OP AMBEIOL
kraihllt
»
OFFICE: Sin St Oafr Am
Telephone:
Malo več zanimanja potrebujemo.
Od nekaterih naselbin in od nekaterih malo vplivnih oseb se pričakuje malo več zanimanja za krajevna društva in za napredek K. S. K. Jednote
Kot v dolžnost moje uradne službe glavnega predsednika K. 15. K. Jednote, hočem v prvi vrsti opozoriti nekatera društva, ali pa tudi posamezne osebe na večje^ zanimanje za prireditve društvenih sestankov, obletnic, shodov ali kaj drugega družabnega v Jednotinem imenu.
Do tega me je napotilo dejstvo, o katerem sem se že sam večkrat temeljito prepričal. . Odkar sem postal glavni predsednik K. S. K. Jednote, sem doživel že marsikaj, kar me je razočaralo; to se pravi, da sem doživel nepričakovana dejstva v enih krajih in zopet nepričakovana v drugih krajih. V nekaterih sem doživel veliko več zanimanja kakor pa sem ga pričakoval. In zopet v drugih pa sem doživel mnogo manj zanimanja kakor sem ga pričakoval. In baš radi tega sem sklenil napisati nekaj v sporazum. To naj velja enim v zahvalo in spodbudo in drugim pa v svarilo in v poduk. "S tem pa ni moj namen nikogar žaliti, marveč le razmere izboljšati za bodoče delovanje.
Ako ne bi hodil od naselbine do naselbine, bi tega ne vedel in ne znal. Med ljudmi po naselbinah se pa človek vsega prepriča in nauči.
Na shodih in prireditvah krajevnih društev naše Jednote se da očitno spoznati, kakšni so člani in članice. Koliko se zanimajo, koliko se zavzemajo in koliko jim je za napredek K. S. K. Jednote. Ob teh prilikah se zve in sliši vsakojake razne govorice o društvenem in Jednotinem živel ju, o medsebojni slogi alf neslogi itd.
Najbolj še pa pokaže takrat, kadar se gre za malo požrtvo-vanje ali osebne marljivosti. Dokler se samo posluša, je marsikateri velik mož, kadar pa je treba nastopiti in pokazati, takrat pa ni vsak mož na svojem mestu in ne vsako društvo;-ta-krat.se ne pokažejo vsi, ampak samo oni, kateri delujejo v resnici tudi iz prepričanja in ne samo v besedi.
' Tako smo videli po nekaterih zek> mafih naselbinah veliko navdušenja, ki je prinašalo Jednoti mnogo koristi z novim članstvom in z novim duhom. Teh prireditev so se člani z velikim veseljem ' oprijeli, so za nje žrtvovali in delovali.' Agi-tirali in pisali so več, kakor ae je od njih moglo pričakovati.
Tudi več velikih naselbin je storilo isto, a ne vse in ne povsod. Ti člani niso storili dovolj, kakor jih je vezala narodna in katoliška dolžnost in še veliko manj kakor je bilo pričakovati. In radi tega pa pride vprašanje: Zakaj nismo vsi enako vneti za dobro stvar? Zakaj naj se trudijo le eni? AH nimajo naše> prireditve, obletnice, praznovanja in druge take prilike namena koristiti, zboljšati in dvigniti našo K. S. K. Jednoto?
AH ni to za vse enako dobro ia vsem v enako korist? In ali tako Ishfco narediti in velikega ta*, W*
tako neobhodno potrebno za naraščaj naše Jednote, pa tudi za naše fare in cerkve. Mislite kakor hočete, vsi naši dosedanji shodi so bili ena cela pridiga, ki se je glasila: Biti zaveden, značajen, dober in pošten katoličan; in pokaži svoje prepričanje s tem, da pristopiš k edini katoliški organizaciji, K. S. K. Jednoti. In k temu smo doprinašali vsepolno doka zov iz življenja naših dobrih in slabih rojakov in ^družin. Da, zares je bilo' to delo
__pravem pomenu misijonsko, de-
Aun phK> 1*°' katero je bilo spremljano od čaatite duhovščine in z njeno vdeležbo v nekaterih krajih veliko pomočjo v drugih pa le malo pomočjo, dasiravno je bilo v prvi Visti namen koristiti fa-ri, cerkvi in K. S. K. Jednoti
je več večjih in starejših društev kakor pa tam, kjer jih je
le nekaj, le par društev? Od-1 Delali smo z duhovniki roka govor: Da, prav lahko je, sa- roki, pričenjali smo vselej mo ako bi imeli vsi dobro voljo, cerkvi in za cerkev. Duhovniki Ako bi jim bik) kaj na tem le- kakor tudi lajiki, vsi smo delali žeče. Slišal sem že vsakojake za dobro. Pa nas še nekateri izgovore, nekateri so trdili,: |od teh zavidajo, prezirajo in za-"Mi smo delali poprej, naj delajo pa drugi."
drugi pravijo: "Čemu je po-Isti in spoznanja, samim sebi treba teh shodov?" Zopet ne- najrajši nagajamo in škodimo
sedaj niču jejo? Zopet Manjka nam prave zavedno-
kateri: "Kaj je potreba misi->miov?" itd.
Zatd, ker smo osebno zavistni zato, ker nam je več zato, da
hko. Toda to je vredno obso-jevanja. To zasluži nja.
Dobro, ako hočemo samo kri- raje zgubimo^ skupno korist, ka-tizirati, to lahko storimo, ako kor pa da bi videli, katero ose-hočemo podirati, tudi lahko. To bo med seboj, ki nam ni po zna vsaki. To je storiti zelo la-| volji.
Da, tako majhni in nizki smo kritizira-1 mi. Pa hočemo še nekaj veljati in še pričakujemo, da nra bodo K. S. K. Jednota je naša last- slavili drugi ? Tako -delajo ne-na zavarovalninska družba, ka-1 katera društva in nekateri veli-tero moramo radi svojih cer- ki možje, ki bi lahko nam mno-tifikatov z denarjem vzdrževa- go koristili s svojimi zmožnost-ti. Ona je odvisna od našega mi, samo če bi hoteli. Skoda vplačanega denarja in od član- za nas, velika škoda za naš slo-stva, katerega ji moramo pri- venski rod, ob svojih velikih dobiti vedno na novo naprej in dnevih, ob zlatih časih in lepih naprej. In pfi tem je pa naša prilikah se ni storilo to, kar bi K. S. K. Jednota še katoliška se lahko storilo. Pa kaj stori-organizacija, katera je omejena k)! Se mnogokrat se je naga-samo za nas katoličane. Ako bi jalo, nasprotovalo, ldubovalo. taki ljudje, ki oporekajo našim Ko to pišem, gledam, v svojih novim agitacijam in priredit- mislih na našo, še tako malo in vam malo pomislili, bi kmalu | vendar že 31 let staro mater
ravnali in mislili drugače.
Jednoto. To dobrotnico, ki je
Okrog nas je vsepolno enakih vredna vsega 'spoštovanja in organizacij (menda jih je šest priznanja od strani nas in naših aH sedem), ki zavarujejo naše katoliških voditeljev. Gledam ljudi; društva jih vabijo in njene male številke članov in skušajo pridobiti v .svoje Jed- zato človeka boli srce, ko vidi note in društva jim nudijo za v slovenski katoliški naselbini vsako ceno in nagrado vsako- katoliško manifestacijo, pa naj vrstne ugodnosti, tako da se je de katoličane, da se isti niti ne posamezniku težko ubraniti iti zmenijo za njo. In vidim, da se v društvo.	tam, kjer bi se moralo najbolj
Kaj naj pa naredimo mi ? Ali navdušiti niti ne omenja za njo naj mi ipodrujemo kakor smo Da, da, ravno zato smo ostali modrovali že toliko let in čaka- tako daleč za svojim ciljem, za-mo, da nas bodo prosili za vstop to smo tako mali tam, kjer bi za v našo Jednoto? • N. \ * morali biti junaki in močni. In Tisti časi so minuli, da bi pii 200,000 naših katoliških Člani sami in radovoljno pristo- Slovencih v Ameriki, ki so do paji v naša društva in Jednoto. 99 procentov sami katoličani, Se z agitacijo in osebno pri jaz- imamo mi danes borih 16,000 nostjo jih bomo težko dobivali. Jednotinih Članov v odrastlem Dobro, zadnje mesece smo jih J oddelku, dobili zelo veliko, kar še nikoli Kdo je kriv? Naše stare poprej in zakaj ? Zato, ker so mržpje,* naše osebnosti in naše se nekateri zavzeli tako požtf- groboStf, radi katerih raje pu-vovalno in odločno, kakor še ni- stimo, da umira dobra stvar, koli poprej in zato, ker smo mi- nego da mi postanemo boljši sijonarili in zborovali po raznifi To so sicer trpke in krepke be-naselbinah širom Amerike. To sede, pa so tudi resnične. "Res-8o bile žrtve in junaška dela; niča se izreči mor J1, brez stra-požrtvovplna in častna dela! In hu, graje in ukora," je zapisal kakor rečeno, to so delali le ne- Simon Gregorčič. Dobro, reci-kateri, drugi pa niso storili ni-(mo, da se'ne bo za stvar zani-
Koliko Glave
česar in se ne čutijo drugim mal nihče izmed nas.
hvfeležne.
časa bomo šli naprej?
Onim, ki pravijo, da so delali naših prvakov so že v veliki že poprej, da naj sedaj delajo meri osivele, slučaji smrti sred-še drugi, naj velja tole: Oni, nje starosti so zelo pogosti, neki so v resnici delali od začetka, sreče in bolezni tudi trebijo našo že večinoma v hladnemu gro- še mlade vrste. Nekateri mo-bu. Čast in slava jim! Neka- rajo kmalu iti od nas. In kateri drugi so tudi delali, in ta- kor sem rekel v začetku, mi ki, ki so delali enkrat, delajo še smo omejeni na samo katoliško vedno radi. Nekateri so pa sa- zavest, kar nam tudi nekateri mo besedičili; prej in pozneje očitajo in od nas kradejo nase delali pa nikoli niso in pokazali bolj maloverne in mlačne kato-se tudi niso nikoli; za take so Iičane na svojo stran. Kako in bodo delali drugi in taki he|te$(a bo naša bodoča doba, če zaslužijo priznanja.
Oni, kateri nam očitajo, da [navado vsaki svojo pot? Po misijonarimo, naj velja tole. navadi pravimo:' "Kaj me bri-Da, potreba je misijonariti, ga? Naj se imajo kakor ho-drugje nego v misijonih nam ni čejo!" Mnogokrat še naq, ve-potreba iskati našega novega seli, če sa nam kaj žalega zgodi, članstva katero tako neobhodno češ, "prav Je, sedaj pa ima ta
potrebujemo.
bahač." Nekateri pa pravijo:
Naši shodi so v resnici pravi "Naj dala oni, ki je bogat, naj milijoni, to radi priznamo. Kaj delajo uradniki, ki imajo čast, naj pa drugega iščemo, in kaj naj koraka oni, ki je V odboru" naj pa drugega doprinetamo, in tako naprej. Se enkrat po-kakor versko prepričanje, Itf je »navijam, da je prav lahko kriti-
zirati in zabavljati, in da je sil-nO težko pospeševati in napre-povzdigovati dobre stvari; potrebujemo kooperacije in potrebujemo navdušenja vseskozi in povsod.
Shodi in prireditve so najbolj ša sredstva; ljudstvo se mora zbirati in družiti, spoznavati se med seboj in javno oživljati se med seboj za svoja potrebne in koristne stvari. Jednota naj bi bila naša hiša, v-kateri se sha jamo. V Jednoti se organizira mo, z njCnimi načeli gremo lahko naprej za narodne in katoliške ideje; ker. mi nismo samo narodni, smo tudi katoličani.
Mi nismo nikjer omejeni, nikomur se ne krati v naši Jednoti nobenih pravic. Kdor ni i nkdor ne mara biti katoličan? Jaz ne poznam še nikogar in slišal še nisem osebno nikogar da bi rekel, četudi v cerkev ne gr$, da ni in da ne mara biti in' umreti kot katoličan. In če je temi* tako, zakaj torej tudi tega že sedaj v življenju ne pokažemo tako s svojimi nastopi in dejanji?
Kako močni bi mi lahko bili, če Jbi se zavedali 'svoje katoliške in najboljše organizacije. Koliko več in večjih fara bi imeli, če bi štela naša Jednota vsaj 100,000 članov in članic. Mi vemo, da so se ustanovljala društva tam, kjer so že bile slovenske fare. Vemo pa tudi, da so se ustanovljale cerkve tam, kjer so že obstajala naša Jednotina društva; imena istih nam to pričajo. Pa tudi naši prvaki, ustanovitelji naših dru Štev nam vsi o tem pričajo. In zakaj bi mt vsi ne šli na delo enako povsod?
Tam, kjer se lahko stori več, naj bi se storilorveč; tam, kjer ;e manj, pa zopet po zmožnosti.
danes se tako ne godi, po največ zanimanja in navdušenja se je pokazalo v najmanjših naselbinah in najbolj uspešno kakor že povedano. Tudi nekatere velike naselbine so se častno pokazale, a ne vse. Vse je odvisno od voditeljev.
Kjer in kadar se bo vršila kaka prireditev društva,-ki spada v našo K. S. K. Jednoto, naj se isto kar najčastnejše vpošteva in podpira od vsega, tam biva-oČega članstva. Ako se vrši korakanje po cesti, ne sramujte se istega vdeležiti. Če je ista naloga za enega, naj bo tudi za drugega, ali pa za nobenega. Ako je stvar velikega pomena in se od nje veliko-pričakuje, je jielepo, če se iste ne dovrši. Namesto da služi v korist društvom in Jednoti, če bi bila velika vdeležba, pa škddi radi slabe morale z majhno vdeležbo. Kadar so naznanjene pocest-paradne slavnosti kakega društva v naselbini ali pa zborovanja v dvorani, takrat ni prav, da zborujejo na svojih sejah druga društva isti čas;
je zaničevanj^ sobratskega društva, za njih sejo je še čas drugih 30 dni v mesecu, slav-nost pa pride le enkrat na 25 ali pa 35 let. Dosedaj so tudi povsod opustili popoldanska cerkvena opravila, kadar so ime-Jednotina društva svojo slavnost popoldne. S tem so po previdnosti veliko pripomogli, da so se te slavnosti častno in ob večjem številu izvrševale.
Pa še eno drugo sredstvo je, catero se mora vpoštevati. Kadar se vrši ob slavnosti kakšen banket, .za katerega se pobirajo vstopnice, katerih ne morejo vsi kupiti, in ako se o ta-cih banketih pozneje govori, h katerim so dospeli zunanji govorniki aH glavni uradniki, takrat je neobhodno potreba, da ob določeni uri vstopnino razveljavi m tako posti vse judstvo v dvorano zastonj. Tali slučajev smo imeli z veli-in uspehom že več in je to pf-av, da se povsod vppšteva. Govori so pa tisto sredstvo, katerim se lahko prepriča in z edini misli ostalih sobratov za dober in skupen nastop. In kako žalostno pa je, ako pride-tovorniki iz drufih mest in še> veliko naselbino z večjimi stroW, « *>«**• ljudstvo aa-
ne
selbine se pa tega «li vdeležiti ni moglo ah pa ni vedelo, kako se ravnati.
To sem napisal radi tega, ker sjm v svojih skušnjah že vse doživel, dobre in slabe vdelež-be. In vse to je bilo le odvisno od vodstva naselbine.
Bodimo torej modrejši bolj razsodni v bodočnosti.
ANTON GRDINA, glavni predsednik. O
35 letnica dr. sv. Jožefa v Jolietu.
(Nadaljevanje)
Takoj po maši se je razvila veličastna dolga parada izpred slovenske cerkve z godbo na čelu, kateri so sledila društva zastavami, domača in zunanja. Waukjeganska društva so se te slavnosti vdeležila s zastavami Parada se je vila po No. Chicago cesti do Cass ulice, od tam po Cass do Ottawa ceste in od tam do Jackson in od tam nazaj na No. Chicago do "Slovenia'. dvorane, kjer so društva naredila špalir pred vhodom v dvorano. Najprvo so vstopili v dvorano glavni uradniki K.' S K. Jednote, ki so bili: brat An-tno Grdina, glavni predsednik; brat Josip Zalar, glavni tajnik; brat John Grahek, glavni blagajnik ; brat Frank Opeka, predsednik nadzornega odbora; brat John Jerich, nadzornik, in brat Martin Kremesec, porotnik; skupaj je bilo šest glavnih uradnikov. Za temi so vstopili ustanovitelji društva sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote za temi društva in drugo občinstvo. Obširna "Slovenia" dvorana 'je bila skoraj polna, katera je bila lepo pripravi j pena, polna omizja za slavnosten banketi katerega so vrle jolietske žene in dekleta kar najboljše pripravile za ta slučaj, zakar zaslužijo glede kuhinjske umetnosti in spretnosti najlepše pohvale.
Banket se je otvoril nekako ob 1. uri popoldne in sicer ga je otvoril domoči gospod župnik, Rev. Plevnik z molitvijo.
Ko so gostje zadovoljili svo-e želodce in zraven tudi suho grlo z rdečim mišigancem, se je kajpada začel pogovor med znanci in prijatelji. Te pogovore pa na enkrat prekine predsednik društva sv. Jožefa. Za-žvenketal je po krožniku, kar je bilo znamenje, da moramo biti tihq, Bil je Mrs. John Kra-maršič, predsednik društva sv? Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote, ki je z lepimi besedami otvoril govorniški program, zahvalil vse došle goste, čestital ustanoviteljem in nato v# lepih besedah orisal pomen tega velikega dne. Nato je izročil stoloravna-teljstvo ustanovniku društva sv. Jožefa, bratu Antonu Golo-biču, občežnanemu rojaku v jo-lietski naselbini.
Brat Golobič je. za stolorav-nateljstvo kakor ustvarjen. Besede mu tečejo gladko in svoje govore soli s svojim hu» mofjem, katerega se mu nikdar ne zmanjkd, tako da ga ljudje vedno radi poslušajo, ker v res niči zanimivo govori. On je najprvo v daljšem govoru obrazložil zakaj in iz kakega vzroka se je to slovesnost priredilo itd. Povedal je marsikaj iz zgodovine tega društva, kako se je delovalo za društveni napredek tekom dolgih 25 let, odkar društvo obstoja. Društvo se je ustanovilo leta 1890, takrat ni bil Joliet to, kar je danes. Takrat niso imeli naši rojaki voditeljev duhovnikov, kakor danes. BiH so sami. Včasih so jih obiskali glede verskih dolžnosti pokojni Father Solnce.
Vendar, čutili so potrebo društva, ker Čutili so se naši rojaki preveč osamljene, zato so ustanovili društvo in mu dali lepo ime sv. Jožefa. Lepemu zanimivemu govoru brata Anton Golobiča je ybčinatvo živah-
no aplavdiralo.
Takoj po govoru stoloravna-telja brata Golobiča pa je stopil na oder član mladinskega od-delka, Hubert Zalar, sinček
glavnega tajnika K. S. K. Jednote in je z sledečo deklamaci-jo čestital ustanovnikom:
"Velespoštovani ustanovniki društva:
Iz srca globine v imenu vse mladine pijonirji društva danes vas pozdravljam. Hvala vam za delo. * Lepo je vspelo v letih 5 krst 7. Srčno vas pozdravljam. Bog vas živi, čuvaj v mnogih, zdravih letih. Večno pa plačilo: da v nebesih svetih! Krasni deklamaciji, ki jo je mali Zalarjev Hubert*- deklami-ral v tako lepem, čistem slovenskem jeziku je občinstvo burno zaploskalo. Nato je pa stolo-ravnatelj pozival imenoma vse ustanovnike na oder, ki so sedeli pri prvi mizi z glavnimi uradniki in častitimi gospodi duhovniki, kot spoštljivi častni gostje. Bili so:, Anton Golobič, Anton Trdič, Marko Plut, Martin Kramarič, Marko Ne-manič, George Stonič in John Kambič. Ljudstvo je ustanovnikom, ko so »prihajali na oder, navdušeno ploskalo.
Nato pa stoloravnatelj pozove glavnega predsednika, brata Antona ^Grdina, da naj blagovoli kot predsednik podariti vsakemu izmed ustanovnikov eno evetko v znak spoštovanja, kar je glavni predsednik tudi storil. Starčkom ustanovnikom so pri ^em dogodku, ko jim je' glavni predsednik brat Grdina čestital v kratkih besedah in podajal lepe bele cvetlice v znak priznanja in spoštovanja, kapale iz oči solze ginjenja.
Po tej točki pa je stoloravnatelj pozval k besedi glavnega predsednika' K. S. K. Jednote brata Antona Grdina, ki je nastopil burno pozdravljen od strani občinstva. Brat Grdina je najprvo povedal par za smeh,, kar je ljudem zelo ugajalo. Potem pa je začel s svojo odločno ognjevitostjo izvajati o glavnih predmetih pri nas katoličanih. Govoril je odkritosrčno in njegove besede so padale v srca, kakor bi pribijal. Povedal je, kaj je naš narod bil nekoč. S posebnim povdarjanjem j^ rekel: poglejte naše ustanovnike, te prvake, te naše pijonirje društva sv. Jožefa in K. S. K. Jednote; tako verni smo bili vsi in kaj je danes iz nekaterih naših rojakov po' naselbinah. Odpadlo jih je veliko in tavajo po brezverskih taborih. Pozival je vse, da naj delajo prav vsi za napredek naših katoUških društev, naše slavire dične K. S. K. Jednote in za ohranjenje svete vere. Čestital je v lepih zbranih besedah ustanovnikom društva sv. Jožefa, št. 2, čestital društvenim uradnikom in vsej naselbini. Povdaril je tudi, da jolietska naselbina je resnično lahko ponosna, ker tukaj >je očetnjava slovenskega katoličanstva v Ameriki. Slovensko naselbino v Jolietu krasi najlepši slovenski hram«božji v Ameriki. To je ponos ne samo jolietčan9v, pač pa vseh Slovencev v Ameriki!
Govornik je bil večkrat prekinjen z živahnem ploskanjem. Krasnemu govoru glavnega predsednika brata Antona Grdina je ljudstvo tako burno aplavdiralo, da je trajalo več minut.
1 Takoj po govoru glevnega predsednika stopi na oder Miss Dolores Zalar, hčerka, glavnega tajnika K. K. Jednote i>rata Josip Zalarja in se mu je zahvalila z lepo deklamadjo ter v znak priznanja in spoštovanja poklonila kraaen šop cvetlic. Njena deklainacija se je glasila:
v blagor dične nam Jednote 1
Jaz v imenu tega društva, vdanostno se tu vam klanjam, cenjeni gospod predsednik: - Šopek vam v spomin poklanjam. Za govorom glavnega predsednika je bil pozvan k besedi prečastiti gospod duhovni vodja brat J« J. Oman, kateri je nastopil burno pozdravljen. Duhovni vodja je najprvo čestital društvu in njegovim ustanovnikom za veliko delo, ki so ga izvršili ,na polju društva sv. Jožefa, kiobhaja 35 letnico svojega obstanka. Pohvalil je naselbino, zlasti se je laskavo izražal o krasnem cerkvenem petju v cerkvi sv. Jožefa. Takega petja, je dejal prečastiti duhovni vodja še nisem čul nikdar v svojem življenju.' Potem je pa posegel jedrnato s svojo besedo med razne trditve naših brezvercev, ki trdijo, da smo ljudje prišli iz opičjega rodu. Povdaril je, mačka ni še nikdar rodila miši, vrane niso še nikdar zlegle slavčkdv, pa magari gremo v zgodovino, kakor daleč hočete in tako človelf ni nikdar potomec opice. Zato mi nočemo biti opice, pač pa to, kar smo; ljudje ustvarjeni od Boga, po Božji podobi za Božje kraljestvo. Izvajanju prečastitega gospoda 'duhovnega vodja je občinstvo gromovito aplavdiralo.
Za duhovnem vodjem je govoril brat Jos. Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Kot strokovnjak na polju bratskih organizacij je dokazoval s številkami, koliko dobrega'je storilo sa svoj slovenski narod podporno katoliško društvo sv. Jožefa, ki slavi ,svojo 35 letnico obstanka. Čestital je v zbranih besedah ustanovnikom kot tudi' sedanjim odbornikom in vsem, ki so delovali za napredek tega dičnega društva. Govoril je tudi za K. S. K. Jednoto in povedal marsikaj zanimivega o naši materi Jednoti. Za svoj govor je žel burno pohvalo od strani občinstva.
Nato so se prečitala vsa pisma in brzojavi, ki ao došli, kot čestitke zunanjih društev društvu sv. Jožefa ob priliki slavljenja 35 letnice. Ti so bili:
Društvo sv. Alojzija, št 52,* K. S. K. Jednote, društvo sv. Ane, št. 134, K. S. K. Jednote, oba iz Indianapolis, Ind. Ravno od tam so poslali svoje čestitke še brat Josip Zore, predsednik; brat Frank ^upančič, tajnik in brat J. Gačnik. blagajnik društva sv.. Alojzija ter brat Louis Rudman, zapisnikar društva sv. Alojzija; dalje sestra Antonija Kos, članica društva sv. Ane in brat Anton Struna. Vsi ti iz Indianapolis, Ind.
Iz. Eveletha, Minu., je čestital pismeno društvu sv. Jožefa brat Martin Shukte, nadzornik K. K. Jednote.
Iz Clevelanda, O., je čestital pismeno brat^ Ivan Zupan, urednik "Glasila K. S. K. Jednote."
Iz Twefe, Mont, je poslal pismene čestitke ustanovnik društva sv. Jožefa in prvi predsednik K. S. K. Jednote Mr. Joseph . Stukel. Njegovemu pismu je občinstvo navdušeno ploskalo.
Iz Sheboygana, Wis., je poslala čestitko sestra Marie Pri-sland, podpredsednica K. S. K. Jednote.
Iz West Parka, O., je poslal čestitko brat Josip Grdina.
Iz Clevelanda, O., predsednik društva sv. Vida in drutvo sv. Marije Magdalene.
Vsem pošiljalcem čestitk se je stoloravnatelj prisrčno zahvalil in občinstvo v dvorani pa jim je zaklicalo trikrat Slava!
Med odmori so občinstvo zabavale z lepimi komadi na pi
'VeJecenjtni aobrat prodsed- t*10 Saxophone ter z lepimi pev
njk:
Bog vas sprejmi, Bog vas živi, brat predsednik, spoštovani! Naše druitvo vas pozdravlja, ker ste zopet tu med nami.
Vaše trudapolno delo za vse članstvo in sirote: Naj rodi v§m še sadove,
skimi točkami spremljani na pihano Miss Vida in Marian Zalar, hčerke glavnega tajnika K. S. K. Jednote brata Josip Zalarja. (Konec prihodnjič)
1	J. ELEPEC AGENCY.
Inure— Ueel fhteUi Zavvvk (tiie. pohiitva ia •vtoawbile. IOTN. ChicMio StWolict, HL
Javai mtari
J. .	' '
Jednota
Utfenovljeea v Jolietu, IIL, dat Z. aprila 1894. fokorporiraaa v JeKtata. državi Illinoi«, dne 12. JanuarlJa. 1808. GLAJW URAD: 1004 N. CHICAGO OT^ JOUST, ILL. Solventaott ailivnoga oddelka mala 100.1894: solventnoet mladinakera od« #VJ-	delka znata 121.43%
Od ustanovitve do 1. aprila, 1925 znaša »kupni izplačana - v'	podpora $2,489,511.00
■ ■ .	. „- .— .-NI URADNIKI:
P!!?	Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohio.
• fodfftjui&J Matt Jsrrnan, 332 Michigan Ave'PiMkuTSi^
II.	podpredsednik: Antoa Skubic, P. O. Aurora, Mian.
III.	pod pred sed.: Mra. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave. Sheboygan. Wir Glsvnl tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Pomožni tajnik: Steve a Vertin, 1004 N. Chicago St- Joliet m. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. B toad way, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. J. j. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland. Ohio. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg.
•00 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 20—10th St, North Chicago, 111 Joha Jerich, 1849 W. 22nd St- Chicago, IIL John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. ■ John Zuiicb, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio Martin Shukle, 811 Ave -A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich Martin Kremeeec, 2004 Coulter St., Chicago, IIL Frank Trempeah. 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR John Dechman, Box 529 Forest City; Pa. ' . John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y John Bntkovich, 1201 So. S. Fe Ave- Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 8117 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 828.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj Se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St- Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna nazntfnila, oglase in naročnino pa *na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO.
Novo žensko društvo Kraljica Majnika, št. 194, Canons-burg, Pa., sprejeto v Jednoto dne 13. maja, 1925. Imena članic so:
12743 Kolodosky Julia, roj. 1909, R. 16, $500; 12744 Efish Alice, roj. 1908, R. 17, $500; 12745 Kukis Frances, roj. 1907, R. 17, $500; 12746 Florjančič Albina, roj. 1907, R. 18, $500; 12747 Smerdel Anna, roj. 1906, R. 19, $500; 12748 Elish Roza-lija, roj. 1905, R. 20, $500; 12749 Kirin Frances, roj. 1905, R. 20, $500; .12750 Drenik Frances, roj. 1897, R. 27, $1000; 12751 Koklich. Mary, roj. 1892, R. 32, $250; 12762 Cvetan Anna, roj. >893, R.« 32r $500; 12753 Grejtak Barbara, roj. 1876, R. 48, $250. Društvo
šteje 11 članic.
PREMEMBE ZA MESEC APRIL, 1925. Pristopili:
Brodnik Marija, roj. 1885, R. 40, $1000. Spr. 5. aprila. Dr. šteje 519 čl.
K društvu sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich.,, 26314 Samida Frank, roj. 1909, R. 16, $500; 26315 Musich Rudolph, roj. 1908, R. 17, $1000; 12639 Musich Ana, roj. 1906, R. 19, $1000; 12640 Samida Margaret A., roj. 1903, R. 22, $500. Spr. 12. aprila. Dr. šteje 172 čl.
K društvu Marije Device, št. 33 v Pittsburgh, Pa., 26316 Ve-selich Frank, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 6. aprila. Dr. šteje 149 čl.' •
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, Kans., 26317 Sercer Peter, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 6. aprila. Dr. šteje 123 čl.
K društvu- sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa.,, 12641 Jevni-kar Štefanija, roj. 1907, R. 17,
K društvu sv. Štefana, št. 1 v jChicago, 111., 26300 Koren-chan Joseph, roj. 1909, R. 16, $1000; 26301 Judnich Josephs roj. 1886, R. 38, $1000. Spr. 16. aprila. Dr. šteje 274 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111., 26302 Puž Anton, roj. 1903, R. 21, $1000 ; 26303 Gušič John, roj. 1894, R. 31, $1000 ; 26304 Mitok Peter, roj. 1894", R. 31, $1000 ; 26305 Do-brijevič Simon, roj. 1887, R. 38, $1000. Spr. 5. aprila. Dr. šteje 516 čl.
K društvu šv. Cirila in Metoda, št. 4 v Tower, Minn., 26306 Oblak John, roj. 1895, R. 30, $500 ; 26307 Stepan Anton, rOj. 1877, R. 48, $500; 12634 Tanko Agnes, roj. 1907, R. 18, $1000. Spr. 10. aprila. Dr. šteje 118 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo., 26308 Lesar John, roj. 1906, R. 19, $500;, 26309 Zabukovec Louis, roj. 1890, R. 35, $1500; 12635 Germ Jennie, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 19. aprila. Dr. šteje 579 čl
K društvu sv. Jožefa, št. 12 v Forest City, Pa., 26310 Shume RudoFph, roj. 1909, R. 16, $1000; 26311 Rozina William, roj. 1904, R. 21, $1000 ; 26312 Kozlevčar Frank, roj. 1894, R. 31, $1000. Spr. 8. aprila. Dr. šteje 265 čl.
K društvu sv. Janeza Krstnj-
$1000. Spr. 1. aprila. Dr. šteje 155 čl. .
K društvu Vitezi sv. Flori-jana, št. 44 v So. Chicago, 111., 26318 Dejak John, roj. 1894, R. 30, $1000. Spr. 5. aprila. Dr. šteje 202 čl.
K društvu sv. Cjrila in Metoda, št. 45 v East Helena, Mont., 12642 Palčič Marija, roj. 1879, R. 46, $500; 12643 Andolšek Ivana, roj. 1872, R. 52, $250. Spr. 14. aprila. Dr. šteje 48 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolisu, Ind., 12644 Mergole Angela • J., rojena 1909, R. 16, $100. Spr. 5. aprila. Dr. šteje 128 čl.
K društvu sv. Jožefa^ št. 56 v Leadvilfe, Colo., 26319 Tullie Joseph* roj. 1906, R. 19,» $1000; 26320 Blatnik Frank, roj. 1900, R. 25, $1000; 26321 Tancik John, roj. 1887, R. 37, $1000; 12645 Tancik Agnes, roj. 1898, R. 27, $1000; 12646 Tullie Mary, roj. 1876,. R. 50, $500. Spr. 14. aprila. Dr. šteje ,216 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., 26322 Shover Joseph, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26323 Bezlaj Jernej, roj. 1894, * R. 30, $1000; £6324 Intihar Frank, roj. 1883, R. 42, $500; 12647 Stampfel Margaret, roj. 1885, R. 40, $500. Spr. 3. aprila. Dr. šteje
246 čl.
j
K društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown, 0., 26325 Starašinič George, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 19. aprila. Dr. šteje 114 ČL
K drpštvu sv. Antona Pado-vanskega, št, 72 v Ely, Minn., 26326 Koprivšek Frank, roj. --R. 16, $500. Spr. 22.
ka, št. 14 v Butte, Mont., 12636 Mihelich Agnes, roj. 1881, R. j 1909, 43, *1000. Spr. 19. aprila, Dr. aprila. Dr. šteje 119 čl. šteje 174 čl.	N	K društvu Marije Pomagaj,
K društvu sv.. Vida, št. 25 v št. 78 v Chicago, 111., 12648 Cleveland, O., 26313 Zupančič i Pazdertz Julia, roj. 1909, R. 16, Anthony D., roj. 1900, R. 25, $1000; 12649 Mladich Sophie, $1000; 12637-Osvald Frances, roj. 1909, R. 16, $1000; 12650 roj. 1908, R. .16, $500; 12638 Gorjanc Louise, roj. 1909, R.
16, $1000; 12661 Ferkyl Julia, *oj. 1907, R. 18, $1000. Spr. 18. aprila. Dr. šteje 261 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti,. št. 81 v Pittsburgh, Pa., 12662 Pupich Ana, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 19. aprila, Dr. šteje 194 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa., 26327 Bu-char Michael, roj. 1908, R. 17, $1000; 26328 Slobodnik John, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr 12. aprila. Dr. šteje 105 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 92 v Pittsburgh, Pa., 12653 Braj-dič Helena, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 21. aprila. Dr. šteje 99 čl.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov, št. 94 v Sublet, Wyo 26329 Krall Matt, roj. 1905, R. 20, $2000; 12664 Hanžič Marija, roj. 1908, R. ti, $1000. Spr. 12. aprila. Dr. šteje 34 čl • K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101 v Lorain, O., 26330 Kozjan John, roj. 1890, R. 34, $500; 12655 Lešnjak Agnes, roj. 1898, R. 26, $500. Spr. 5. aprila. Dr.^teje 97 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., 12656 Ben-chich Emily, roj. 1906, R. 19, $1000; 12657 Benchich Frances, roj: 1906, R. 19, $1000. Spr. 4. aprila. Dr. šteje 145 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104 v Pueblo, Colo., 12658 Lovšin Elsie A., roj. 1908, R. 16, $1500; 12659 Snider Frances, roj. 1908, R. 17, $1000; 12660 Petros Mary, roj. 1907, R.* 18, $1000; 12661 Novak Mae, foj. 1905, R. 19,. $1000; 12662 Pugel Angela, roj.
1906,	R. 19, $1000; 12663 Vi-dučič Mary, to j. 1902, R. 23, $1000; 12664 Roitz Angela, roj. 1900, R. 25, $1000; 12665 Fear Theresa, roj. 1879, R. 46, $500. Spr. 4. aprila. Dr. šteje 125 čl. 25, $1000; 12665 Fear Theresa, roj. 1879, R. 46, $500. Spr. 4. aprila! Dr. šteje 125 čl.
K društvu sv. Genovefe, št. 108 v Joliet, 111., 12666 Krista Gladys, roj. 1908, R. 17, $500; 12667 Pruss Christine, roj
1907,	R. 18, $1000; 12668 Push Mary, roj. 1905, R. 19, $500; 12669 Zelko Clara, roj. 1904, R. 21, $500. Spr. 8. aprila. Dr. šteje 212 čl.
K društvu sv. Srca Marije, št. 111 v Barberton, O., 12670 Rataj Jennie, roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 13. aprila. Dr. šteje 125 čl. '
K društvu sv. Roka, št. 113 v Denver,. Qolo., 26331 Bohte Frank, roj. 1896, R. 29, $500. Spr. 9. aprila. Dr. šteje 86 čl
K društvu sv. Veronike, št. 115 v Kansas City, Kans., 12671 Stimac Marija, roj. lt)05, R. 19, $1000. Spr. 12..aprila. Dr. šteje 125 čl.
K društvu sv. Ane, št. 127 v Waukegan, 111., 12672 Celesnik Jennie, roj. 1908, R. 16, $1000; 12673 Heravar Joseph inej foj. 1896, R. 29, $1000; 12674 Pe-nich Barbara, roj. 1888, R. 37, $500. Spr. 26. aprila.' Dr. šteje 147 čl.
K društvu sv. Ime Marije, št. 133 v Ironwood, Mich., 12675 Kapugio Marija, roj. 1895, R. 30, $500. Spr. 18. aprila. Dr. šteje 18 čl. »
K društvu sv. Ane, št. 134 v Indianapolis, Ind., 12676 Fon Sophie, roj. 1909, R. 16, $1000; 12677 Zore Viktoria> roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 5. aprila. Dr. šteje 56 čl.
K društvu sv. Valentina, št. 145 v Beaver Falls, Pa., 12678 Pavlinich Dorothy, roj. 1908, R. 17, $1000; 12679 Hudak Jo-hana, roj. 1896, R. 30, $10QO. £pr. 5. aprila. Dr- šteje 66 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 147 v Rankin, Pa., 12680 Martincich Ana, roj. 1888, R. 87, $1000. Spr. 13. aprila. Dr. šteje 64 čl.
K društvu sv. Ane; št. 166 v Chisholm,. Minn., 12681 Sheti-na Frances, roj. 1908, R. 16, $1000; 12682 Kochevar Stevina, roj. 1908, R. 16, $1000; 12683 Gause Ana, roj. 1891, R. 33, $1000. Spr. 10. aprila. Dr. šteje 164 čl. K društvu Marije Magdalene,
št. 162 v Cleveland, O., 12684 Knaus Marija A., roj. 1908, R. 16, $1000; 12685 Zele Antonia, roj. 1909, R. 16, $500; 12686 Mismas Marija, roj. 1907, R. 18, $600; 12687 Jerman Frances, roj. 1906, R. 19, $1000; 12688 Budan Jennie, roj. 1904, IR. 20, $1000; 12689 Lozar Marija, roj. 1905, R. 20, $1000; 12690 Zele Antonija, roj. 1889, R. 36, $1000; 12691 Zakrajšek Terezija, roj. 1885, R. 39, $1000; 12692 Pečjak Marija, roj. 1884, R. 41, $1000; 12693 Modic Frances, roj. 1878, R. 47, $500. Spr. 6. aprila. Dr. šteje 554 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 26332 Pavkovič Mihael, roj. 1898, R. 27, $1500; 26333 Draskovic John, roj. 1895, R. 30, $2000.; 26334 Radman Stephen, roj.
1893,	R. 32, $1000; 26335 Man ce Tomaž, roj. 1887, R. 38, $1000; 26336 Capan Joseph, roj. 1876, R. 49, $500; 12694 Radman Doroteja, roj. 1905, R, 20, $1000; 12695 . Herlicsko L., roj.' 1894, R. 31, $1000. Spr, 20. aprila. Dr. šteje 361 čl
K društvu sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O., 26337 Gustin-čič Jakob, roj. 1901, R. 24, $250; 26338 Kožar'joseph, roj. 1890, R. 35, $500 ; 26339 Intihar Louis, roj. 1884, R. 41, $500; 26340 Svetina Anton, roj. 1884, R. 41, $250; 26341 Kalin Anton, roj. 1874, R. 50, $250; 26342 Vinšek Martin, roj. 1870, R. 54, $250; 12696 Pintar Margaret, noj. 1888, R. 37, $500; 12697 Brezar Marija, roj. 1886, R. 39, $500; 12698 Perko Frances, roj; 1876, R. 49, $500; 12699 Jevnikar Marija, roj. 1875, R. 50, $250. Spr. 13. aprila. Dr. šteje 213 čl.
K društvu sv. Ane, št. 170 v Chicago, 111., 12700 Gasper Veronika, roj. 1906, R. 18, $500; 12701 Gorkiš Veronika, roj. 1902, R. 23, $500; 12702 Spilak Ana, roj. 1902, R. 23, $500; 12703 Kozlar -.Mary, roj. 1899, R. 25, $500; 12704 Zsalik Roza-lija, roj. 1898, R. 27, $500; 12705 Horvath Frances, roj. 1897, R. 27, $500« 12706 Sobo-čan Theresa, roj. 1897, R.%28, $500; 12707 Tampa Magda, roj.
1894,	R. 30, $500; 12708 Marko ja Marija, roj. 1894, R. 30, $500; 12709 Vučko Barbara, roj. 1895, R. 30, $500; 12710 Hozian Marija, roj. 1893, R. 32, $500; 12711 Krompač Ana, roj. 1890, R. 35, $500; 12712 Kolar-ič Marija, roj. 1889,. R. 35, $500. Spr. 11. aprila. Dr. šteje 55 čl.
K društvu sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 12713 Turk Antonia, roj. 1909, R. 16, $500;
št. 190 v Denver, Colo., 12731 Stare Ana, roj. 1908, R. 17, $500; 12732 Jurglich Frances, roj. 1884, R. 41, $260. Spr. 26. aprila. Dr. šteje 24 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda,, št. 191 v Cleveland, O., 26345 Fakult John; roj. 1908, R. 17, $1000 ; 26346 Fakult Joseph, roj. 1901, R. 24, $1000; 12733 Novine Frances, roj. 1909, R. 16, $1000; 12734 Kra-jič Mary, roj. 1904, R. 20, $1000; 12735 Ropret Matilda, roj. 1898, R. 27, $1000; 12736 Cic Frances, roj. 1897, R. 28, $1000; 12737 »Hochevar Mary, roj. 1892, R. 33, $250; 12738 Pugel Mary, roj. 1875, R. 50, $500. Spr. 6. aprila. Dr. šteje 45 čl.
K društvu sv. Helene, št. 193 v Cleveland, O., 12739 Alič Alice, roj. 1905, R. 20, $1000; 12740 Intihar Jennie, roj. 1896, R. 29, $500; 12741 Lukanc Mary, roj. 1880, R. 44, $250 12742 Krall Rozalija, roj. 1879 R. 45, $1000. Spr. 16. aprila Dr. šteje 42 čl.
Pristopili v razred "C;" 20 let na zavarovalnina.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4 v Tower, Minn., 167 Zavodnik Marija, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 10. aprila. Dr. šteje 118 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. v Pueblo, Colo., 168 Pirce Joseph, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 19. aprila. Dr. šteje 579 čl Kdruštvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 169 Noshak Anthony, roj. 1908, R. 17, $1000; 170 Cimperman Anton, roj. 1905, R. 19. $1000. Spr. 5 aprila. Dr. šteje 519 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 171 Jurjevčič Jeseph, roj. 1909, R. 1Š, $1000. Spr. 5. aprila. Dr. šteje 575 čl.
K društvu sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., 172 Musich Frank, roj. 1904, R. 21, $1000 Spr. 12. aprila. Dr. šteje 172 čl K društvu sv. Petra in Pavla* št. 38 v Kansas City, Kans., 173 Stark John P., roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 6. aprila. Dr. šteje 123 čl.
K društvu Vitezi sv. Miha ela, št. 61 v Youngstown, O., 147 Vraničar Joseph, roj. 1906, R. 19, $1000. Spr. 19. aprila. Dr. šteje 114 čl.
K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65 v - Milwaukee, Wis., 175 Malerich Math, roj. 1883, R. 42, $500. Spr. 12. aprila. Dr. šteje 183 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101 v Lorain, O., 176 Logar Jakob, roj. 1907, R. 18, $1000; 177 Vidrich Ludwig, roj. 1903, R. 22, $1000. Spr. 5.
Suspendovani
v Forest City, Pa., k društvu
Od društva sv. Jožefa, št. 7 sv. Ane, št-120 v Forest City,
13T14 Koropec Uršula, roj. .. ~ . 1904, R. 20, $500; 12715 Puhekt*^....^.^J7 Mary, roj. 1903, R. 22, $500; 12716 Puhek Margaret, roj. 1901, R. 24, $500; 12717 Urbas Josephine S., roj.'1900, R. 24, $500; 12718 Gregorčič Frances, roj.'1899, R. 26, $500; 12719 Novak Frances, roj. 1897, R. 27, $250; 12720 Seffran Ana, roj. 1890, R. 35, $250; 12721 Mukič Ana, roj. 1889, R. 36, $1000; 12722 Britz Ana, roj. 1889, R. 36, $250; 12723 Bevb Frances, roj. 1886, R. 39, $500; 12724 Strutzel Ana, roj. 1883, R. 42, $500; 12725 Gnader Fannie, roj. 1882, R. 43, $500; 12726 Gregorčič Lucija, roj. 1881, R. 43, $250; 12727 Klobučar Agnes, roj. 1878, R. 47, $600; 12728 * Hudales Antonia, roj. 1878, R. 47, $250. Spr. 5. aprila. Dr. šteje 66, čl. !
K društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 26343 Clemenc Frtmk, roj. 1894, R. 30i $1000; 12729 Strubel Mary A., roj. 1904, R. 21, $600. Spr, 12. aprila. Dr. šteje 70 čl.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 177 v Chesterton, Ind., 12730 Murato Katarina, roj. 1893, !$. 31, $260. Spr. 28. aprila. Dr. šteje 15 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 189 v Springfield, IH., 26344 Gerak Andrew Wasko, roj. 1888, R. 37, $1000.. Spr. 5. aprila. Dr. šteje 22 čl. f: K društvu Marije Pomagaj,
K društvu' Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., 178 Prime Molly, roj. 1908, R. 17, $1000.' Spr. 6. aprila. Dr. šte-je.554 Čl.
Člani z dvema certifikatoma; Dosmrtna zavarovalnina.
K društvu sv. Jožefa, št. 12 v Forest City, Pa., 10656-A Oblak Mary, roj. 1891, R. 34, $1000; 19451-A Oblak John, roj. 1887, R. 38, $1000. Zav. 1. aprila. Dr. šteje 255 čl.
K društvu sv. Barbare; št. 23 v Bridgeport, O., 18379-A Kochevar John J., roj. 1896, R. 29, $1000. Žav. 15. aprila. Dr. šteje 65 čl.
Suspendovani zopet sprejeti. K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 20 v Ironwood, Mich., 24990 Jurkovic Ivan, R. 38, $500. Zopet spr? 19. aprila. Dr. šteje 102 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., 11448 Beotz Ana M., R. 16, $1000. Zopet spr. 19. aprila. Dr. šteje 262 č.l K društvu Marije Pomoč Kristjanov, it. 166 v West AUis, Wis., 9203 Tomše Marija, R. 39, $250; 11568 Jan? Marija, R. 40, $1000. Zopet spr. 19. aprila. Dr. šteje 77 čl.
K društvu Kraljica Miru, št. 167 v Thomas, W. Va., 8650 Bratenic Helena, R. 26, $600. Zopet spr. 5. aprila. Dr. šteje 7 čl.
Pueblo, Cok>„ 23828 Hren Frank, R. 16, $1000. Susp. 29. aprila. Dr. šteje 579 čl.
Od društva sv. Janeza Krst-nika, št. 11 v Aurora, HI., 22588 Vojska Alojzij, R. 40 $500. Susp. 4. »aprila. Dr. šteje 81 čl
Od društva Janeza Krstnika, št. 13 v Biwabik, Minn., 25338 Tometz John L., R. 18, $1000. Susp. 4. aprila. Dr. šteje 56 čl.
Od društva sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa., 23541 Kle-menčič Anton, R. 24, $500. Susp. 19. aprila. Dr. šteje 153 čl.
Od društva Marije Device, št 33 v Pittsburgh, Pa., 21403 Tu-tic John, R. 35, $1000. Susp. 6. aprila. Dr. šteje 149 ČL
Od tiruštva Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., 25309 Cadonič Frank, R. 17, $1000 ; 8773 Cadonič Helena, R. 30, $1000; 16232 Cadonič/«hn, R. 27, $1000. Susp. 12. aprila. Dr. šteje 339 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 26012 Yones Louis, R. 22, $250. Susp. 14. aprila. Dr. šteje 216 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa., 16018 Horvatin Nikolaj, R. 25, $1000. Susp. 20. aprila. Dr. šteje 205 čl.
Od društva sv. Barbare, št. 74 v Springfield, 111., 9568 Kuz-nik Pavlina, R. 16, $1000. Susp. 12. aprila. Dr. šteje 54 čl. št. 78 v Chicago, 111., 2999 Me-Od društva Marije Pomagaj, sec Marija, R. 32, $1000. Susp. 23. aprila. Dr. šteje 261 čl.
Od društva Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Minn., 25316 Lilek Mihael, R. 20, $1000. Susp. 5. aprila. Dr. šteje 192 čl. Od društva sv. Genovefe, št. 108 v Joliet, 111., 6148 Zmajč Marta, R. 19, $1000, Susp. 10. aprila. Dr. šteje 212 čl.
Od društva sv. Veronika, št. 115 v Kansas City, Kans., 4701 McNeil Frances, R. 22, $1000. Susp. 13. aprila. Dr. šteje 125 čl.
Od društva sv. Ane, št. 127 v Waukegan, III., 10136 Lukšič Barbara, R. 16, $1000. Susp.
26.	aprila. Dr. šteje 147 čl. Od društva sv. Družine, št.
136 v Willard, Wis., • 24924 Stancar Joseph, R. 19, $1000. Susp. 19. aprila. Dr. šteje 73 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 25259 Zalar Frank, R. 38, $1000.. Susp. 23. aprila. Dr. šteje 174 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 25200 Ka-vas Steve, R. 24, $1000 ; 25108 Csaszar John, R. 30, $1000; 11104 Csaszar Bessie, R. 18, $1000 ; 8145 Kocet Barbara, R.
23,	$500 ; 21250 Kociper Vencel, R. 20r$500; 7550 Kociper Ana, R. 19, $500; 10339 Legen Kati-ka, R. 21, $1000. Susp. 19. aprila. Dr. šteje 121 čl.
Od društva Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 7893 Vlašiček Katarina, R. 30, $500. Susp. 10. aprila. Dr. šteje 130 čl.
Od društva Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., 8543 Rožman Terezija, R. 20, $1000; 9904 Kolegar Antonia, R. 20, $1000 ; 8033 Perko Angela, R.
24,	$1000. Susp. 20. aprila. Dr. šteje 554 čl.
Od društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 166 v So. Chicago', BIJ, 22719 Butorac Mile, R.
27,	$500. Susp. 19. aprila. Dr. šteje 44 čl. -
Od društva sv. Ane, št. 170 v Chicago, 111,, 10799 Zver Marija, R, 25, $1000. Susp. 12. aprila. Dr. šteje 56 Čl. , •» . Prestopili. Od društva sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, RL, k društvu sv. Genovefe, ii 108 v Joliet, IU., 67 Petrovčič Marija, R. 47, $1000. Prest. 5. aprila, lr dr. šteje 516 čl., 2. dr. šteje 212 čl.
Od društva' sv Družine, št. 5 v La^Salle, 111., k društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, III., 21849 Kobal Mihael F., R. 27, $1000. Prest. 4. aprila. 1. dr. šteje 139 čl., 2. dr. šteje 274 čl. Od društva sv. Jožefa, št 12
Pa., 553 Grum Terezija, R. 41, $600. Prest 19. aprila.' 1. dr. šteje 2I>6 čl., 2. dr. šteje 252 čl.
Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., k društvu sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O., 23788 Hrastar John, R. 16, $500;* 10038 Hrastar John, R. 41, $1000 ; 3611 Hrastar Marija, R. 30, $500 ; 3 Hrastar Marija, R. 16, $500 (20 year payment). Prest. 22. marca. 1. dr„ šteje 519 čl., 2. dr. šteje 213 čl.
Od društva sv. Vida, št 25 v Cleveland, O., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191 v Cleveland, O., 3483 Korošec Ana, R. 30, $500. Prest. 17. aprila. 1. dr. šteje 519, 2. dr. šteje 45 čl.
Od društva Marije Device, št. 33 v Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 45478 Reljac Janko, R. 28, $1000. Prest. 19. aprila.
1.	dr. šteje 149 čl., 2. dr. šteje 361 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 47 v Chicago, 111., k društvu sv. Jožefa, št. 175 v Summit IIL, 23657 Andrejašič Alojzij, R. 21, $1000 ; 5941 Poljak Marija, R. 24, $1000; 17358 Poljak Andrej, R. 26, $1000, 23766 Poljak John, R. 39, $1000 ; 24315 Na-gode John, R. 39, $1000. Prest. 5. aprila. 1. dr. šteje 105, 2. dr. šteje 19 čl.
Od društva Marije Sedem žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa,.
društvu sv. Vida, št. 26 v Cleveland, Ohio, 17065 Frančič John, R. 24, $1000. Prest. 15. aprila. 1. dr. šteje 339, 2. dr. šteje 519 čl.
Od društva Marije Vnebovzete, št 77 v Forest City, Pa., k društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 8114 Laurich Fannie, R. 30, $1000. Prest. 19. aprila. 1. dr. šteje 168, 2. dr. šteje 252 čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, O., k društvu sv. Cirila in Metoda, št 101 v Lorain, O., 11072 Čeme Marija, R. 16, $1000 ; 8375 Čer-ne Marija, R. 43, $1000. Prest. 16. aprila. 1. dr. šteje 70, 2. dr. šteje 97 čl.
Od društva sv. Antona Pado-vanskega, št 87 v Joliet, 111., k društvu sv. Genovefe, št. 108 v Joliet, IIL, 10913 Vlasich Marija, R. 16, $1000 ; 3102 Ada-mich Anna, R. 28, $1000; 10328 Vlasich Marija, R. 33, $1000. Prest. 3. aprila. 1. dr. šteje 112, 2. dr. šteje 212 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 90 v So. Omaha, Neb., k društvu sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, Kans., 23557 Skof Anton, R. 20, $1000. Prest. 8. aprila. 1. dr. šteje 43,
2.	dr. šteje 123 čl.
Od društva Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Mnn., k društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn., 9055 Kochevar Agnes, R. 27, $1000. Prest. 24. aprila. 1. dr. šteje 192, 2. dr. šteje 154 ČL
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., k društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 5277 Stigiitz Mary, R. 33, $1000. Prest. 25. aprila. 1. dr. šteje 174, 2. dr. šteje 130 čl. Odstopili člani; 70 let starostna zavarovalnina.
Od društva sv. Družine, št. 5 v La Salle, HI., 627 Terselich Mihael, R. 50, $1000. Odstop. 21. aprila. Dr. šteje 139 čl.
Odstopili.
Od društva Marije Pomagaj, št. 164 v Eveleth, Minn., 8339 Garvas Marija, R. 23, $600. Odstop. 21. aprila. Dr. šteje 83 ČL
Od društva sv. Ane, it. 170 v Chicago, 111., 11267 Komicher Sabina, R. 19, $500. Odstop. 23 aprila. Dr. iteje 55 čL Zvišali zavarovalnino.
Pri društvu »v. Alojzija, Št. 52 v Indianapolis, Ind., 23591 Garbes Anton, R. 20 z $500 na $1000; 8965 Garbes Mary F., R. 22, z $1000 na $1500. Zviš. 5. aprila.
Pri društvu sv.' Srca Marije, št 111 v Barberton, O., 9492 (Dalje na šesti strani)
Spetič Mary, R. 29 z $500 na $1000 ; 7726 Okolish Jennie, R. 29 z $500 na $1000. ^viš. 16. aprila.
Pri druStvu Marije Pomagaj, St. 190 v Denver, Colo., 3719 Virant Ana., R. 40, z $500 na
$1000. Zviš. 26. aprila. Znižali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Štefana, St 1 v Chicago, 111., 25226 Lavrich George, R. 35 z $1000 na $250. Zniž. 4. aprila. JOSIP ZALAR, glav. tajnik.
SPORTING CORNER
K. S. K. J. out h it, but wins 6-5.
The K. S. K. J., St. Barbara Society team. No. 23 of Bridgeport, O., was outhit, 12 to 6 Sunday afternoon at Boyds-ville, but they nosed'the Logan A.|C. out of a 6 to 5 battle. Watkins. and Hochevar were the batting stars, with a trio of bingles each.
K. S. K. J.	A.	R. H. O.			A.
ljochcvar.i. ...	•• 4	2	3	7	o
I.ucas.ss ......	•• 3	1	i	i	3
Kovash.2......	•• 3	1	o	3	• i
Legan.rf......	.. i	O	o	o	o
Knglehart.3-p. •	.. 4	o	o	3	i
Roskovich.lf. ..	•• 3	o	o	2	i
liosn jok.cf. ..		I	2	O	O
Avsec.rf-2.....	.. 4	o	o	2	I
Anskevich.e	•• 4	1	o	io	I
FJiif^.p-^......	• 4	o	o	O	2
Total .	• 34	6	6	27	IO
Logan A. C.	A.	R. H. O.			A.
Sarge.3.......	•• 5	o	2	1	I
Dittmore.c ....	• 4	i	I	0	o
.Mullarkey.J.	• 4	i	I	11	O
Davis.lf-p.....	. 4-	i		o	2
I"landing3s. ___	. 5	>	o	O	3
VVatkins.p-lf. ..	• 5	i	3	o	O
Kupskv.2-cf. ..	• 5	o	2	1	t
I.onfcuell.cf-2. ..	• 3	o	1	I	2
(ilovrr.rf.......	• 4	o	O	1	O
Total ...39 5 Ijftgan A. C. ..00200030 K. S. K. J. ..30100002
Errors—Huchevar 2. ^.ucas, Kovash. 2; Englehart. 2; Sarg-% MnHarkey. Flanding, Kupskv. Stolen bases—Huchevar. 5; An*-kevich, 2; Davis, 2; Lucas. 2.
Struck out—r-'Ry F.high, 5; by En-gleKart, 5; bv Watkins, 2; by Davis. 7. Rase on balls—Off Ehigh. 1; off Englehart, 2; off Davis. 2; off Watkins. 2. Sacrifice—Lucas.
Joliet, 111. — Here we are, ready to go. A first-class baseball team all set to play any K. S. K. J. team in the country. The team is composed of some of the best ball players in the city. We would like to hear from some of the other K. S. K. J. teams viz: Chicago, So. Chicago, La Salle, Aurora, Milwaukee or any other team that would like to play. We have played two games so far and we won both of them. Sunday May 17th we defeated the Polish Falcons in a well played game by a score of 5 to 3. Skull of the K. S. K. J. was in fine form, giving the Falcons but six hits and striking out nine.
May 31st the K. S. K. J. baseball team of Joliet will journey to Waukegan to meet £he strong K. S. K. J. team of that city and are expected to come home victorious.
Any team wishing to schedule games, can do so by writing to Ed. Mutz, 1411 Uicholson St 12 24 10 Joliet, 111. «
The lineup of the team 'is as follows:
L. Pruss, lb; E. Mutz, If; R Skull, rf; J. Krall, cf; T. Pruss 3b; M. Gregorash, ss; T. Wiers, c; L. Legan, 2b; F. Skull, p; F. Kambich, p.
Slavnost v Indiana poli«, Ind.
(Nadaljevanje.)
J. Oman in navdušeno pozdravljen. Govornik je najprvo čestital društvu sv. Alojzija 25 letnici; čestital je pa tudi celi naselbini, ker ima tako le-Nato je bil pozvan k besedi po središče in to namreč kras-brat John Jerič, nadzornik K. no cerkev in šolo; naselbina, ki
S .K. Jednote in urednik "Ame- nima tega, ne more pričakovati rikanskega Slovenca in Edino-1 kake bodočnosti in napredka sti," iz Chkage. Najprvo je Posebna čast vsem onim fara-čestital društvu sv. Alojzija k nora, ki so zgradili cerkveno 25 letnici in k tako sijajni pri-!šolo, kjer se mladina izobra-
reditvi prvega slovenskega katoliškega shoda v tej naselbini, ki je danes vsa v zastavah in cvetju. Dalje je na podlagi zgodovinskih podatkov dokazal, kako potrebno je, da smo katoličani organizirani proti vsem verskim sovražnikom. Za nas, ameriške katoliške Slovence je največja zaščita naša K. S. K. Jednota in pa družba Najsvetejšega Imena, ker zastopata tendenco katoliške Cerkve. Držimo se torej teh, pa bomo uspevali.
V drugem delu govora je brat Jerič omenjal veliko vrednost katoliškega časopisja. Kakor se skoro vsak praktičen ka toličan drži svoje cerkve in podporne organizacije, tako naj bi podpiral tudi samo katoliške liste. Naši nasprotniki, ki so tudi dobro organizirani, delajo v tem pogledu vse drugače. Prav dam socialistom, ker se borijo proti kapitalu; obsojanja je pa vredno, ker v obče napadajo vero in duhovnike. Tako zlobni in predrzni so celo, da trdijo, da so duhovniki povzročili minulo svetovno vojno in da duhovniki driijo s kapitalisti?! S tem kažejo haši socialisti najnižji nivo $voje izobrazbe.
Brat Jerič je žel za svoj govor buren aplavz.
Zatem je med odmorom zape-
lo pevsko društvo sv. Cecilije lepo pesem: "Pozdrav maju.'*
Nato je bil zborovskem predstavljen duhovni vodja ltev. J.
zuje v popolnosti; katoliška izobrazba je najbolj važna.
Zatem je Rev. Oman mladini govoril v angleškem jeziku, da se naši mladi ameriški Slovenci in Slovenke ne smejo nikdar sramovati svojega materinega jeeika, to je slovenščine; na ta jezik morajo biti vedno ponos ni. Kdor zataji svoj materin jezik, ta je "coward" in ni vreden, da se imenuje Amerikanec. Bodite pa tudi ponosni, ker spadate k najstarejši, prvi in največji slovenski katoliški podpir ni organizaciji, K. S. K. Jedno-ti, ki je tekom zadnjih 31 let že toliko dobrega za naš narod storila. Bodite pa tudi vneti katoliški Američani; ljubite svobodo, materin jezik, sveto vero in zaupajte v Vsemogočne ga Boga!
Po burnem aplavzu častrtemu gospodu govorniku je zapelo pevsko društvo "Zarja" lepo pesem "Oj spomladni čas."
Nato je govoril urednik "Glasila." Najprvo je čestital društvu k srebrnemu jubileju, trdeč, da je to društvo lahko ponosno na svojega glavnega ustanovnika, pokojnega Rev. Šuiteršiča, Jci je bil tudi glavni U8tanovnik naše dične K. S. K. Jednote. Govor urednika brata Ivan Zupana se je glasil dobesedno takole:
Govor urednika "Glasila K. S. i.Jednote." . Častita duhovščina in dragi mi vdeleženci tega shoda! Najprvo vas vse skupaj iskre-
no pozdravljam ter zavedni naselbini v Indianapolisu, Ind., čestitam na prireditvi današnjega shoda. Cast vam zato! Nfu ša katoliška ameriška Sloveni ja je danes gotovo vesela svojih vrlih sinov in hčera v tem mestu, ki ji s tem nastopom javno kažete svojo zvestobo in vdanost. Danes ste očitno pokazali, da niste samo vneti narodnjaki in narodnjakinje ali Slovenci in Slovenke, ampak da ste še ostali žvesti onim verskim načelom, kakoršnih ste bili tedaj, ko ste pryič stopili na prag naše nove domovine. Blagor se taki naselbini!
Na vaše povabilo smo prihiteli semkaj od blizu in daleč, da prvič vidimo, kako se tukaj ravnate, drugič, da vam prinašamo pozdrave od naših rojakov iz drugih naselbin; tretjič, da se naučimo od vas kaj dobrega in četrtič, da vas navdušimo za celokupno dobro stvar. V tej zadevi smo že včeraj in danes čuli dosti lepih stvari: naukov, navodil, dejstev, svaril itd. O, da bi vam vsi dosedanji govori segali globoko iz srca v srce; saj vendar prihajajo z odkritosrčnim namenom, ne pa iz kake sebičnosti.
2e takoj v začetku sem vam omenil, da je naša katoliška ameriška Slovenija vaše naselbine gotovo vesela. Cemu trdim to? Zato, ker imamo Slovenci v Ameriki dve narodni materi: katoliško mislečo in pa protiversko. Zal, da smo tekom zadnjih 20 let priromali že tako daleč! Kaj je bilo temu vzrok?
še pred dobrimi 35 leti nazaj se naši Slovenci v Ameriki še niso cepili v dva tabora; živeli so tedaj vsi kot prave slovenske korenine po onih nazorih in principih, kakoršne jim je vcepila njih rodna mati še v njih mlada srca. Pojavili so se pa sčasoma razni reformatorji, ki 90 hoteli naš. sicer dobri narod osrečiti s svojimi krivimi nauki o' "naprednjaštvu" in socializmu. Nekateri nevedni in zaslepljeni rojaki so tem laži-osrečevalcem polagoma* sledili in tako trobijo dandanes v njih rog, dasiravno še danes ne vedo kaj je pravzaprav "naprednja-štvo" in socializem. Glavno načelo teh rdečih prerokov je pobijanje onega, kar je nam najbolj dragega in svetega, to je: da spoštujemo vero naših pradedov, da ljubimo našo novo domovino, in da znamo ceniti naš mili slovenski jezik.
S tem, da smo ostali verni našim katoliškim načelom, so nam drage cerkve, farne šole in naši slovenski duhovniki. Vsak kiilturen narod na svetu ima svoje hrame božje, šole in svoje dušne pastirje; le naši "napredni" Slovenci v Ameriki pravijo, da teh ni treba. Smesqo! V tej zdravi se lahko učimo od naših gentlemanskih Američanov.
Znano vam je, da so vsi dosedanji predsedniki ženih držav radi v cerkev, sedanji predsednik gre s svojo družino sleherno nedeljo k službi božji. S tem daje nad milijonom tu živečim stanovni-com krasen vzgled, da si je Amerika izbrala prelepo narodno geslo "In God We Trust, kar najdete vkovano na vsakem srebrnem ameriškem noVcu Vprašam vas torej: Kdo dela prav, ali sam predsednik Združenih držav, ali kak chikaški slovenski "naprednjak ?" Prvi spoštuje cerkev, drugi bi jo pa najrajši podrl in Boga še enkrat križal, če bi Ga mogel.
In ne samo predsedniki, ampak tudi guvernerji velikiji držav, kongresniki in župeni radi spolnujejo svojo versko dolžnost. Poglejmo newyoškega guvernerja AL Smitha, župana Hylana, chikaškega župana Deverja; teh ni sram kot katolikov in tako visokih državnikov hoditi ,v cerkev; naši zapeljani "naprednjaki" pa neprestano udrihajo po vsem, kar je verskega, osobito pa še po naših slovenskih duhovnikih, svojih rodnih bratih. Judovski ra-
binci in razni pastorji so jim bolj pri srcu kot pa njih rodni sobratje duhovniki. Ce Človek vse to premišljuje, mora priznati, da so naši nasprotniki ali tako bedasti ali pa tako zlobni. Kje je na svetu sila ali oseba, ki bi meni branila opravljati verske dolžnosti; to je moja stvar t in to je moje prepričanje in to je moja zadeva. Amerikanec se vam ne bo nikdar ro-gal, če greste v nedeljo v cer-ker; saj sam hodi; le tvoj "napredni" sosed, rojak se ti bo smejal radi tega. Cemu? Zato ker ga peče vest, da je Boga zavrgel po navodilu njegovih reformatorjev.
Že prvi predsednik Združenih držav, nepozabni George Washington *je v svoji zadnji posla niči na kongres rekel, da ne more nobena država brez morale uspevati; morala se pa naslanja samo na religijo. Narodi in države, ki so Cerkev in Boga zavrgli, so že vsi propadli; tako nam kaže svetovna zgodovina. Prva država, ki sledi dandanes vsled tega propadu, je nesrečna Rusija.
Občeznani ameriški predsednik Jefferson je dal sinu nekega svojega dobr&ga prijatelja sledeči nasvet: "Ljubi Boga, spoštuj svoje stariše in bodi zvest svoji domovini!" Zares krasne besede ameriškega predsednika! Takih naukov ne najdete v naših "naprednih" listih, kojih uredniki se kažejo za bolj "kun-štne" . kot pa sam predsednik Združenih držav.
Da se delijo ameriški Slovenci v dva tabora, je temu največ krivo naše ljudstvo samo. Prvič, ker je poslušalo krive nauke slabih časnikarjev in drugič, ker ni poslušalo svojih pravih voditeljev in ti so po moji sodbi naši duhovniki.
Jaz nisem še nikdar videl, čul ali Čital, cla bi se bil kdo pohuj šal ali pokvaril, če je hodil cerkev, če je bil .prijatelj du hovnika. Saj se vendar od njih učimo in po zapovedih svete Cerkve samo dobrih naukov, ki nas vodijo k srečnemu in krepostnemu življenju. Duhovnik je torej naš največji učitelj in prijatelj. Tolaži nas v nesrečah in pomaga s svojimi navodili Od z i bel i do groba nas spremlja na potu našega življenja. Ko se narodi družini prvorojenec, ga poneseta botra v cerkev — duhovniku, v svrho svetega krsta. Ko otrek doraste, ga 20-pet pelje skrbna mati gospodu župniku, da bo v farni šoli dobil potrebne poduke o sveti veri, in znanju, kar mu bo služilo v življenju; ko nastopi čas svete birme, prvega svetega obhajila, dobi otrok zopet v cerkvi s posredovanjem duhovnika pod lago k pravemu krščanskemu življenju; ko se mladenič odloči za zakonski stan, popelje svojo družico v cerkev pred altar; ko nastopi človeku zadnja ura, ga edinole duhovnik spravi Bogom na pot v večnost; in ko mrliča polagajo v grob k več nemu počitku, bo zopet katoli-duhovnik oni, ki ga blago-in mu vrže blagoslovljene zemlje na njegovo rakev ter ga izroči materi zemlji in priporoči Večnemu Stvarniku za milostno sodbo. V resnici so torej duhovniki naši najboljši prijatelji in voditelji od rojstva do naše zadnje ure.
In ne samo to. Duhovniki se večkrat in radi potegujejo tudi za delavske pravice. Znani so mi številni slučaji, ko je baš kak duhovnik poravnal kako stavko, kar se vsem drugim ni posrečilo. Marsikak kaznjenec je šel popred iz ječe, ker se je baš duhovnik zanj pri. oblastih zavzel. Marsikaki revni družini je baš duhovnik pomagal iz zadrege; marsikakega pokvarjenega mladeniča ali mladenko je kak duhovnik spravil na pravo pot življenja; marsikako novo iznajdbo moramo pripisovati katoliškim duhovnikom; mar« sikak vojni kaplan je padel v zakopih minule svetovne vojne. Vsled tejra naj vam veljajo vsem skupaj ob zaključku moje-
ga govora sledeče besede: "Spoštujmo, čislajmo in poslušajmo naše gospode duhovnike, k«- ti so edino pravi prijatelji, učitelji in vodniki v našem življenju!"
Za tem stopi na oder nad vse burno pozdravljen Rev. Ciril 6r«ndac, bivši župnik v Indianapolis, Ind. Omenil je, kako živo se še vedno spominja Iri-diapapolisa in rojakov, ki živijo tukaj. Zelo ga veseli, da Je zopet med njimi. Zatem je v kratkih potezah orisal zgodovino slavenske fare v tej naselbini. Kako je vesel, ker je ta fara danes za 100 odstotkov boljša kot je pa bila pred 12 leti. V tej zadevi gre gotovo velika zasluga katoliškim društvom, osobito društvu sv. Alojzija, ki je že toliko dobrega storilo za napredek fare. Dalje je čestital temu društvu k 25 letnici obstanka. Pred leti niso bili za to faro vedno zlati časi, kajti ljudstvo se je cepilo v dva dela; eni so bili na strani župnika, drugi pa naobratno. Čestital je tudi K. S. K. Jedno-ti, ker ima' sedaj tako odločne glavne in društvene uradnike. K sklepu je govornik izrazil gorečo željo, da bi mu dal Bog dočakati priliko, da bi bil navzoč tudi pri zlatem jubileju društva sv. Alojzija.
Govornik Rev. Orendac je žel za svoj govor buren aplavz, trajajoč več minut.
' (Konec prihodnjič) • ,	o	.
Slovenski stariši v Clevelandu!
Ako hočete, da se vaši otroci izvežbajo v izgovorjavi slovenščine, v nastopu na odru, deklaraciji in petju, pošljite jih v ' Dramatično Soio A. Danilove.
Vaje za šolski oder se vrše vsak torek in petek popoldne ob 4:30 v sobi št. 2 Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. Zdaj se vadijo otroci za novo otroško igro "Čudežne gosli," ki se vrši dne 14. junija t. 1. v Slovenskem Narodnem Domu.
MMH»IIMMIMIMIMMi
•	, 1
KOŽNE BOLEZNI
povzročajo mnogo trpljenja ; v tih slučajih je treba jemat;
SEVERAS
ESKO
raakuiavalno mazilo.
Olajša razdražen je, .odpravi srbečico In drugo arbeče lapuicajo na koži.
Cena 50 centov.
PMkMlte naprej pri leltaija.
F. SEVERA CO t DAR PAI'IDS, IOWA
NAZNANILOJn ZAHVALA
Tužnega srca naznanjamo prežalostno vest, da je mirno v Gospodu zaspal dne 3. maja 1925., previden a sv. zakramenti p.
JOHN GERČMAN
za katero m žaluje tukaj njegova žena Ana Gerčman. 2 Minora. Stephan, 17 let in Peter 14 let ter 4 hčere, Mrs. Mildred Želez-nikar, žena Anton železnikar-ja mL, Brigita 15 let, Margaret 12 let, Zka 10 let, brata Anton Gerčman in Frank Gerčman. v stari domovini pa dve sestri Marija in Rozi. Dalje tukaf svakinja * Mrs. Joseph Gerčman, stric Martin Gerčman st.. dalje tudi vnuka David m Dorothy železnikar, 5 bratrancev kakor sledi: Anton Gerčman, Frank Gerčman, John Gerčman v Forest City, Martin Gerčman nI, Binghamton. N. Y., Louig Gerčman v Minners-mills, Pa, kakor tudi 6 sestričen, Mrs. Michael Peterka. Mrs. August Gostiš a, Mrs. Jernej Aubel, Mrs. Anton Kasteler (Minersmiils. Pa.) Mrs. John Erjavec, Mrs., Primož Matos, 2 svaka, Joseph in Matija Zidar, kakor tudi Se več dragih daljnih sorodnikov tukaj kakor v stari domovini. .
Pokojni John Gerčman se je rodil v vasi Leskovec ori Višnji Gori dne 26. septembra, 1872., v Ameriko je prišel pred 30 leti in se je takoj naselil v Forest Citv, kier te tudi živel stalno tukaj. Umrli te bil član društva sv. Jožefa, št. 12. KSKJ. ves čas kar je bil tukaj, dalje tudi društva "Zvezda'' SNPJ. oziroma bivšega društva sv. Barbare in slovaškega društva sv. Mihaela Katol. Slovaške Jednote ter tudi ustanovni član drnštva "Najsvetejšega Imena". Pripomniti maramo, da je bil pokojni pravi vzor katoliškega moža, vedno vnet za vsako dobro in katoliško-napredno stvar; vedno -jfc gledal na svojo družino in skrbel za njo ne le za zemeljske in telesne potrebe, ampak tudi za duševne.	-»
V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu zahvalimo vsem sorodnikom, znancem in številnim prijateljem za vse obiske za časa bolezni kakor tudi ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Gotovo, dl se ne moremo vsem in vsakemu posebej zahvaliti, omeniti pa moramo vseeno vsaj naslednjo zahvalo: Prera-s ti temu gospodu župniku Rev. F. M. Jevniku, za vse obiske za časa bolezni in za krasen nagovor v cerkvi kakor tudi za v ne pogrebne obrede in sprejem na pokopališče. Nai Vam nebeški Oče povrne za vse tolažilne besede njemu za časa bolezni, kakor tudi družini; hvala Vara tisočkrat.
Dalje se zahvalimo Mr. M* Peterka, kateri ga je tako redne vsaki dan obiskal. Dalje vsem članom, kateri ste ga spremili na zadnji poti na pokopališče, kakor tudi vsem drugim prijateljem in znancem; vsem naj vam Bog stotero povrne.
Zahvalimo se dalje Mr. Frank Skubic-u, Mr. Anton Feme. Mr. John Skubic. Mr. Lovrenc Grdin. Mr. Frank Trček, Mr. Joseph Svigel, Mr. John Dobeš, Mr. Gregor Vrhovšek za avtomobile, srčna hvala vam.	>
Dalje se zahvalimo za darovane vence in cvetlice vsakemu kakor sledi: Local Union 1035 U. M. W. A., društvo "Zvezda", Mr. in Mrr. Anton Gerčman, Vij. in Mrs. Frank Gerčman, Mr. in Mrs. Anton Gerčm&n. Mr. in Mrs. Martin Gerčman ml.. Mr. in Mrs. Michael Peterka. Mr. in Mrs. Matt Zidar. Mr. in Mrs. John Erjavec, Mr. in Mre. Joseph Zidar in družina, Mr. in Mrs. Frank Košir, Mr. in Mrs. Joseph Dobeš, Mr. in Mre. Rudolph Kamin, Mr. in Mrs. Frank Nograšek, Class of 1928 F. C. H. S„ Mr. in Mre. Louis Sasso, Miss Dcunie Pajk. dalje se zahvalimo tudi za vse darovalce sv. maš, kakor Mr. in Mre. Joseph Kamin. Mr. in Mas. Louis Gačnik, David in Dorothy Železnikar, Mr. in Mre. John Majdič. Naj vsem darovalcem in vsem drugim še enkrat ljubi Bog stotero povrne in poplar a, ako ne na tem svetu, pa po smrti. Prisrčna hvala vam vsem.
Ti pa preljubi nam mož in oče, spavaj spanje pravičnega; odšel si od nas toda pozabljen ne boš; molili bomo za Tebe; Ti pa prosi tam nad zvezdami ljubega Boga za nas, da se zopet enkrat združimo nad zvezdami.
žalujoči ostali: ANNA GERČMAN, žena, STEPHAN, PETER, sineva. MILDRED ŽELEZNIKAR. BRIDGET. MARGARET in ŽITA GERČMAN. hčerke. Forest City, Pa. 15. maja, 1925.
Hiša za 1 družino, 6. sob. Na Arrowhead Ave. (Nottingham! hrastova tla, kopališče, kom. ftir-nez, lot £0x109. Cena $6.200, takoj $1.500.
Apartment za 4 družine
Na Stevenson Rd. 4 sobe k enemu stanovanju, postelje v sobah, ko-pališče, kom. furnezi, rent $160 na mesec, cena S16.500, takoj $2.500.
Grocerija in mesnica	*
v Collin wood u se zamenja za 1 ali 2 družini, jako lepa prilika.
Hiša za 3 druž. na E. 156th St.
(blizu slov. cerkve.) Dvoje stanovanj po 4 sobe, eno 3 sobe, garaža za 2 avto, furnez, kopališče, lot 40x167. Se zamenja za manjšo hišo v Collinwoodu. Cena $8.500.
Kadar ste pripravljeni, kupiti, prodati ali zamenjati, pridite k nam.
August Kaušek,
REAL ESTATE & ZAVAROVALNINA.
1028 E. 63rd St. vogal St. Clair Ave.
CLEVELAND. OHIO.
Delajmo ca močnejšo in večjo K. S. K. Jednote!
PRISTOPAJTE V K. S. K. J. Agitirajte za našo Jednoto!
TRINE RS BIHER WINE hai caused the change.


TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO IZPREMEMBO.
DANES je mož ves nevoljen odšel. Po prečnti noči je sedel k zajtrku brez teka. Bil je nervo-
zen in razdrailjiv. Nazaj grede je kupil Trlnerjevo Grenko Vino in — NASLEDNJEGA DNE je odšel ves živahen in vesel. Njegova ž*na in otroci to veseli, da ae je očka tako izpremenil. To je storilo Trintr-jevo Grenko Vino.
DANES sedi mlada iena v kuhinji in je podobna podrtim. Trpi vsled glavobola ter je brez vsake energije. Končno se odloči, da vzame Trinerjevo Grenko Vino in _
NASLEDNJEGA DNE je popolnoma izpremenjen* Poie in smeje se. Vsa nervoznost je izgi-
nila. Trinerjevo kot čudež.
Grenko Vino je delovalo
**}["?? iSe^SlK« i.lodino ,£W L 35 .«•	XSJZ.
vam
ZdrtUenlh driaveh V Kanadl.------- ~ T uživa brezprimercn slove* v tisočerih slo-
'nji lekarnar ali prodajalec zdravil ne more postretf, pišite na:
JOSEPH TRINER COMPANY, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, III.
LIFE AND LABORS
fit. Rev. ° FREDERIC BARAGA,
Fir« Biabop of Marquette, Mich.
ST
P. CHRYSOSTOMUS VUWYST, O. P. M,
Of UN
CHAPTER XX. Continuation of Father Baraga's labors during the year 1832. His first Indian prayer-book printed at Detroit! What
Father Haetscher, C. SS. R., and others say of him and
his work. After Bishop Fenwick's departure from Arbre Croche, Father Baraga visited his new missions, begun in the spring. In one of them, called Manisti-que, he stayed five days, being all that time occupied in hearing confessions and giving instructions. He felt great consolation in finding his neophytes steadfast in their holy religion. He baptized there an Indian family of five persons. From Manistique he went to Beaver Island, where many Indians had prepared themselves for Baptism. He examined them and on Assumption Day baptized fifteen persons.
Shortly afterward he went to Detroit to get his Indian prayer-book printed. The prayed book of Father Baraga was not in Ottawa, but in Algonquin, which language, though it strongly resembles the Ottawa, still ha3 many words unintelligible to the Ottawas. Hence the necessity of a prayer-book in their, own language. This book is the "Anamiemasinaig-en" of Baraga, which contains not only the prayers usually
the visiting of which is in jurios to their morality.
Speaking of Father Baraga and his flourishing mission at Arbre Croche, Rt. Rev. Rese first Bishop of^Detroit, says:
"The mission of Arbre Croche is one of the most flourishing amongst the Indians since it numbers over 1,000 converts, who can be regarded as model of true piety.
To the above we beg to add Father Bonduel's account of the religious, moral and temporal condition of« the Arbre Croche Indians under Father Baraga's successor, Rev. Simon Sanderl, C. SS. R., in the early-part of. 1835. He says:
". . . It is- but a few years ago that the beneficent voice of religion reached the Indians of Arbre Croche. But since the day that the word of God preached by Catholic missionaries penetrated their dense forests and the cross of Christ was planted on the shores of their little bay, the progress of these people in morals, religion, and civilization has • been wonderful ... At present there is no Indian tribe that can compare with them in patience, meekness, and spiritual resignation. This change is but the happy result of our holy religion. The interesting account, which our Rt. Rev'. Bishop made known to the public in
found in prayer-books, but als<ifthe "Catholic Telegraph." of
a great
different festivals of the year, in honor of our Lord,( the Blessed Virgin, Holy Eucharist, etc., which our Indians delight to sing. It contains, moreover, a complete catechism of the Christian doctrine. It is th$ best Indian prayer-book we have and is most highly prized by our Indians, both Ottawas, Chippewas and Menominees. Bishop Fenwick had given Father Baraga $212, which sufficed to pay for 1,000 copies. Father Baraga felt much rejoiced that he could give this so necessary and useful prayer-book to his dear Indians, many of whom could read.
Before continuing Our narra tive of Baraga's labors in the extensive mission of Arbre Croche, we wil give the opinions of different parties as to the man and his labors.
In a letter of Father Francis Xavier Haetscher, C. SS. R., to his Superior, Rev. Siman Sandler, dated Detroit, the 17th of September, 1832, he writes thus of Father Baraga:
"Rev. Father Baraga has come here from Arbre Croche to get his Indian reading and prayer-book printed. He works with me like a brother and helps me very much, but he will be obliged to return soon to his dear Ottawas. amongst whom be works miracles of salvation. He is very poor and livfH like a Ti*appist, but with aH tkat he prizes himself over-happy. I understand this well and desire to be made' a partaker in the hardships and consolations of this noble man. Rev. Baraga wishes to take along my companion, Brother Alois, to Arbre Croche, in order that the latter may teach some of hiš Indians the locksmith and blacksmith trade. This will be a great benefit to the good Indians, in order that they will not be obliged to come to the city (Detroit), which is several clays' journey distant,
Croche, I found entirely verified when I visited that Indian mission for the first time. They are the jewels of his diocese, the crown of his apostolic labors. .
"Some days after my arrival there, I preached to a large congregation morning and evening. Nothing can compare with the attention which they gave to my simple sermons. The pose of their bodies, the expression of their countenances, their outward propriety, and their veneration for the word of God — all gave testi mony of the inward piety and religious feelings which were expressed in their outward eon-duet. The extraordinary and unbroken silence dyring the whole sermon filled me with respect for the congregation and with reverence toward Father Sanderl, their pastor, who had led them so far on the narrow t»ath of Christian perfection. The devotion of these good people penetrated my soul and tears filled my eyes whilst surrendering myself to the emotions it awakened in me."
On page 45, Leopoldine Society Report for the year 1833, we find an Indian's compera-tive estimate of Catholic and Protestant missionaries. We give this queer piece of Indian philosophical observation in full.
"Our forefathers had men with black robes as leaders. They had neither wives. nor children. They devoted themselves entirely to prayer and to the service of the red men. When these men ate, they were satiated, for they had but one mouth to fill, and when one of them died, he did m>t need anything, for he had all he needed in heaven, and when we buried him, we had only to pray for his spirit (soul).
Now they give us men like ourselves as chiefs of prayers These mm havu woman, and
they love them. They have children, and they love them The women and children have many mouths and many Hacks. The children grow larger every day, and the poor man of prayer has great fear because' he loves (wife and children). He fears that these mouths will not all be filled and, these backs will not all' be clothed. He fears very much to die, for then those he loves will suffer hunger, if we do not support them. As long as he lives he takes care of his wife and chil dren, and when he does this he says to the redskin: 'I do my dutyand the red-skin goes away and thinks what his fa ther said that the Black-robe was a man not like one of us and that he loved the red-skin very much because he had but the Great Spirit and his people to love. He had no wife and no chiW. He had. but one mouth and one back, and when he died this mouth was shut and this back cold, and he feared not when the time came to die, and he looked only on the red-skin, whom he loved." Sound Indian philosophy!
.. (To be continued)
PREKMURJE.
Spisal dr. M. Slavi«
(Nadaljevanje.)
Jako važno je bilo vprašanje prometnih zvez. Prekmurje je 1?ilo kakor odrezano od Jugosla vije. Ogri so dobro razumeli naravnati ves promet iz Prek-murja:
1.	Rabsko železnico Gradec-Monošter-Sobotišče. Ta za ju goslovansko Prekmurje ne pride več veliko v poštev.
2.	Železnico iz sredine Prek-murja, Murske Sobote, skoz njegovo sredino do Hodoša in potem dalje ali skozi Kermedin v Sobotišče ali skozi Zalaeger-szeg proti Budimpešti.
3.	Železnico iz Čakovca in
Episcopal" visit to Arbref Mu i ulti^n*	-^-Mcgja Jfl^Uka niso mogli potLčrez -Mu-
murju skozi Dolnjo Lendavo v Redič in Zalaegerszeg.
Dokler smo še imeli Radgo-a<f, so iz Radgone na tovornih avtomobilih vozili premog v Mursko Soboto, da je vlak vozil dvakrat na teden iz Murske Sobote v Hodoš in nazaj. Pb izgubi Radgone je bil dovoz premoga le še iz Dolnje Lendave mogoč, kar pa je prišlo predrago, tako da je ta železnica do sedaj skoraj vedno nerabna. V Dolnjo Lendavo je mogoče priti po železnici iz Pragerskega skozi Ptuj-Ormož-Dravsko Sre-dišče-Cakovec-Mursko' Središče-Dolnja Lendava ali pa' iz Zagreba skozi Varaždin-CakoveoMur 3ko Središče-Dolnja Lendava:
Toda Dolnja Lendava je v južnovzhodnem kotu "Prekmtfr-ja, odkoder ni naprej železnice. Uradniki in učitelji, ki so se selili v Prekmurje, so imeli hudo potovanje, preden so prišli na svoj kraj. ki še ga niti na zemljevidu niso mogli najti, ker so imeli njihovi dekreti že slovenska imena, ki jih tudi na specialnih kartah ni%
("Slovenska imena pivkniurskih občin," ki jih je jugoslovanska uprava nujno potrebovala, ker ni mogla rabiti okornih madžarskih v zadnjih desetletjih iznajdenih ali kovanih imen, je sestavil in priobčil psee teh vrst v "Straži" 3 oktobra, in dostavek 10. oktobra, 1919. Na podlagi tega imenika in s sodelovanjem Jožefa Klekla, starejšega, je izdal v Radgoni 38. oktobra, 1919 poštni ofieial I. \ engust seznamek z naslovom: S /uaiuek prekmurskih občin (krajev) z označbo pošte in zenv-Jjevidoin." Sčasoma so prišla ta imetij tudi na občinske table. Stara imena so takoj prve dneve po zasedbi izginila. V dolnjelendav-e om •dsedi
Sevru»enotne občinske talile, s slovenskimi imeni v narodnih barvali. Jezikoslovci naj ne prezrejo prekmurskih imen, ki jih ima Božidar Raič v citat nem letopisu Matice slovenske za leto 1868, ter i^Jen-
dar Najsvetejšega Srca Jezusovega na 1919 leto, stran 50-54!) _ Še hujše pa je bilo, da od Radgone do Murskega Središča
ni bilo niti enega mostu. Bili so samo skoro v vsaki večji vasi brodi. Toda ti so bili v vsakem deževju neporabni, ker so bile dovozne ceste silno slabe. Mura namreč stopi skoro* ob vsakem večjem dežju iz svoje struge ter poplavi lepe zelene travnike in rodovitne njive, regulacijo Mure do Veržeja se je vsaj 16 doseglo, da ostane Mura v eni strugi in je ne menja kakor prej.- Povodenj pa je še tudi zdaj večkrat. Dovozne ceste se ob vsaki večji povodnji pokvarijo. S tem se je seveda omejilo občevanje prekmurskih Slovencev s štajerskimi. Od jeseni do spomla di je bilo večinoma nemogoče priti z vozom črez brod, ker voz ni mogel do - broda vsled blata in vode v stranskih strugicah glavne Mure. Včasih po več dni ni bilo mogoče niti s čolnom priti črez Muro.
(Za primer, kako je to oviralo promet,, naj služijo nekateri slučaji; V jeseni, 1919 so priredili štajerski dijaki "Prle-ki" v Beltincih slavnost z gledališko igro. Po igri je začelo deževati. Po enournem dežju je bilo že na dovoznih cestah k brodu pri Veržeju toliko vode, da so gostje iz Veržeja komaj ušli z vozom črez brod pred po-vodnjo^ - Dijaki, ki so ostali črez noč v Beltincih, so mogli priti na Štajersko šele tretji dan, ko je voda odtekla. Dne 4 januarja, 1920 sta imela posla-ncc dr. Hohnjec in pisec tega napovedano predavanje v Beltincih. Ko sta hotela priti v Veržeju k brodit,.11 sta morala poslati voz nazaj, ker ni mogel naprej vsled blata in vode, sama pa sta morala sezuti čevlje ali pa polagati debla črez struge, da sta jih prebredla in prišla do broda. Če so šli učitelji ali uradniki v soboto na Štajersko, se je zgodilo, ,#la do pon-
inačico Murska Sobota-Bučečov-ci-Sv. Lenart-Maribor.
Ker je treba v novi državi dosti novih železnic in je finančno stanje še slabo, se je moralo to izvršiti, kar je bilo nujno potrebno pri razmeroma malih stroških, V jeseni, 1920 je odredil takratni prometni minister dr. Korošec, da se začne trasirati železniška proga iz Murske Sobote proti železnici Gornja Radgona-Ljutomer ter iz Ljutomera proti železnici Pragersko-Kotoriba. Načrt za železnico L j utomer-Ormož je izdelala že stara Avstrija, ki ga je naša uprava od nemške Av strije tudi dobila. Dne 29. marca, 1921 j c ministrski svet na vprašanje poslanca Klekla, dr. Hohnjeca in drugih odgovoril da je ravnateljstvo za zgradbo novih železnic izdalo direkciji v Zagrebu odredbo, da se trasira proga Murska Sobota-L j utomer-Ormož. Z delom se je že začelo. Definitivno pa še ni določeno, skozi katere kraje bo šla železnica iz Sobote do Veržeja in ravnotako še ne, ali bo šla iz Veržeja v Križevce ali naravnost v Ljutomer.
Poslanec Klekl je tudi priporočal zahtevo Prekmurcev, da se Murska Sobota zveže ž Dol njo Lendavo, nakar se mu je odgovorilo, da se ta proga ne more financirati iz rednega budžeta, ampak šele takrat more priti v poštev, ko se vza: posojilo za zgradbo železnišk prog. Skuša" se tudi privatno podjetje pridobiti za to progo.
Tako se bliža železniško vprašanje povoljni rešitvi. Izguba Radgone pa tudi v tem» oziru ovira razvoj pokrajine okoli Cankovc, za katero bi bila potrebna železniška zveza Radgo-na-Murska Sobota
Na tem zborovanju je poročal poverjenik Albin Prepeluh o podporah, pokojninah, o bolniških blagajnah in enakih napravah, ki so jih deležni tudi Prek mureL Ravnatelj za agrarno reformb
mo-inrte ikih
skem okraju je omislila, županska zveza po predsedniku Bpžidaru
ro v urad.) 555fF?, t
Ko smo izgubili Radgono, je bil torej most črez Muro Še veliko bolj potreben^ ker Prekmurje ni imelo nikakega primernega prihoda in izhoda. Ravnotako pa je bilft potrebna železnica, kt bi spojila sicer ne-porabno zvezo Muska Sobota-Hodoš.	h1 !
Glede obeh vprašanj se je kazala takoj od začetka* precej snja edinost. Najrajši bi imeli se ve kar tri moste, pri R Radencih, Veržeju in Moti, na potu iz Ljutomera ( proti Crcnsovcem •Najbolj ozka je struga z naplavino rpi Radencih ( najširja in povrh še neregulirana v dveh strugah z otokom na sredini pa pri Moti. Zato je prevladalo mnenje, da naj bo prvi most v sredini. Ko je bil poverjenik za javna dela, Dušan Sernec, se je odločilo v poletju 1920, naj se začne delati most pri Veržeju. V maju, 1921 je bil pomožni most, ki so ga že imeli, zopet po povodnji precej poškodovan. Dovozna cesta iz Veržeja do mostu in onkraj Mure od mosta do Dokležovja je že precej gotova, ponekod dva do tri metre visoka. V jeseni bo mogoče most izročen prometu. Kako potreben je ta most, se vidi iz tega, da je v spomladi, 1921 vozj[l brod tik ob novem mostu več dni noč in dan, ker so PrekmurCi vozili dosti opeke in lesa iz Štajerske.
Železnica se bo na vsak način mdrala podaljšati iz Murske Sobote naprej proti središču države. Na zborovanju 2. oktobra, 1919 so se izjavila različna mnenja. Večina je zagovarjata zvezo Murska Sobota-Ljuto-mer-Ormož* (ali po mnenju manjšine Središče). Gornje-radgončani so imeli v mislih zvezo Murska Sobota-Radgpna (po izgubi brez nje)-Gornja Radgona- Ptuj-Rogatec- Novo mesto-Reka. En govornik je bil za zvezo Murska Sobota-Križevci-Sv. Lenard-Maribor; neki dopisafc 9» i« jM^EfeMt
A. Štrekelj pa je naznanil, da se bpdoi po občinah volili agrarni odbori, ki bodo pomagali, da se dajo veleposestniška zemijiškča pravilno v na-j em vsem zemlje potrebnim Prekmurcem. O aprovizaciji pa je govoril civilni komisar sam in povedal, kako je preskrbel Prekmurje s potrebnimi živili. Dalje prihodnjič
ZASTAVE, BANDERA, „ REGALIJE in ZLATE ZNAKE
aa društva ter tlaa« K. S. t J.
izdeluje
EMIL BACHMAN
U«T S. Burila Ara. Chicago, HL Pilit« 00 ceniki
POZOR TAJNIKI IN TAJNICE!
Ker je stopila dne 15. aprila L I. nova poštna postava v veljavo, da je poštnina pri vatnih dopisnic in razgledni« povišana na 2c., zato opozarjamo vse tajnike in tajnice naših krajevni^ društev, da naj prilepijo na naše posebne kartice za premembo naslovov članov znamko za 2c. in ne več za lc. Karte, ki ne bodo opremljene s predpisano postninb 2c., naslovljencu loh ne bodo dostavljene, ko imate več kot 5 prememb naenkrat, denite dve, ali več teh kartic v kuverto in je od-pasljfte kot pismo z 2c. znamko.
Upravnistvo "Glasila"

PREVIDNO in PAMETNO
ravna oni, Id svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonds in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6 % obresti na leto. Ts obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro rm bonde, katere laatuje K. S. K. J. smo jih MI prodali r popolno zadovoljnoaL Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO.
n W. MONROE ST- CHICAGO, ILL.
Največja zaloga Lubasovih harmonik!
in edina qgentura za vso Ameriko, za najboljše vrste starokrajske kose, nroti-ke in drugo orodje. Z naročilom nam pošljite denar ali poštno nakaznico. Poštnino plačamo mi, cene so}
Kose MOLDOVKE najmočnejše, jam-čene, 26—28—30—33 palcav dolge, so oo $2.50, šest kos skupaj po $2.00 vsaka.
Kose, ožje POLE R ANKE, ročno kovane, 30—32 paucev dolge, po $1.50, 6 kos skupaj po $1.00.
Klepalno orodje po $1.00, malo težje po $1.50.
Kosišča močna in trpežna', izdelana doma na Kranjskem, po $2.00, u lažja
po SI.50.
Brusilni kamni "Bergamo" po 75c, manjši po 50c.
Oselniki leseni, po 50c. .
Srpi, veliki za klepati po $1.00.
Motike "Struške" ročno kovane pri Dobrem polju, letos kaljene nalaič za amerikansko zemljo, po $1.50.	"T"
Razpošiljamo starokrajske šlifane literne steklenice, cene so: 34 litra 90c, 1 liter $1.25, 2 litra (Štefan) $2.00.
Naslov zapišite samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Razpošiljamo tudi v vse kraje dobro zapakirane bakrene koUe s kapo in cevmi.
. RAZPIS SLU2BE ORGAN ISTA Pri cerkvi sv. Jožefa v Chis-holm, Minn., se išče dobro iz-vežbanega organih ta. Plača po dogovoru. Pišite za pojasnila aa župnika: REV. J. E. SCHIFFgEK, Box 95, Chsihalm, Minn.
Vaši prihranki
vloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v *a-rertKoIi izmed naših driav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od 1.1 o obrcbU na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to lati vi predložite svoio vlo£no kniigo ali ne. Naš kapital in rezerrui sklad v t soli voč kot $740,00« J«
__________znak varnosti za vaš denar.
Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima j nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost.
JOLIET NATIONAL BANK
11 JOLIET, ILL.
CHICAGO IN CLINTON ITS. Va. Kedmoad, preda.
Joseph Dade, pt
Ch as. G. Petrol,
kksir.
Tel. 1074 W.	Joliet, 111.
Najboljše uglaševanje glasovir-jev (Piano Tuning) po nizki ceni. Dalo garantirano.
R. ZUPANEC $05 N. Chicago St. Joliet, IH
dajte ge
ali prijatelj«
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair Ave. - 1053 E. 62. St Cleveland, O.
Telefonska služba dan in noč:
Randolph 1881 ali pa Randolph 4550. Podružnica: 15303 Waterloo Rd.
Eddy 5849. --
1. 3
V T


Večno hrepenenje.
Nemško spisal F. King. Poslovenil F. O. T.
(Nadaljevanje)
"Recite rajši, gospod Jeldvec, vsem žalostnim spominom preteklosti 'nazaj' in glejte rajši v prihodnjost s krepkim: 'Naprej — stopaj'P' •
General vstane in vzame iz stenske omare steklenico to-kajca. "Piti .moramo na prihodnjost in dobro sosedstvo." Kozarci jasno zapojo — drugič ujame Bogdan pogled iz Diani-nega očesa. Reš se mu zdi,'kot bi trkal kdo na njegovo dušo in bi moral reči. "Noter!"
"Kako boste p« preživeli čas na Jelovem, gospod Jelovec?" vpraša general. Opustil je zdaj prejšnji nagovor "gospod po-
m
gospod Jelovec r nadaljuje. "Pri sedlu mi ni nekaj v redu — tako pa nočem dalje jezditi \n
Pozdravil jo je in stopal k nji previdno po zmrzlih, velikih brazdah. Ko se je na ravnej-šem mestu, na razhojeni pfllj-.4ci poti mimogrede ozrl k nji, se mu je zdelo, da je zapazil nasmešek okoli lepo oblikovitih ust njenega marmornato bledega <fbraza, ki se je v.idel napol pomilovalen, napol porogljiv. In takoj je čutil — kar se mu je v zadnjem času večkrat zgo* dilo- -— da mu vzkipeva jeza. Toda zadušil jo je.
S konja mu je podala roko.
rcčnik," da ne bi znova načel Imela je jahalno obleko iz zla-ran, ki so se komaj zacelile, ka- tobarvnega žameta, črne lase kor je videl.	" , pa, ki so bili zvezani na tilniku,
"Marsikaj nameravam spremeniti, mnogo morda prezidati, da mi gotovo ne bo dolgčas," pravi Bogdan. "In | tako, kakor želim, upam, da bom, tudi jaz videl pri sebi ljube goste . .
"Dobro, gospod Jelovec!" vzklikne Diana, "to je bil prvi Naprej — stopaj! nasproti prihodnosti." .
Bogdan vzame čašo in ji smeje se napije. "Na srečo prihodnosti!" muvona zakliče ... in tretjič je potrkal skrivnostni prst Bogdanu na dušo.
Zdaj vstane, da bi šel. General ga hoče še zadrževati — toda nemir v srcu. je priganjal Bogdana, naj gre. Voz pride. Diana poda na stopnicah gostu roko — a čudno — njen pogled je "ostal zdaj zavit. General gre z njim do voza. Pogleda navzgor in opazuje barvo na nebu.
"Mogoče dobimo kmalu sneg ~ potem vrneva obisk na Jelovem s sanmi," še dostavi, ko konji še nepotrpežljivo cepetajo.
"Ah. očka," zavriska skoro Diana s stopnic, "Jahala bova, jahala! Zdaj že zopet smeš!"
Zdaj - je prevzel Bogdana Je-lovca tisti divji občutek jeze. Sam je prijel vajeti in zavihtel bič nad rjavcema, da sta se skoraj splašila in oddirjala.
In tako je odhitel.
xn.
Prej je prišla, kot je padel prvi novemberski sneg. —
Bogdan Jelovec je stal neko dopoldne na njivi, kjer so si zakurili delavci, da bi si spekli krompirja k slanini. Oblečen je bil v sivozelen plašč iž neva-ljanega sukna — toda tresel se je v tem jutranjem mrazu, ki ga je zadeval znova z vsakim pišem. Z železno konico na palici je brskal igraje se po žerjavici — in' nekaj je, brskalo v ognju njegove duše — o ugaslem ognju, ai je mislil, ki ga obdaja prav tako leden mraz kakor to pojemajoči ogenj na nji-* vi. "Nič ga nj več veselilo — tudi načrti za zidanje iif preureditev ne. Desetkrat je že naredil nove namesto starih, pa tudr n<5ve zopet zavrgel. In če si je kdaj vse predstavljal, kakor je želel imeti, se mu je zdel grad Jelovo raj — toda v njem je bil . , . čisto sam.
Nekoč še mu je porodila misel, da bi preuredil hišo skoro po samostansko — pa jo je zopet opustil. Drugič je nameraval vse prostore po tuje urediti in vse je naslikal v domišljiji do naj manjših podrobnosti — da je zopet vse ovrgel. Prav zdaj, ko je stal pri ognju, se je bavil z mislijo, če bi šel v glavno mesto in si izbral sam vse, kar bi potreboval . .
Zdaj sliši za seboj na cesti peket konjskih kopit. Ozre se — Diana Dukič je na rjavi "kobili, spremlja jo pa Kurvenal. Z glasom polnim skrivnostnega donenja zvonov mu zakliče v pozdrav.
"Prositi vas moram pomoči,
val nekoč grad znotraj kati."
"Tudi jaz sem že malo mislil nato," odvrne Bogdan. In pripoveduje ji, da je hotel .dati spalnico s kako sliko prijaznejše lice dati.
"In na katero sliko ste mislili?"
je pokrivala kapa iz enakega sukna vijoličaste barve. Okrog kape se je ovijala prozorna, ko bo vse svilena tančica.
Bogdan Jelovec je korakal poleg jahalke počasi, kakor je moral vedno hoditi. Prilagodila se je njemu — toda zdelo se mu je, da poganja skrivaj konja, da ga je hkratu zadrže-vatav Kurvenal je lezel trudna poleg. Silno so pluli boki kobili, katero je morala gospodarica zelo goniti, kakor se je videlo. Kar penesta je bila.
Tem bolj se je čudil Bogdan Jelovec, da nima deklica prav nič rdečih lic. To ga" je že zadnjič iznenadilo, ko se je vrnila pri njegovem obisku z jutranje ježe.
Govorila sta o vseh mogočih rečeh.* Kar pravi Diana: "Oče in jaz pojdeva bo božiču v glavno mesto — in zelo me veseli, da Jtom imela zopet življenje okrog sebe!"
"Življenje! Življenje!" je ponovil po kratkem odmoru. In ti dve besedi sta privreli iz prs tako, kot bi hotela zavriskati, pa se je premagala. Konj je zače^ pod jahalko plesati. Nič se m zmenila za to, da se mora njen spremljevalec že bolj truditi, da jo dohaja. Toda Bogdan Jelovec jo je dohajal, četudi je moral stisniti zobe, da se je obvladal.
Tudi on je že danes mislil na to, da bi šel v glavno mesto, da bie nakupil potrebno za preureditev Jelovega.
"No," zakliče Diana, "kako daleč ste že s svojimi načrti, gospod Jelovec? Oče mi }e o tem pripovedoval. Odkrito in veselo je občudoval vaš okus in vašo domišljijo!" Beseda "občudoval" je zadela njegovo dušo, kot zadene lah&i udarec s šibo konja,, ki hoče opešati. In dal je duška svoji domišljiji, da ji je opisoval prostor za prostorom s skoro pesniško navdušenostjo. Sredi misli se pa hipoma spomni besed, na katere ni že Bog vedi od kdaj mislil: Glej, vse to ti hočem dati, če padeš predme in me moliš!" "Neumnost!" mrmra Bogdan Jelovec, "da mislim zdaj na to."
Konj je stopal še hitreje kot prej. "In če me tudi ptane življenje," si misli Bogdan, "ne bom odjenjal." Na tihem se je pa jezil, da je jahalka tako nepazljiva. Najrajši bi ji bil povedal, kako težko jo dohaja — toda ne, si je mislil, prisilil se boš.
V srcu se je zdaj lahko temu upiral, kakor se je hotel — na vrtu bolnicce se vidi . . . vidi, kako ga vodi . . . vodi . . .
Zdaj zakolne Bogdan Jelovec v srcu in neslišno ... in prikazen preteklih dogodkov se zopet takoj potopi. Ni mu jasno, nad čim je potihem zaklel . . . nad konjem . . . nad jahalko . . . nad . . .
Diana Dukič ga prekine v premišljevanju. "Vaš gospod stric je namera-
"Na Tristana?' pravi kratko in jo pogleda.
Zdaj ga zadene zopet tisti pogled, ki ga je zadnjič pri obisku že dvakrat notranje zmedel. Toda takoj je obrnila Diana svojo pozornost na konja, ki ga je zdaj še bolj pognala. Ta hoja je bila za Bogdana Jelovca skoro neznosna. Silno je postal razdražljiv. In ker si v ti telesni in dušni napetosti ne more drugače pomagati, pokliče psa. "Kurvenal!" zakliče glasno, da bi le mogel nekaj zavpi-« ti. Kurvenal pricaplja k njemu.
"Zdaj je Kurvenal pri Tri-stanu," se zasmeje Diana sko-nja — "manjka samo-še Izol-de!"
Bogdan se strese pri teh besedah, izgovarjenih napol v smehu. Zakaj mu je rekla Tristan?, Ali so njene žareče oči več brale iz njegove duše, kakor je hotel izdati ?
Dobro, da sta prišla do vhoda na vrt. Bogdan ne bi mogel več sto metrov hoditi. S smelim prijemom je hotel obdržati zadnjo Dianino misel in jo vprašati . . .
Zdaj se je pa zatopila v svoje misli. Na poti posuti s peskom je grabil vrtnar zadnjo od-palo listje. Diana to vidi — in poje tiho predse, vedno pa tako razločno, da se razume vsak zlog: "Listje vse odpalo je, ko drevo vihar je stresel; cvetje se smehljalo je — zdaj je veter vse odnesel ... Stezala sem roke v svet, da bi srečo, srečo ujela — toda up mi ves je vzet, sama žalost, bol bom pela!"
Car njenega glasu je prevzel Bogdanovo dušo kot neka nevidna moč. Ves srd, ki ga je prej čutil, je izginil in se uihak nil neskončni vdanosti. Kakor je telesno truden, tako truden je tudi duševno. Zopet bi najrajši glasno zavzdihnil od notranje bolečine, zaklical, naj mu pride kdo pomagat — toda kdo . . . kdo? Ali nihče, ko mu vendar nihče ne more pomagati! In pri ti misli se zbudi takoj jeza v njegovi duši kot ti-gef iz spanja, ki ne more prenesti, četudi ga boža mehka otroška roka. Zapovedujoče zakliče zdaj proti gradu, kateremu se bližata. DiAni pomaga s konja — hlapec pride in prime penasto žival za uzdo.
članek 113.
POZORNOST IN HRANJENJE OTROKA.
Dolenje.
Narava zahteva, da se otrok doji ha prsih; vsled tega je prsno mleko najboljša hrana za otroka. Mati b iie morala vsekakor potruditi, da doji svojega otroka in ne smela bi dojiti & steklenico dokler ni na vse načine poskuša.a dobiti dovolj svojega prsnega mleka za dojenje otroka.
Dojenje % steklenico.
Kadar nimate dovolj prsnega mleka za dojenje .tedaj se je treba poslu-žiti dojenja na steklenico. Da je pravilno zagotovlejns je potrebno velike raznih podrobnosti.
Ako je katera stvar v vsem tem važnejša od drugih je potrebno, da je otročja hrtfna absolutna čista. Vsa posode za merjenje, ogrevanje, mešanje in hranjenje mora biti omiia in prekuhana v vreli vodi, ravno predno se rabi. Važno je tudi, da se dalje vedno pravo mero za dosego pravilno vrejene hrane. Ako se poslu-zite tu vsm danih nsvodil ,si prihranite veliko sitnosti.
Hrana mora biti čista, mleko okusno, pravilno pripravljeno po starosti otroka. Poslajeno kondensirano mleko nudi izvrstno hrano za otroke, ker je čisto pravilno pripravljeno, redilno, lahko prebavno in je treba le še primešati z vodo.
PRIŠEL RAVNO IZ MUČILNICE.
Nekdo sreča svojega prijatelja, katerega ni videl že dlje časa; pri 'tej priliki ga vpraša, kake se' kaj počuti. "Prišel sem ravno iz mučilnice," mu'je odgovoril. "Bolehal sem na želodcu ves mesec. Povem ti, da ni nič hujšega, kot da se mora človek podvreči neprostovoljnemu brezdelju. Zdaj zopet delam ; vsako jutro, ko se zbudim, me navda prijetna misel, da me v delavnici potrebujejo, kamor, zdaj lahko grem." Ce imate vedno doma pri rokah Triner-jevo grenko vino, vam ne bo treba nikdar misliti na kako mučilnico. Cist želodec, nič strupenih plinov zabasahosti v vašem črevesju, lahka prebava, normalno delovanje jetr in le-dic, fin okus — tako se boste počutili, če redno pijete Triner-jevo grenko vino. Pomnite tudi, da je Trinerjev Liniment ne-prekosljivo zdravilo pri izpab-kih, oteklinah in živčni bolesti ter da sta Trinerjev prašek zoper glavobol in Trinerjeve kapljice za zobobol.jako učinkujoče. Popolen seznan Triner-jevih zdravil vam dopošljemo, če nam pišete ponje. Joseph Triner Co., Chicago, 111.
Telefon urada: 74»	"
Telefon stanovanja 22IS-J.
Woeee Printing Company
J«H»» C. Whm, M.l».ai ' tUfaarna is isdelovalnica itampflij fe kavčuka. TWkamo v ,Hk ' " " 1 JEFFERSON ST* S. nadstropje, prt
Kot je že zgoraj omenjeno se več-krst pripeti, da mati ne more dobiti dovolj svojega prsnega mleka za-dojiti otroka .seveda v takem slučsju je potrebno preskrbeti drugo vrstno hrano. Dobro čisto krrfvje mleko .pravilno ohlsjemo, z dovoljno količino čistega sladkorja, zmešailo s pravo količino vode, nadomešča hrano materinih prsi. Najboljše vrejeno in pripravljeno izbrano mleko in čisti sUdkor dobite pod imenom Borden's Eagle Brand Mleko. 2e t ti red o ve so bile ameriške matere precej odvisne in se zsnesle na to zanesljivo mleko. Vživsno po nsvodilih je najboljše nadomestilo za materino mleko.
Pomirjajoč sušltni tele powder je neobhodno poitfiHin .da obvarujete občutno kožo vašega otroka pred mokroto in raznimi malimi draženji, ki so za otroku neugodna. Colgate's Baby Talc, je -pripravljen posebno za otroke, soglasno z predpisom, ki ga je sestavil neki ugleden zdravnik, vodja neke bolnišnice za otroke, čisto Castile milo je tudi potrebno Colgate's Baby noma čisto ter odgovarja vam United States Pharmacopoeia.
kc. <_isiu v^asuic umu
o za va.šega otroka. Castile milo je popol-odgovarja vsem zahte-
Čitajte te člsnke vsak teden pazno in jih shranite'fci bodoče potrebe.
Jaz MARY ŠTALCER
CLEVELAND. O. v
i
* sem rebila Wahči-čevo Al pen tinkturo ta lase, ker so mi strašno odpadali tako, da bi bile vse izgubila, ako ne bi rebila Wahčičeve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako, de imam sedaj en Jerf in tri ptice dolge lese, taker se g. V/ahčiču lepo zahvalim.
Imam pa ie več dragih zdravil, ka-rtere bi morale imeti vsaka družine pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Ze rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute ne glavi, zoper sive • lase, revmatizem, kostibol in tr-ganje, kurja očesi, bradavice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHCTC
1436 E. 95th St. (blizu Wade parka) CLEVELAND. O.
Izdel sera novi cenik
Domačih Zdravil
to oeoo ~ — i LAVI JE.
importirano orodje iz jvabu
Kosa i r I ličkom, is »arantlranaga
jekla, t*.« SS. TS in 7Skm *>l«e.....SS.SS
Km poliranka a rinikom. »S.
■a 75 caa. dolge,---------------------.......** ••
K lepilno orodje ..............~..........- "»H*
Brusni kamen "Bergamo ------------»0.45
Prate* _ • . _ ......L...................10.10
»Tolika Sta Srpu k lepa ti »S«; Ribeien za repo. * drenu noiema ............»1.3*
Blato poiiljim poitnlne prosto.
, Pezdir
Hall 5U,
N. V.
izdel-
ki priznane za njbolj&e. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skuinjo ie prakso. De so moje harmonike v resnici najbolj znane in ari-ljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma is vseh krajev širom držav.
V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in droge
PIANO ROLLK in PLOflčJS ZA GRAMOFONE.
Pišite po cenik.
Pri meni boste dobili vsak muzikslični inštrument, msli sli veliki, za nizko ceno.
Blago razpošiljam po celi Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MERVAR
Music Store,
8921 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND. OHIO.
tik
NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
V	Zj edin j enih državah je vedno pripravljena . postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrsta tiskovine.
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK
dobite vselej ▼ naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" In mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naia učiteljica.
AMERIŠKA DOMOVINA
V	svojem lastnem poslopju
6117 St. dalr Ara, , CLEVELAND, O.
w

ČITAJTE ČUDNO ZGODBO TEGA MOŽA!
• Jas delani v <radniku. kjer sasluiim dosti denarja; ker imnm pa Sest otrok, moram tudi dosti pri druiiai potroiiti. Poroden Sem if iestnajst let;, rad imam svojo ženo, tako ima tudi ona mene rada. Zelo aadovolj-. al smo iiveli ves ta t as, irjetnii zadnjih dveh let. ko mi je zbolela iena. Hodila je k zdravniku tojiko tasa, dokler smo imeli ie kaj denarje prihranjenega: vse senv poskuial. da bi mi draga ženica okrevala; todc postajala je vsak dan boU slaba: nobena stvar ji ni pom ara ta. Sčasoma je postala i« tako slaba,
«1 ai mogla niti bitnih opravil izvriavati sled te-a sem moral jas vsa to delati in celo pometati. Vse to sem delal s veseljer/i da bo moja bova iena enkrat sop<.-t okrevala. Varal sem se. Sena je poatajala od dae do dne bolj slaba, tako, da je tehtala ie samo *S funtov: bila je ie skoro smrti zapisana. Neke«« dne je priila k nam na obisk is New Jersey moja seat««: ta je veliko verovala v domaia sdravUa, bila je prava domaia sd ravnica. Takoj ko je po* gledala moji leni * obraz, je domala njeno Pfavo bolezen: rekla je. da jo mu<i .traku-Lja. Naročila j« zdravila aa odpravo trakulje. To se je vriito pred enim mesecem. In v resnici j« odpravite is inje do »0 Čevlje* dolgo trakuljo. Danes je moja iena zopet zdrava, kar sem toliko iasa zaman, pričakoval. L. K. Andras. IJniontovrft. Dosti moiklh. -tana in otrok se zdravi po nepotrebnem ker ne znajo kaj je vzrok njih bolrzni; muči jih pa traku Ijs. Predznaki trakulje soi asali koal trakulje se prikaiejo. iseuba taka .otoinost. belkast jesik. koleanje. sgaga. bolečine v hrbtu, glavobol. omotica ia črn kasti obrobki pri očeh; teiave v ieiod-au. rmenkasta koia. Izguba na teii, slaba sapa la u«t. mrinja do dela in do itvljenja ai božjastni napadi. Vse to kafte d« imate trakuljo r sebi. ki je viaaih do 5C čevljev dolga, de trak ulja sleie človek« v sapnik, ga lahko zaduii. Radi tega parite pravočasno. da se te nadteinosti iznebite. Naročite Laz tan zdravilo ie danes, k oje vam takoj dopoiljemo pa prejemu »10.4». Naalov: The Laxal Med. Co. »4» Laxal Bldg. Box SSI Pittsburgh, Pa. — Lax tan j« popolnoma nedolžno zdravilo, toda us petno. - Na prodaj v lekarnah. Navedite pri naročilu svojo starost. Da ae poiiljatev zavaruje pri-itejte zraven 4< 25 centov.
KJE JE Miss Frances Bffcunpferer, doma iz Kranjske gpre na Gorenjskem? Po poklicu je bolničarka (nune) in je nedavno živela v Clevelandu, O. Komur je znan njen naslov, naj ga pošlje upravništvu "Glasila;* 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
«K -H "M '»j > 11 M' 1 !■ * I M M < WHIIM"!4t'i t »»■»♦■! 1 1	t
DNE 31. MAJA BQ V LORAIN, OHIO
Milim u ai im T	■	*
vnost m
Dr. M. Č. Spoč,
št. 85. k. s. k. j. -
z razvitjem novega društ. band era.
r 1' *- .' * *'
Slavnost 31-letnice
K. S« Ka J.
in prvi slovenski katoliški
SHOD

IL SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
v tem letu priredi v SLOVENSKA BANKA .
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70 Ninth Ave.
New York, N. Y.
in sicer z najboljšim francoskim parnikom "PARIS", ki odplove iz New Yorka dne 6. junija t. 1.
Ako ste namenjeni v domovino to poletje, ste vsbljeni, da se pridružite temu potovanju, za katero je 2e sedaj veliko potnikov priglašenih.
Ker se ob tem času ni več bati mraza in ker je tedaj morje navadno jako mirno, nudi to potovanje ugodno priliko za vsakogar.
Poleg drugih ugodnosti tega skupnega potovanja bo tudi to, da bo potnike spremljal naš uradnik pfav do Ljubljane, in skrbel za njihovo čim v^jo udobnost, zlasti v pogledu prtljage.
Ne pozabite dalje, da so retur-karte III. razreda sedaj znatno cenejše. Tudi jugoslovanski potni listi so veliko cenejši hi nedriavlja-ni.dobe poseben "permit", na podlagi katerega se lahko nemoteno vrnejo v Ameriko.'
Takoj nam pišite po vsa nadaljna pojasnila.
POSEBNA PRIPOMBA:
Kadar pošiljate denar v stari kraj, ali kadar ielite dobiti kako osebo iz starega kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim k(sfem, se vselej obrnite >na omenjeno banko, pa boste gotovo ■najboljše postrežem.
fiiiuiiuuiuiiimiiiiuNitiinimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiMuiiiiiiiinmiiiunuiiiiii'
F
1142 N: E. Dallas Rd. CLEVELAND, O. I
k. S. k. J. Društvom:
kadar naročate zastave, regalije	=
In drugo, pazite na moje ime in	E
naslov, če hočete dobiti nsjboljše	= blago za najnižje cene.
. Načrti in rzoiri ZASTONJ!	=
.iiiiuniiiinmnuiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiriih.niiiiiiiiii'
Established 1857 ■
PRIHRANITE SI DENAR PRI POŠILJANJU V STARO DOMOVINO.
Vedno vprašajte za ceno v naii banki. Dosegli smo stroko vn j aštv o v tem oziru, da pošiljamo denar po najnižji ceni. Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihranite, ko pošljete de*-nar v staro domovino.
Pridite ie danee k nam fUde informacij« cen. Gotovo boste zadovoljni.
Premotenje U banka mala f11.000.000.00
Dobra slsiba za Slovenko.
Dobro, stalno službo z lepo plačo za opravljati hišna dela, dobi pri ugledni ameriški družini zanesljiva, in pridna Slovenka, kako dekle 20 ali nekaj več let stara. Ponudbe naj se pošiljajo na:
Mrs. L. M. Rubens, 20« Richards St, Joliet, I1L Ako Je katera v mestu Joliet aH bližini, naj se osebno zglasi na gornji naslov (A^vertis.)
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM, Slovenski trgovec. «17 Eaet C. St. PneUo, Colo.