Irena Novak Popov UDK 821.163.6.09”1914/1918” 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 
irena.novak2@guest.arnes.si 

»POZABLJENA« SLOVENSKA 
PRI^EVANJA IZ VÉLIKE VOJNE 

Sodbo Ivana Preglja o slovenski knji`evnosti v ~asu prve svetovne vojne, ki naj bi kljub veliki snovi dala 
malo spomina vrednih estetskih vrednot, je mogo~e nadgraditi s spoznanjem, da se je v vojnih okoli{~inah 
razmerje med zunajliterarno izku{njo in literarizacijo tako bistveno premaknilo, da so dotlej znani na~ini literarnega 
ubesedovanja izkazali za nezadostne. Ko besedila F. Kozaka, Z. Kveder, F. S. Fin`garja in I. 
Cankarja soo~imo s pri~evanji v voja{kih dnevnikih in spominih, se izka`e, da so novi postopki povezani z 
vdorom neposredne faktografije, realno raz{iritvijo izku{enj in pomno`itvijo skrajnih eksistencialnih 
polo`ajev. Za ekspresionizem zna~ilni patos je odraz te`nje, jezikovno izraziti popolno negotovost, smrtno 
grozo, omajano religijo in dvom o smislu bojevanja, ob katerem se razkrajajo civilizacijske, kulturne in 
eti~ne norme in rojeva potreba po prenovitvi. 

Naslov razprave ka`e dvojno orientacijo: prva svetovna vojna v slovenski literaturi in 
slovenska literatura v ~asu prve svetovne vojne. Drugi vidik je `e leta 1920 izbral pisatelj 
in literarni zgodovinar Ivan Pregelj. V »informativni {tudiji« Svetovna vojska in 
slovensko slovstvo je evidentiral revialno in knji`no objavljene literarne tekste tedaj 
znanih ustvarjalcev.1 Toda »umetnine trajne in klasi~ne vrednosti«, ki jih je »oplodila 
svetovna vojska v Slovencih« je na{el samo v petih delih: Cankarjevi zadnji knjigi 
~rtic Podobe iz sanj (1917), @upan~i~evi pesni{ki zbirki V Zarje Vidove (1920), 
Fin`garjevih novelah Prerokovana (Slike iz svetovne vojne), povesti Vladimirja 
Levstika Gadje gnezdo (1919) in drami Stanka Majcna Kasija (1919). Dotaknil se je 

– ali le v opombi omenil – {e Zofke Kveder in mlaj{ih talentiranih pripovednikov: 
Franceta Bevka, Alojzija Resa, Ferda Kozaka, Ju{a Kozaka, Frana Ks. Me{ka, Narteja 
Velikonje.2 V kanon sta se prebila {e Pre`ihov Voranc s prvim voja{kim romanom 
Doberdob (1940), ki je nastal z zdru`itvijo in raz{iritvijo med vojno napisanih novel, 
ter Zofka Kveder z romanom v pismih Hanka (1918). Vendar avtorji ne bi postali del 
`lahtne tradicije samo na podlagi omenjenih del, temve~ so si umetni{ko trajanje 
zaslu`ili z zgodnej{imi ali poznej{imi. 
1 Na{tel je 12 pripovednikov in dramatikov ter 27 pesnikov (Pregelj 1920)
.
2 [tudije Antona Ocvirka (1938), Franceta Vodnika (1938) in Franceta Koblarja (1939) so {tevilo imen
pomno`ile, iz~rpen pa je skoraj 70 let pozneje Stanko Jane` (1989)
.


Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 1 


10 Irena Novak Popov 

Prva svetovna vojna je bila na Slovenskem cela desetletja malo znana, tematsko in 
idejno neizrabljena zgodovinska snov,3 celo historiografsko slabo obdelana.4 Dana{nja 
slika je kompleksnej{a in poglobljena z zavestjo, da je bilo prav na zahodnem slovenskem 
ozemlju eno najte`jih in najbolj krvavih evropskih boji{~, so{ka fronta z dvanajstimi 
ofenzivami, stotiso~i `rtev desetih narodnosti, uni~evanjem kulturne krajine, 
mest in vasi ter eksodusom civilnega prebivalstva.5 Slovenci so po tej vojni izgubili 
tretjino ozemlja,6 a hkrati pridobili minimalno zagotovilo pre`ivetja, ko so se z drugimi 
ju`noslovanskimi narodi povezali v novo dr`avo SHS oz. Jugoslavijo. 

Kompleksnej{a slika je spodbuda, da si problem ogledamo z drugega zornega kota – kot 
svetovno vojno v slovenski literaturi. Tak preobrat zahteva, da nekatera med vojno napisana 
alegori~na, pravlji~na, legendarna in histori~na dela postavimo na obrobje in pritegnemo 
pozabljene spomine ter vojne dnevnike vojakov, ki so kot prostovoljci in mobilizirani 
slu`ili v avstrijski armadi. Preusmeritev pozornosti je mogo~e utemeljiti s sodobnim 
dvomom o nespremenljivosti kanona in z interesom literarne vede, ki se enakomerneje 
posve~a elitnim fikcijskim delom in zanimivim pri~evanjem t. i. nefikcijske proze. 
Spodbuda je tudi postmoderna zavest o pluralizmu ali razpr{enosti resnic, saj ravno 
resnica o vojni, potem ko preneha biti voja{ka resnica ene ali druge strani, nastaja iz 
mno`ice enako relevantnih osebno do`ivetih in spoznanih resnic. 

Dnevni{ko in memoarsko gradivo nima le pomembne dokumentarne vrednosti, temve~ 
je avtenti~no pri~evanje o izjemnih situacijah.7 Za literarno vedo so ti zapisi kontekstualno 
ozadje, na katerem je mo~ ugotavljati literarno presvetlitev v individualni perspektivi. 
Za fikcijsko literaturo o prvi svetovni vojno velja, da zgodovinske izku{nje predeluje 
v enkratno umetni{ko resnico s postopki psiholo{ke karakterizacije oseb, gibljivo 
perspektivo, ki preskakuje iz ene osebe v drugo, naratorjevimi emotivnimi in refleksivnimi 
posegi v pripoved dogodkov, postopki lirizacije, razli~nimi odnosi med pripovedovanjem 
in dialogom, izvirno metaforizacijo in simbolizacijo itd. Ker je moja teza, da so 
tudi ~isto literarna dela hotela biti osebno zavzeta pri~evanja,8 se bom najprej posvetila 
manj znanim besedilom dnevnikov in spominov. 

3 V skladu s postmodernisti~no »ponovitvijo« jo izkoristita pripovednika Drago Jan~ar v noveli Smrt pri 
Mariji Sne`ni (1985) z zgodbo o preganjavi~nem strahu ruskega zdravnika, ki je pobegnil boj{evikom, 
in Vinko Möderndorfer v noveli So~a (Ljubezen iz preteklosti) (Nekatere ljubezni, 1997), v kateri 
pripovedovalec obnavlja pot svoje babice, leta 1916 sedemnajstletne nose~nice, ki med vojaki na so{ki 
fronti i{~e svojega fanta. 
4 Prim. Petra Svolj{ak (1993). 
5 O so{ki fronti pri~ajo materialni ostanki v Muzeju prve svetovne vojne v Kobaridu, ki je bil leta 1993 nagrajen 
z evropsko nagrado. Muzej je ustanovilo nekaj lokalnih zanesenjakov zgodovinarjev leta 1990 iz zbirk 
starega oro`ja, nabranega v Poso~ju. Kobari{ki muzej je tudi izdajatelj ve~ medvojnih voja{kih dnevnikov. 
6 Po razpadu Avstro-Ogrske si je Italija prilastila obmejna ozemlja, ki so ji bila obljubljena ob vstopu na stran 
Antante 23. maja 1915, nova dr`ava Avstrija je s plebiscitom 10. oktobra 1920 pridobila velik del Koro{ke. 
7 Moderno, kulturolo{ko usmerjeno zgodovinopisje je v pismih in dnevnikih odkrilo »bolj `ivo, resni~no 
sliko vojne kot v interpretaciji zgodovinarjev«. (Luthar 2000: 98.) 
8 Pre`ihov roman Doberdob je mno`i~na spominska freska, ki se v na~inu naracije zgleduje po memoarski 
literaturi, presega pa jo z mo~jo in izvirnostjo metaforike. Hanka Zofke Kveder je serija `enskih 
pisem iz zaledja prijatelju na fronti. Bevkove, Majcnove, Kozakove in Resove novelete, ~rtice in dramske 
enodejanke pa posnemajo `anr reporta`e. 


»Pozabljena« slovenska pri~evanja iz vélike vojne 11 

Memoarska in dnevni{ka literatura o prvi svetovni vojni je odprta za in oprta na fakte, 
kar u~inkuje na izbiro slogovnih sredstev, hiperbolizacijo zaznav, emocionalni patos, 
deformacijo in deestetizacijo. Poetika obeh besedilnih vrst izhaja iz zanimivosti snovi, 
ta pa je selekcionirana glede na pi{~evo ob~utljivost in radovednost. Avtorjev pogled in 
vrednotenje sta sicer subjektivna, {e posebej emocionalna v dnevnikih, toda preverljiva 
z resni~no, objektivno in kolektivno empiri~no izku{njo. Pisci dnevnikov so si hoteli 
predvsem izdelati pripomo~ek zoper pozabljanje: kaj, kje, kdaj so nenavadnega izkusili, 
kako so na spremenjeni svet reagirali, kako do`ivljali in prena{ali trpljenje in zakaj so 
vztrajali v absurdnem polo`aju. Spomini so praviloma oblikovani iz ve~je ~asovne razdalje, 
iz prvotnej{ih dnevni{kih osnutkov, pogosto z vklju~itvijo naknadne historiografske 
vednosti o dogajanju, ki si ga ni bilo mogo~e razlo`iti samo iz so~asnih in zo`enih 
zaznav. Pisanja ni gnala `elja po objavi, celo ne jezikovno obvladovanje kaoti~nih, nepovezanih, 
neprimerljivih izku{enj. Kako so zanje mukoma iznajdevali nov izraz, je vide-
ti iz ponavljajo~ih se to`b, da intenzivnega in ambivalentnega zaznavanja sploh ni 
mogo~e ubesediti, ker sama resni~nost presega imaginacijo: »/…/ in zopet velikanski 
`arometi, rakete, mine, bombe, granate, strojne pu{ke, ro~ne granate, naskoki, kri~anje, 
vre{~anje in vpitje. Kdo naj popi{e? Jaz samo ~utim vso grozo – ves strah in vso lepoto.
« (^ebokli 1999: 64.)9 Kot estetska kategorija deluje tudi bolj ali manj razvita jezikovna 
kompetenca, saj so avtorji dnevnikov in spominov poleg umetnikov in znanstvenikov 
tudi bistri, polizobra`eni mladeni~i, delavci in obrtniki. Pomanjkljiva ubesedovalna 
zmo`nost, zna~ilno drsenje v pogovornost in voja{ki `argon ter fragmentarnost10 v 
tem primeru delujejo informativno in stopnjujejo vtis neposrednosti in pristnosti. 

Podoba vojne je tako porazna, oropana vi{jega smisla, ideolo{ko in politi~no neuporabna, 
dru`ba povojnih desetletij, v kateri so jo oblikovali v literarni diskurz, pa 
je imela zanjo tako malo posluha, da so se za objavo spominov odlo~ili le redki: Ivan 
Mati~i~ (Na krvavih poljanah, 1922), Martin Muc (Skozi Sibirijo, 1933–34), Vinko 

V. Gaberc – Gaberski (Brez slave, 1935), Aleksander Li~an (Spomini iz Sibirije, 
1936), Jakob Gr~ar (Devi{ka zemlja v krvi, 1936). Izpovedovanje uporni{kega razpolo`
enja v avstrijski armadi – spontani upori v Judenburgu, Murauu, Radgoni, na 
Piavi – ali navdu{eno spremljanje ruske proletarske revolucije sta bila neza`elena v 
dru`bi kraljevine Jugoslavije, ki je brisala nacionalna ~ustva in preganjala komuniste.
11 ^e pisci niso bili znane kulturne osebnosti, ki jim je bila vojna izku{nja ena 
izmed oblikujo~ih `ivljenjskih faz (npr. literata Jo`e Cvelbar in Ivan Lah, slikar 
Veno Pilon, umetnostni zgodovinar in pesnik Vojeslav Mole), so imeli malo 
mo`nosti zbuditi pozornost na prvo svetovno vojno, saj so celo spomini politika 
Henrika Tume iz{li {ele v samostojni Sloveniji leta 1994. 
9 Vpra{anje si zastavlja mladi literat Andrej ^ebokli; podobne izjave se ponavljajo tudi drugod, kakor da 
stari na~ini opisovanja niso ve~ ustrezni. 
10 Fragmentarnost je v elitni literaturi umetno iskano stilno-kompozicijsko sredstvo, v pri~evanjski literaturi 
– zlasti v dnevnikih – pa je bolj posledica sprotnih zapisov kaoti~nih, miselno nesistematiziranih 
do`ivetij ali pa delne ohranjenosti celote. 
11 Oto Luthar (2000: 98) med vzroki za potla~itev kolektivnega spomina na prvo svetovno vojno navaja 
dejstvo, da v novi ve~nacionalni dr`avi ni bilo mogo~e hkrati slaviti zmage Srbov in poraza avstroogrskih 
Slovencev, Hrvatov, Dalmatincev, Bo{njakov, Vojvodincev. 


12 Irena Novak Popov 

Izbruh zanimanja za zapise navadnih slovenskih vojakov avstrijske armade se povezuje 
z razmahom zakrnele identitete in odkrivanjem potla~enega zgodovinskega spomina.
12 Spremlja ga razgrajevanje stereotipov o slovenskem karakterju, ki da je zaradi 
malo{tevilnosti in nedr`avnosti servilen in brez juna{kih voja{kih dejanj, na katera bi 
se bilo mogo~e sklicevati v produkciji nacionalnih svetinj. V zadnjem petnajstletju 
objavljena besedila so z neznanimi na~ini kriti~ne osvetljave razmerja svobodni posameznik 
– nadosebni narod in dr`ava zasen~ili dotlej gojeno memoarsko in dnevni{ko 
literaturo iz druge svetovne vojne. Druga socialisti~na Jugoslavija ni bila ni~ bolj 
naklonjena slovenskemu zgodovinskemu spominu kot prva monarhi~na, saj bi se lahko 
izkazalo, da so bili `rtvovanje, trpljenje, hrepenenje po nacionalni in osebni svobodi ter 
visoki humanisti~ni ideali – tovari{tvo, so~utje, pieteta, spo{tovanje drugega, ~ast in 
osebno dostojanstvo, socialna pravi~nost, interkulturna odprtost – tisto, ~emur je slovenski 
~lovek sledil `e davno pred antifa{isti~nim narodno-osvobodilnim bojem ter 
revolucijo v letih 1941–1945. Zato imajo nove objave historiografski, kulturni, literarni 
in psiholo{ki pomen. Govorijo o umetno proizvedeni diskontinuiteti zgodovinskega 
spomina, o ustvarjalnosti zoper sile uni~evanja, o vojni, ki naplavlja najbolj{e in najslab{
e v ~loveku, o zapletenem kri`anju lojalnosti in nepokor{~ine v posamezniku. Za 
literarnega zgodovinarja so pomembne kot snov in kot dokaz preureditve `anrskega 
sistema: namesto velikega epskega teksta nastajajo gibljive, odprte vrste, ki v kronolo{
ko nizanje dogodkov pripu{~ajo izpovedi in meditacije, poro~anje prepletajo z razpolo`
enji in ~ustvi, dejstva z atmosfero in utopi~nimi vizijami. 

V pripovedno-meditativnih spominih in ohlapnej{ih, bolj fragmentarnih intimnih 
dnevnikih nastaja v o~eh slovenskega ~loveka ~isto posebna podoba prve svetovne 
vojne. Mobilizacija ali prostovoljna priglasitev k vojakom je prostodu{no naivna, 
obarvana s pri~akovanjem, da se bo pokoritev neznatne Srbije kon~ala v nekaj mesecih. 
Zato tudi slovo od `ena in otrok, mater in deklet ni pretirano bole~e, odhod od 
doma pa spremlja prazni~no vzdu{je s cvetjem, zastavami, glasbo in petjem. Voja{ko 
urjenje poteka na (avstrijskem) [tajerskem, v dr`avnem nem{kem jeziku, formirajo 
se ve~nacionalne enote. Avstrijski oficirji so surovi in naduti, vojake po nepotrebnem 
mu~ijo, `ivalsko poni`ujejo in med njimi komaj kdaj odkrijejo talente. 
Tehni~no nerazviti Slovenci so vklju~eni v enote infanterije, kve~jemu v artilerijo. 
Potem ko jih preoble~ejo v nove uniforme, nekaj dni dobro hranijo, jim organizirajo 
katoli{ko ma{o in spoved, jih z `eleznico odpeljejo na fronto v Galicijo, ju`no 
Tirolsko, v Poso~je, kjer jih razporejajo na najnevarnej{e polo`aje. 

»Vzhodna« izku{nja je povezana z neprijetnim vremenom (poletna vro~ina, jesensko 
in spomladansko blato, sneg), slabo oskrbo, dezorientacijo v neznanem prosto


12 V revijah so bili objavljeni Leopold Vadnjal (Mesec nad tajgo, 1989), Albert Polanc (Dnevnik, 2000) 
in Matija Male{i~ (Vojni dnevnik 1915, 2001). — V knjigah: Franc Arnejc (Od Dnestra do Piave, 1970), 
Ljudevit Pivko (Proti Avstriji: 1914–1918. Avstrijske je~e, 1991), Jo`e Hamer{ak (Skozi prvo svetovno 
vojno, 1994), Albin Mlakar (Dnevnik 1914–1918, 1995), Nande Razbor{ek (Drobni spomini na veliko 
vojno 1914–1918, 1998), Franc Jernej Zupan~i~ (Dnevnik 1914–1918, 1989), Andrej ^ebokli (Dnevnik 
od 18. 6. 1916 do 23. 3. 1919, 1999), Franc Rueh (Moj dnevnik 1915–1918, 1999), Grahek Anton 
(Spomin na prvo svetovno vojno in ujetni{tvo, 2001), Ciril Prestor (Po svetu v letih 1913–1918, 2000). — 
Poleg navedenih je v bazi COBISS mogo~e najti {e slede~e pisce: Bogumila Vo{njaka, Cirila Velkovrha, 
Silvestra ^uka, Dominika Kacina, Ivana Sim~i~a in Vilija Prin~i~a. 


»Pozabljena« slovenska pri~evanja iz vélike vojne 13 

ru, nevednostjo glede strate{kih ciljev in popolno zbeganostjo. Pozitivno do`ivetje 
je sprejetost pri osiroma{enem kme~kem prebivalstvu, ki ga iz`emajo trgovci Judi.13 
Fronta napreduje in se umika, enote izgubljajo medsebojne zveze, preutrujeni vojaki 
sre~ujejo prve ranjence in do`ivljajo smrt tovari{ev. Med njimi se ne razvije solidarnost, 
temve~ vlada individualizem (drug drugemu kradejo hrano in alkohol), 
povezuje jih le voja{ki jezik, domoljubje in pripadnost svojemu narodu ter skupna 
mr`nja do drugih. Zaradi voja{ke propagande jih je silno strah ruskih vojakov. V 
neznanem okolju, dale~ od doma nimajo kam dezertirati, strelski jarki jih slabo 
varujejo. Ponovljiva epizoda je izguba stika s svojo enoto in re{evanje lastne glave. 
Galicijska izku{nja se pogosto kon~a s strelnimi ranami in ujetni{tvom, pri katerem 
je najstra{nej{i za~etek, ko jih neusmiljeni Kozaki kradejo in pretepajo z bi~i. Toda 
za ranjence je dobro poskrbljeno v provizori~nih bolni{nicah, po okrevanju pa se na 
ve~ sto kilometrskih mar{ih skozi Ukrajino bli`ajo `eleznici, ki jih vodi v Kijev in 
Moskvo, kjer jih razporedijo v razli~na ujetni{ka tabori{~a in po dolo~enem ~asu 
odpo{ljejo v Zahodno Sibirijo. Najhuje je v prenatrpanih tabori{~ih, kjer ni dovolj 
hrane, nobenih mo`nosti za osebno higieno, izolacijo in duhovno `ivljenje.14 [e 
posebno bole~e so selitve, dolge mrzle zime v neprimernih obla~ilih in trajajo~a hierarhija 
med vojaki in oficirji, ki je v ujetni{vu absurdna. Ve~ina slovenskih ujetnikov 
se prijavlja na prostovoljno delo pri kmetih ali v tovarnah, rudnikih in na sibirski 
`eleznici. Njihovo `ivljenje je tem bolj znosno, ~im bolj se nau~ijo jezika in 
vklju~ijo v civilno `ivljenje. Intelektualci lahko berejo knjige in ~asopise, dajejo 
in{trukcije nem{~ine in latin{~ine v me{~anskih dru`inah, se celo habilitirajo,15 preprostej{
i opravljajo kme~ka dela po vaseh. Najsre~nej{i pa so, ~e med vsemi Slovani 
najdejo rojaka, saj Slovencev kot naroda ne pozna nih~e. Pomembno posredni{ko in 
povezovalno vlogo igrajo `enske, »soldatke« in mlade gospodi~ne, ki so 
nesrame`ljive in seksualno spro{~ene in se tudi ~ustveno navezujejo na postavne 
vojake.16 Slovenski ujetniki so iznajdljivi glede osnovnih `ivljenjskih potreb, postelje, 
pe~i, hrane, obleke in obutve. 

Njihov polo`aj se korenito spremeni z mar~no in oktobrsko revolucijo leta 1917, ki 
jim prinese navidezno svobodo, kajti v domovino se {e dolgo ne morejo vrniti. Na 
revolucijo gledajo z odobravanjem, celo zaupanjem, saj v njej vidijo uresni~itev svobode, 
ki si jo `elijo tudi zase. Redki podjetni ujetniki se sami odpravijo na negotovo 
pot proti domovini, a tam jih ~aka sum izdaje, obto`ba revolucionarnosti, degradacija, 
voja{ki zapor in novo boji{~e. Drugi se morajo sprijazniti s trajanjem dr`avljanske 
vojne, v kateri se na ~e{ke prostovoljce navezane jugoslovanske organizacije 
postavijo na stran kontrarevolucije. Tisti, ki aktivno sodelujejo v notranjih spopadih, 
do`ivijo globlji pretres od vsega, kar so spoznali na avstrijsko-ruski fronti: osvajanje 
in umikanje, nepotrebno ubijanje, iz`ivljanje nad ranjenci, nepokopana trupla. Zaradi 

13 Najbolj ganljivi so opisi, kako se vojaki – katoli~ani udele`ujejo pravoslavnih obredov in kako v skup-
ni stiski razvijejo prisr~ne ~love{ke odnose.
14 Bolj razgledani pisci se ne morejo izogniti aluzijam na katorgo iz Zapiskov iz mrtvega doma F. M.
Dostojevskega. 
15 To se je brez ustreznih dokumentov posre~ilo umetnostnemu zgodovinarju Vojeslavu Moletu v Omsku.
16 Skoraj v vseh spominih naletimo na opise golega kopanja v reki, na komentarje o eroti~nem zapelje-
vanju in nepremi{ljenih porokah z doma~inkami.



14 Irena Novak Popov 

kaoti~nih razmer je ve~ini {e leta 1918 zaprta pot proti zahodu in pomikajo se lahko 
samo na sever ali proti Vladivostoku. Pot proti domu diktira razvoj in du{enje kontrarevolucije, 
ki se razplamteva v Sibiriji in je odvisna od obvladovanja transporta po 
`eleznici. Kot vojaki `ivijo v vagonih in se z njimi premikajo, kolikor sploh obstajajo 
mo`nosti oskrbovanja vlakov, in pri tem opazujejo razpad nekdaj odli~no organiziranega 
sistema. Za~etno ob~udovanje veli~astno prostranih pokrajin in zaznavanje 
medkulturnih razlik17 s~asoma zamenjajo malodu{je, naveli~anost, `elja po samotni 
zbranosti, intimnosti in domoto`je. Hrepenenje se spro`a ob pomladnih prizorih iz 
narave (cveto~e drevo, lete~a jata ptic, ~aplja) in hromi pi{~evo odprtost. Po dolgem 
pri~akovanju se po razli~nih poteh po~asi pribli`ujejo za`elenemu cilju, vrnitvi v 
domovino, ki se je zavlekla za najmanj dve leti po uradnem koncu vojne.18 »Sibirski« 
spomini so kljub neprijetnostim in nadlogam razmeroma sre~na, dinami~na avantura, 
nemalokrat pripovedovana na pikaresken na~in, s humornimi epizodami. 
Velikanski prostorski razpon dogajanja spomine bli`a potopisom, ve~ja mera subjektivnosti 
pa izhaja iz pripovedoval~evega polo`aja – samote, tujstva, brez pisemskih 
zvez z doma~imi, ob izgubljanju tovari{ev, ki so jih preselili drugam ali so v ujetni{
tvu zboleli in umrli ter so pokopani v tuji zemlji. 

Precej druga~na je izku{nja vojakov, ki so poslani na zahodna gorska boji{~a, v kamnite 
strelske jarke na Krasu, v bli`ini Trsta in Gorice, nad reko So~o in na Ju`no 
Tirolsko. Bojujejo se proti Italijanom, ki jih do`ivljajo kot okupatorje, uni~evalce slovenskih 
krajev, bodo~e neusmiljene gospodarje. Zlasti bole~e je ru{enje polslovenske 
Gorice. @ivljenje v strelskih jarkih diktira ritem ofenziv in ~eprav velja prva svetovna 
vojna za primer stati~nega vojskovanja, vojake nenehno preseljujejo na nove polo`aje, 
kjer si morajo obrambne jarke {ele izkopati, utrditi, o~istiti, zavarovati z `i~nimi ovirami 
in si ob njih pripraviti bivalne kaverne. Pogosto trpijo `ejo, lakoto, umazanijo in 
poni`ujo~o u{ivost. ^as ofenziv je dramati~no napet, skrajno nevaren, zato se nau~ijo 
natan~no prepoznavati naravno okolje, iz zvokov izstrelkov napovedovati bli`ino, 
intenzivnost in uspe{nost napadov. Pri tem razvijajo znosen na~in sobivanja in za 
pre`ivetje nujno disciplino, kajti vsaka kr{itev pazljivosti je smrtno nevarna. Ve~krat si 
na tihem `elijo dezertirati na nasprotno stran. Juna{ka dejanja so pogosto golo naklju~
je: presene~enje nepripravljenega nasprotnika, prevara glede dejanske 
{tevil~nosti in mo~i svojega mo{tva. V zadnjih dveh letih vojne in po izgubah bli`njih 
tovari{ev se vse bolj utrjuje zavest o nesmiselnosti vojskovanja, saj pomeni propad 
tako za zmagovalce kot za pora`ence. Dogaja se, da v zati{ju med napadi nasprotni 
vojaki sploh ne streljajo drug na drugega, ~eprav so si tako blizu, da se lahko vidijo in 
sli{ijo. Na gorskih boji{~ih so mo`je zelo odvisni drug od drugega, medsebojno solidarni, 
hkrati pa na omejenem prostoru in skoraj brez stika s civilnim `ivljenjem popolnoma 
odvisni od vi{jih voja{kih ~inov, zato so tem pomembnej{e psiholo{ke in eti~ne 

17 Spomini pogosto prehajajo v opisovanje kulturnih, etnografskih in zgodovinskih zanimivosti neslovanskih 
ljudstev in plemen, Kozakov, Tartarov, Jakutov in drugih. Najdalj je v tem {el Martin Muc, ki se je iz 
Blagove{~enska v Vzhodni Sibiriji dvakrat odpravil trgovat med iskalce zlata na skrajni severovzhod. 
Slovence fascinira druga~en na~in `ivljenja, poljedelstva, konjereje, lova, pa tudi izrazi verovanja, izobrazba, 
kulturne ustanove in {ole. Opise neznanih okolij usmerja pi{~eva osebna hierarhija vrednot, a pri vseh 
so pri vrhu po{tenost, pravi~nost, usmiljenje, pacifizem, svobodoljubje, gostoljubje, zvestoba, marljivost. 
18 Najdalj{o odsotnost je popisal v spominih Martin Muc, ki je zdoma pre`ivel {tirinajst let, tako da so ga 
`e uradno razglasili za mrtvega. 


»Pozabljena« slovenska pri~evanja iz vélike vojne 15 

kvalitete poveljnikov. Zagrizeni, ambiciozni, nesposobni in za svoje mo{tvo neob~utljivi 
~astniki, praviloma nem{kega rodu ali nacionalni odpadniki, so osovra`eni, najhuj{
i odpor pa zbuja odkritje nepravi~nega ravnanja: preostrega kaznovanja in nepravi~
ne delitve hrane, pribolj{kov (ruma, tobaka), odlikovanj in dopustov. Vsaka naslednja 
vrnitev z dopusta na boji{~e je globlji zdrs v brezno malodu{ja, ki ne popusti 
niti za praznik bo`i~a, novega leta, velike no~i niti ob obiskih visokih predstavnikov 
oblasti. Kratki predahi v zaledju le stopnjujejo zaskrbljenost za doma~e, zavest o 
izgubljeni mladosti, `rtvovanju mladih `ivljenj za vse bolj osovra`eno dr`avo in 
njene osvajalne cilje. V nekaterih dnevnikih je zaznati trajajo~i obup ~loveka, ki trpi 
od razrvanih `ivcev in tlenja nevidnih bolezni, ki jih voja{ka medicina razgla{a za 
simulacijo. V drugih nara{~a pesimizem zaradi vse huj{ega iz~rpavanja ~love{kih in 
naravnih resursov, redukcije ~loveka v orodje, prenapenjanja tehnike. Pretresljivi so 
prizori izmu~enih in pobitih konj, zapu{~enih ranjencev, nepokopanih trupel, pozabljenih 
slovenskih grobov na tujem ozemlju, zgro`enost nad u~inki strupenih plinov. 
Tudi navaden vojak je kriti~en do strate{kih napak, kot so zapu{~anje mukoma osvojenih 
polo`ajev, napadi pehote brez artilerijske podpore, streljanje na napa~ne cilje. 
V`ivljajo se namre~ v tragi~ni polo`aj tistih, ki take napake pla~ujejo s smrtjo. 

Vojaki z ju`notirolske fronte so leta 1917 preseljeni na so{ko boji{~e in se od konca 
oktobra udele`ujejo pogona italijanske vojske globoko na tuje ozemlje (do reke 
Piave), pri ~emer spoznavajo stiske izropanega italijanskega prebivalstva in zakrknjeno 
sovra{tvo do neusmiljenih Nemcev. Nekatere opazovalce {e posebej presune 
moralni razkroj dru`be. Ne samo katoli{ka vzgoja, ampak tudi idealizacija erotike 
jim narekuje kritiko prostitucije in vdajanja `ensk zmagovitim vojakom. Dokon~en 
absurd do`ivijo konec oktobra 1918, ko avstrijska armada v razsulu brezglavo 
zapu{~a polo`aje, ki so jih morali vojaki dotlej braniti s svojimi `ivljenji. Za seboj 
uni~ujejo zaloge streliva, opreme in `ive`a in se pustijo razoro`iti Italijanom, nato 
pa do`ivijo poni`anje vojnih ujetnikov. Italijanska ujetni{ka tabori{~a so neznosno 
trpin~enje telesa in duha, ki ga mnogi ne zdr`ijo. Smrt zaradi podhranjenosti, iz~rpanosti 
in bolezni kosí med najbolj navezanimi tovari{i. Ujetni{tvo pomeni te`a{ko 
fizi~no delo, pi~lo hrano, bivanje v {otorih in prezir prebivalstva, ki je prepu{~eno 
samo sebi, brez dela in izstradano. Tudi v ujetni{tvu ne popu{~a uveljavljanje nekdanjih 
avtoritet, gro`nje z voja{kim sodi{~em, zahrbtna zloba posameznikov. 
Dodatno razo~aranje izvira iz spoznanja, da se za slovenske ujetnike ne zmeni nova 
dr`ava Jugoslavija in ne poskrbi za njihovo organizirano repatriacijo, tako da se 
nekateri odlo~ijo za beg in kon~ajo pod streli stra`arjev. 

Ta sinteti~ni prikaz je treba dopolniti s pripombo, da se pri~evanja razlikujejo po 
karakterju pripovedujo~ega, prvoosebnega udele`enca pripovedovanih dogodkov. S 
tem ni mi{ljena samo razli~na iznajdljivost in relativna notranja svoboda, ki lahko se`e 
vse do humorne samoironije. Mi{ljena je razli~na stopnja intelektualizacije, ki se ka`e 
kot refleksivna (samo)analiza dejanskosti in kot primerljivost lastnega do`ivetja z vednostjo 
iz literature.19 Z literarno razgledanostjo pisca je povezan dele` refleksivnosti in 
zmo`nost dviga v {ir{e, nadosebne sfere: med poro~anje o do`ivetjih so posejani ese


19 Gorki in Dostojevski sta stalna referenca Moletovih spominov, literarne aluzije pa sre~amo tudi pri 
Gabrcu, Lahu, ^ebokliju in Cvelbarju. 


16 Irena Novak Popov 

jizirani pasusi, v katerih pripovedovalci v lu~i nesmiselnega uni~evanja in umiranja na 
skepti~en in relativiziran na~in vrednotijo literaturo in pomen ustvarjanja, umetni{ke 
in prakti~ne osebne na~rte, ljubezen in prijateljstvo, preteklost in prihodnost domovine, 
naroda, jezika, razmerje med tehniko in naravo ter preurejajo spomine na otro{tvo 
in ~ustva do najbli`jih. V vojnem pretresu so vsi stari odnosi in razmerja destabilizirani, 
neskladje med realnostjo in hotenjem je popolno, zato ~utijo potrebo po zamisli 
novega, ~istej{ega, bolj{ega ~loveka in dru`be, ki bi temeljila na novih na~elih. Pri 
vseh piscih je mo~no prisotna psiholo{ka analiza so~loveka, s katerim je literarni subjekt 
prisiljen sobivati. V polo`aju brez zasebnosti odkriva neznane plasti, skrito bistvo, 
zlasti emocionalno, intelektualno in eti~no razvitost, plemenitost in so~utje, in v 
tem ~love{kem ogledalu ugleda tudi samega sebe. Predvsem dnevnik kot monolo{ka 
vrsta pomeni ~loveku na fronti nadomestilo za najbli`jega tovari{a, sredstvo premagovanja 
osamljenosti, pobega iz resni~nosti v neosvojljivo notranjost.20 V nepojmljivem 
kaosu pisanje notranje osredinja in varuje pred samoodtujenostjo, hkrati pa je sled 
zbeganosti in krhkosti: »Vse je polno globoke, gluhe bolesti in osamelosti. V meni `ivi 
te`ka zavest, da me ni treba na svetu – in `elja po `ivljenju.« (Cvelbar 1938: 145.) 

Obravnavana dela imajo kljub osnovni naravnanosti k veristi~nemu poro~anju in opisovanju 
zelo samosvoje govorice. Pomembna individualna zna~ilnost je estetska 
ob~utljivost pisca. Uresni~uje se kot vpletanje poeti~nih opisov naravnega okolja, 
pokrajine, sonca, pomladi in kot vklju~evanje verzificiranih lirskih izpovedi ali pisemskih 
odlomkov.21 Razpolo`enjski naboj takih odlomkov deluje kot kontrast napeti 
situaciji na robu pogube, kot lepotni utrinek v opisu neprijetnega, odurnega okolja, 
zanemarjenih in po{kodovanih zgradb, razru{enih mest in vasi, razdejane narave, 
grozljivo veli~astnih no~nih po`arov, raketnih ognjemetov in bobnenja topov. V dnevnikih 
je izrazitej{a raznovrstnost zapisov, razli~no mo~na strnitev dogodkov, njihova 
naklju~nost in nezaklju~enost, razpolo`enjska razgibanost, zato delujejo manj enotno 
in uravnote`eno. Javnosti namenjeni spomini pretendirajo na bolj distancirano 
poro~anje in objektiviziran prikaz, zato je v njih dogajalni kontekst zarisan {ir{e in je 
psiholo{ka analiza prodornej{a. Posamezne epizode so lahko zaokro`ene v narativne 
fabulativne strukture anekdot in kratkih zgodb, povezuje pa jih potopisu ali kroniki 
pribli`ana pripovedna tehnika ali esejska refleksivnost. 

Drugi del prispevka je analiza {tirih eksemplari~nih fiktivnoliterarnih del o prvi svetovni 
vojni. Tudi pripovedni{tvo umetni{ko ambicioznih avtorjev pogosto posnema 
dnevnik ali kroniko, spomine in pisma, vendar uporablja izrazitej{e postopke literarizacije.
22 V nekaterih delih so se avtorji spontano pribli`ali ekspresionizmu, ki svet 
in ~loveka oblikuje v disharmoni~nem popa~enju. 

20 Luthar (2000: 22) poudarja, da je pisanje ljudem pomagalo pre`iveti vojno in da je intimna refleksija
ohranjala vojake pri zdravi pameti, kajti razkorak med resnico in njeno konstrukcijo v voja{kih poro~ilih
jih je spravljal v brezumje.
21 V spominih Vena Pilona so kontrast hudomu{nemu pripovedovanju nekako »te`ke« risbe iz ruskega
ujetni{tva v tehnikah oglja in ~rnila. 
22 @e ~rtice Alojzija Resa Ob So~i (1916) so podnaslovljene »Vtisi in ob~utja iz mojega dnevnika«
.



»Pozabljena« slovenska pri~evanja iz vélike vojne 17 

Mozai~no povezana serija kratkih pripovedi Ferda Kozaka s skupnim naslovom Iz 
zapiskov neznanega vojaka23 prikazuje razpad smiselne predstave o ~loveku, dru`bi, 
politi~ni ureditvi, zgodovini in domovini. Politi~ni red temelji na mehanizmu mo~i in 
oblasti, dru`ba pa je pokvarjena »jama zveri« brez mo`nosti o~i{~enja in preroditve. 
Plasti~no je opisana z nizkim, telesnim, podivjanim podzemnim `ivljenjem ter z 
ironi~nim in grotesknim karikiranjem mno`i~nega obna{anja. Pripovedovalec odkriva 
divjo, temno, iracionalno naravo posameznika, ki so ga kot vojaka oropali svobodnega 
odlo~anja, mi{ljenja, ~ustev, sanj, poklica, vezi z dru`ino in dru`bo. Ko se pogrezajo 
temelji znanega sveta, se neko~ ob~utljivi ~lovek spreminja v obupanega cinika 
in nemoralnega razvratne`a. V vojnem kaosu in nasilju se krepijo nedoumljivi vzgibi, 
nagonske reakcije, slutnje usodnih sil. Med videzom in notranjostjo osebe ni skladnosti, 
temve~ prenarejanje: veselje, juna{tvo, brez~utnost, surovost le prikrivajo nemo~, 
strah, tesnobo, bole~ino, gnus, togoto, mr`njo. Govori voja{kih in cerkvenih avtoritet 

o pravi~nem Bogu, dobri »materi« Avstriji in zvestobi domu so po soo~enju s smrtjo 
le cini~na manipulacija z domoljubnimi, rodoljubnimi in religioznimi ~ustvi. Po`ivinjenost, 
ki uma`e tudi idealizirane spomine in lepa do`ivetja, je posledica razvrednotene 
~love~nosti, notranjega samoponi`anja in nara{~ajo~e groze: »Grgranje in ropotanje 
v daljavi je potihnilo, videti ni bilo ne raket ne `arometov in sumljiv, nevaren mir se 
je zgostil zunaj pred sadovnjakom, na valoviti pokrajini, kakor bi tam nekje v di{e~i 
temi `dela potuhnjena zver na pre`i.« (Kozak 1954: 121.) Pozitivni liki postajajo vse 
bolj nemo~ni, otopeli, obupani, v negativnih se prebujajo nizke strasti (zavist, 
ma{~evalnost, pohlep, nasilje). Razkroj zajame tudi prvoosebnega pripovedovalca. 
Kozakovo pripovedovanje odlikujejo ekspresivni simbolni motivi, ki slikovito ponazarjajo 
dogodke in ob~utja: ~rn obris samotnega drevesa na ognjenem ozadju, na 
`i~ne ovire nabodena srna, plesnoba in nesnaga po umiku poplave. Podobno so oblikovane 
sanjske vizije: privla~ni prepad s ~rno vodo na dnu, gorsko jezero z zastrupljenim 
dnom, na katerega se usedajo paj~evine, klet ali luknja, iz katere se ni 
mogo~e povzpeti v vi{ino, zaprta vrata med preteklostjo in sedanjostjo, pod zaprtimi 
vekami viden tok krvi in mrtvih obrazov. Opisi konkretnega postajajo hiperboli~
ni s kopi~enjem in stopnjevanjem: zaznave in reakcije so pomno`ene, posameznik 
se pogreza v brezobli~no mno`ico, ki deluje kot en sam divji organizem. 
Hiperboli~no deluje tudi kopi~enje dobesednih in metafori~nih oznak za negativne 
lastnosti ljudi: »zbiti, pohojeni, zapu{~eni, prezirani in pozabljeni«, »orodje, klavna 
`ivina, ~reda sirot«. S kozmi~nimi razse`nostmi so izra`ena ob~utja zapu{~enosti v 
zasne`enem visokogorju, oddaljenost od civilizacije, halucinacije `iv~no razrvanih: 

Bel, zasne`en greben je bil kakor hrbet ledene gore, ki je dolg, oster in na gornjem, vi{jem 
koncu odsekan in nosat {trlel iz ~rnega morja no~i. Ves prostor nad njim, ki ni imel ne konca 
ne dna ne oblike, je bil napolnjen s kovinsko modrikasto temo. In po tem prostoru so kro`ili 
gore~i svetovi in so se nesli{no pomikali po svojih ve~nih poteh. (Kozak 1954: 118.) 

23 Kot zaokro`ena celota je objavljena v zbirki novel Od vojne do vojne (Ljubljana: DZS, 1954), str. 
7–153. Vsebuje psiholo{ke skice, posnetek reporta`e, klasi~no dogajalno novelo in dnevni{ke zapiske: 
Prijateljica smrt, Mar{bataljon {tevilka 16, V novo resni~nost, Kadet Viki, Zgodbe, Pekel, Krvavi dnevi, 
Iz bele hi{e. 


18 Irena Novak Popov 

Dogodke prekinjajo zaznave bojnega hrupa, krikov, tuljenja, in mo~ne barve: ~rna, 
bela, rumena, rde~a. Ekspresivnost je vidna v ponavljanju izraza ~love{kih o~i. Vtisi 
in izraz notranjosti dela o~i gore~e, vro~i~no se ble{~e~e, vdrte, mrzle, kalne, mokre, 
rumene, vodenomodre, steklene, bele. Dramati~nost in brezizhodnost situacij 
pove~uje tudi opu{~anje sredstev besedilne strnjenosti z elipsami in zamolki v govoru 
pretresenih likov. 

Roman Hanka24 Zofke Kveder je izpovedno-meditativna kronika v pismih, namenjenih 
prijatelju, profesorju, rodoljubu in pacifistu Kazimirju, ob katerem se je Hanka 
razvila intelektualno in emocionalno. Ko je med vojno prisiljen sprejeti oro`je in 
poslan na rusko fronto, mu Hanka pi{e o svojih stiskah in preobrazbah, nazorih in 
razpolo`enjih.25 Vojna razdre njeno varno in zlagano `ivljenje soproge (postane 
begunka, izgubi brata, mater, edinega prijatelja), iz~isti intimne odnose (razveza 
zakona, lo~itev od h~era) ter izsiljuje nova stali{~a, odlo~itve in dejanja. Epistolarna 
izpoved vsebuje spominske retrospektive in usodo napovedujo~e sanje, glavni dele` 
pa ima refleksivnost. Razmi{ljanja so posve~ena polo`aju `enske v zakonu, dru`ini, 
dru`bi, kajti v prelomnem ~asu se prelamljajo tudi tradicionalni vzorci `enskega 
samozavedanja in delovanja. Enako zavzeto se loteva aktualnih vpra{anj, suverenosti 
in zgodovinske neuresni~enosti slovanskih narodov, notranjepoliti~nih delitev, 
neenakopravnosti v kapitalizmu, militarizma. Trpljenje beguncev in umiranje vojakov 
jo vodi do religiozne skepse in resignacije glede napredka civilizacije, kulturne 
in znanstvene prihodnosti povojne Evrope, celo glede pre`ivetja ~love{tva, saj so v 
vojni nesmiselno `rtvovani mladi, zdravi, dobri in izobra`eni mo{ki, od `ensk pa 
zahtevani neizmerni napori. Obsoja interese mo~nih, ki trgujejo z ozemlji in `ivljenji 
{ibkej{ih ter zavra~a vesoljno odmaknjen, brez~uten pogled in govorico propagande 
o zmagah. Sredi zapu{~enih `ena, vdov in sirot, `ivljenja v pomanjkanju in 
obupu je vzor le po`rtvovalno delo zdravnikov in bolni~ark. Otopevanju zaradi 
mno`i~nega trpljenja se Hanka upira, tako da ohranja so~utje, zavra~a posplo{itve 
in opozarja na posameznika, njegovo enkratno in subjektivno ob~uteno bolezen, 
bole~ino, smrt, `alovanje. Apologija potrpe`ljivemu delu za drugega ima protiute` v 
kritiki izmikajo~ih se bogatih tujcev in doma~ih profiterjev. Vojna je predstavljena z 
drasti~nimi opisi ~love{kih stisk: potovanja v prenatrpanih vlakih, ki postajajo 
mu~ilnice; zbeganost, osamljenost, brezposelnost in nepovezanost beguncev; odrezanost 
in neinformiranost izropanih pode`elanov; agonija bolnikov in ranjencev v 
prepolnih bolni{nicah. Za osrednji literarni lik je vojna katalizator krize in katarzi~
na pot v novo `ivljenje. Najprej se re{uje v intelektualno, nato v humanitarno 
delo, toda oboje zmore le kot samostojna in notranje osvobojena `enska. 

24 Pisala ga je v hrva{~ini 1915–1916, objavljen leta 1918 v Zagrebu, slovenski prevod M. Bor{nik in E.
Kernc pa je iz leta 1938. V zadnjem ~asu je do`ivel novo medkulturno branje v {tudiji Zvonka Kova~a 
z
naslovom Romani Zofke Kveder. Miran Hladnik in Gregor Kocijan (ur.), 2003: Slovenski roman.
Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF (zbornik Obdobja 
–
metode in zvrsti, 21). 119–127.
25 Dogajanje je postavljeno na Poljsko, vendar prikazane razmere in odnosi veljajo za vso srednjo
Evropo.



»Pozabljena« slovenska pri~evanja iz vélike vojne 19 

Poro~anje in esejisti~ne odlomke v Hanki prekinjajo zarisi atmosfere, ki pripoved ne 
le lirizirajo in emocionalno barvajo, ampak ustvarjajo prostorsko-~asovni kontrast. 
Lirski odlomki so povezani s prostori prvotne, romanti~ne ~istosti in svobode, z 
gozdno naravo in rojstno vasjo: »Semkaj ne sega obup sveta, tu je tiho. V globokem 
molku mol~i gozd, zatopljen v svoje ~isto, dehte~e, zbrano `ivljenje.« (Kveder 
1938: 269.) Odlomki pa so povezani tudi z idealizirano ljubeznijo, ki proti koncu 
romana dobiva konotacije transcendence: 

»Moje srce je bilo kakor izvir, ki iz njega hiti voda; kakor baklja, ki sveti v no~; kakor 
ro`e poleti, ki blago duhtijo. Kaj vem, prijatelj, kam se je dvigalo nedolo~eno, svetlo, 
ve~no hrepenenje moje du{e? Dvigalo se je v vesoljstvo, vedno vi{e in vi{e. Vas je iskalo 
in vendar ni iskalo samo Vas. Prijatelj, nepopisno lepo je hrepeneti brez cilja, brez 
mej!« (Kveder 1938: 264.) 

Sublimacija bole~ih izgub v hrepenenju ter du{a, povezana s vesoljnim duhom, sta 
novoromanti~ni usedlini idealizma, tega pa razkraja patos in dokumentiranje vojne 
realnosti. Njeni mo~i se je pisateljica podredila tako, da je roman zaklju~ila s smrtjo 
pisemskega naslovnika, kar simbolno nakazuje tudi umiranje idealov. 

Fran Sale{ki Fin`gar je v novelah in ~rticah Prerokovana26 vojno predstavil z vidika 
pode`elskega zaledja, kakor ga je od blizu spoznaval kot `upnik v Sori pri 
Medvodah. Sled neposredne izku{nje je izbira gibljive pripovedne perspektive in/ali 
osebni pripovedni polo`aj. V avtotematskem uvodu k Slikam brez okvira literarni 
subjekt izra`a nemo~ distanciranega opazovanja in celovitega razumevanja dogodkov 
in kolektivne pretresenosti, ki jo pisatelj povezma kot splo{no ob~utje, v katerem 
ni mo`na trezna »mo{ka« beseda, temve~ jecljanje: »Torej taka je stiska, da na{ 
~lovek /…/ sedaj jeclja, ko nima besede, da v tla gleda, ko nima ve~ solz, da bi jokal, 
in ga je zato sram.« V samih tekstih si prizadeva za mirno presojo, a oblikuje jih v 
dinami~ne strukture, barva s ~ustvenimi odzivi in modalnimi izrazi subjektivnosti, 
pozornost usmerja na detajle, usodne trenutke, skicira fragmente, z zgradbo posnema 
vdor destrukcije in naklju~ja, ki zamajeta stari sistem vrednot. ^rtice so izseki 
dogodkov: sporo~ilo o za~etku vojne, prva mobilizacija (Prerokbe zore), 
pusto{enje voja{tva po vaseh (Golobova njiva), prizori kaosa ob dr`avnem zlomu, 
ki ga ponazarjajo razbrzdane anonimne skupine vojakov, sestradanih civilistov, 
zanesenih revolucionarjev in ponavljano sre~anje ene same usihajo~e matere z 
odsotnim pogledom (Polom). V ospredju so usode `ensk, voja{kih vdov, ki v zameno 
za gospodarje na fronti dobivajo ni~vredno podporo (Slike brez okvira). 
Klasi~na kme~ka povest z ljubezensko snovjo ka`e, kako se spreminja tradicionalna 
delitev dela in vloge spolov, razkrajajo intimni odnosi in vznikajo zatrte emocije 
(Boji). V zgodovinski kroniki je aktualna situacija preslikana v francosko-avstrijsko 
vojno izpred stoletja (Kronika gospoda Urbana). 

Spretno fabuliranje zajema zaplete odnosov v dru`ini (med prisilno lo~enimi 
mo`em in `eno, star{i in odraslimi otroki, deklo in gospodarjem) in va{ki skupnosti 
(med preprostim kmetom in oblastjo `upnika ter `upana). Vojna spro`a konflikte 

26 Objavljene so bile v reviji Dom in svet 1915–1919, danes pa so zdru`ene v zbirko Slike iz svetovne 
vojne s simbolnim naslovom Prerokovana in pravlji~no simbolisti~nim uvodom. 


20 Irena Novak Popov 

med civilisti in vojsko, `upnikom in voja{kim poveljnikom ter doma~ini in tujci. 
Mnoge osebe so razdvojene zaradi nasprotujo~ih si vlog – samozadostnega kmeta in 
o~eta ter podrejenega vojaka – vendar razkol obvladujejo z odpovedjo in dobroto. 
Nasprotje vojnemu zlu je neomajno zaupanje in vdanost v bo`jo voljo, ki je ~lovek 
ne more razumeti ali si jo razlaga kot pokoro. Cerkev podpira upanje s tola`ilnimi 
obredi, nekateri liki pa se v negotovosti in trpljenju zatekajo v vra`everje. Duhovnik 
kot literarna oseba in pripovedovalec pomaga tako, da posreduje pri poveljnikih, ko 
voja{ka nadutost, pohlep in ropanje prese`ejo vse mere, odvra~a od ma{~evanja in 
obrekovanja in slabo pismenim sestavlja pro{nje za podporo. 

Fin`garjeve zgodbe odlikuje pripovedoval~evo razumevanje stiske nemo~nih, zlasti 
osamelih mater, zapu{~enih nezakonskih nose~nic in vdov, z razpleti pa pisatelj vendarle 
obsoja njihovo moralno {ibkost ob tujih vojakih in prostitucijo. Najhuj{o 
obsodbo nameni posilstvu, najve~je ob~udovanje zvesti, verujo~i `eni, ki se celo ob 
oznanilu mo`eve smrti ne prepusti neiz`ivetim emocijam, temve~ ohrani spomin na 
mo`a. Pogosto zavzame vlogo rezonerja in tola`nika, saj pozna bistvo razmer, 
dru`insko `ivljenje na vasi in kme~ko psihologijo, tj. zatajevano mehkobo, strah in 
zaskrbljenost za najbli`je. Razkriva tudi zna~ajske pomanjkljivosti (jezljivost, ljubosumje, 
privo{~ljivost) in tiste negativne lastnosti, ki jih spro`ajo okoli{~ine: 
`ensko zavist in ma{~evalnost, hrupno mo{ko juna~enje, ki prekriva strahove, trmasto 
vztrajanje pri na~elnosti, tudi ~e je destruktivna. Pripovedi pre`ema kr{~anski in 
vitalisti~ni moralizem in skepsa do dru`benega prevrata, kajti `e razpad stare dr`ave 
je prikazan kot stihija in nadaljevanje trpljenja poni`anih. Pisatelj se zavzema za 
neuni~ljivo doma~e `ivljenje, ukoreninjenost v zemljo, kar potrjuje iznajdljivost 
oseb, njihova prilagoditev novim nalogam,27 rojevanje, pa tudi obsodba uni~evanja 
stvari in razkrajanja du{evnosti. ^eprav osebe presoja po veri in spo{tovanju cerkvenih 
obi~ajev, se ne umika pred stanji negotovosti, zbeganosti, nemorale, saj ga kot 
intelektualca navdaja zavest nemo~i ob propadanju znanega sveta. Trdnost tako kontrastira 
z nebogljenostjo, sramom nad bedo, lakoto in bole~ino. Upor destrukciji je 
tudi `lahten, ljudsko obarvan jezik z mnogimi lokalnimi posebnostmi. Ljubeznivo 
opisovanje kme~ke materialne kulture in obi~ajev se ujema s prvinsko ljubeznijo 
literarnih oseb do doma~ega sveta. 

Za nastanek in razumevanje zbirke ~rtic Ivana Cankarja Podobe iz sanj28 so manj 
odlo~ilne avtorjeve izku{nje zapora in voja{~ine ter stopnjevanje avstrijske cenzure, 
zaradi katere je izbral zastrto izra`anje. Odlo~ilnej{i je imperativ neizprosne razgalitve 
samega sebe v ~asu, ko so se ljudje obrnili vase, postali nezaupljivi, se odtujili 
in si ne upajo priznati zbeganosti, strahu ter bole~in. Na vojne dogodke in prizori{~
a so vezane ~rtice Gospod stotnik, ki prikazuje mlade, vesele fante pred odhodom 
na boji{~e in v smrt, Leda o `ivljenju v voja{nici, Sence, Tisto vpra{anje, 
Pobratimi o do`ivljanju zapora, Ranjenci o voja{kem lazaretu. Motiv razru{enih 
mest najdemo v ~rtici Sraka in lastovice. Vojakova depresivnost je tema v Ugaslih 

27 Kljub zagovarjanju patriarhalnih dru`inskih vzorcev je pozitivno vrednoteno, da `enske samostojno
vodijo kmetije, ki so ostale brez gospodarjev. 
28 Objavljene so bile v reviji Dom in svet 1916–1917, kot celota pa je ta zadnja Cankarjeva knjiga, edina
knji`na izdaja v ~asu prve svetovne vojne, iz{la leta 1917.



»Pozabljena« slovenska pri~evanja iz vélike vojne 21 

lu~eh, strah, obup, staranje, invalidnost, gladovanje v zaledju v Veliki ma{i. Najve~ 
~rtic pa nima prepoznavnega realnega ozadja, temve~ so izraz ob~utij in vrednotenja. 
Ubesedujejo du{evnost prvoosebnega govorca, podobe njegove zavesti in podzavesti, 
sanjsko predelavo resni~nosti. Ob~utja so pogosto razdiralna (strah, groza, 
obup, gnus, `alost, bole~ina, nemo~, samota), toda {e intenzivnej{a stanja, razpolo`
enja in vzgibi so njim nasprotno hrepenenje, pri~akovanje, slutnja, vera, slast, 
radost, opoj, odre{itev, ozdravljenje, veselje, mladostni zanos, otro{ko zaupanje, 
usmiljenje, tola`ba, ljubezen. 

^rtice polni iracionalni subjektivizem, zlasti sanje, vizije in tenko~utno spra{evanje 
vesti. ^eprav s hrepenenjem po ~isti lepoti in metafizi~ni transcendenci nadaljujejo 
poetiko simbolizma z zna~ilno svetlobno-kozmi~no simboliko, se v njih uveljavljajo 
stilne prvine in postopki, ki bodo postali dominantni v literaturi zrelega ekspresionizma. 
Cankar jih uporablja za premik iz estetskih v eti~ne kategorije, tako da je 
tudi lepota v slu`bi izra`anja negiranih vrednot. Etos se ne uresni~uje z obsodbo 
zunanjih pojavov in dogodkov, temve~ kot psihi~ni odziv: sram, priznanje krivde, 
kesanje. Zaradi tematskega poudarka na eti~nem vrednotenju lastnih prestopkov in 
mno`i~nega nasilja je klju~en pojem ljubezen oz. ~ustvena navezanost na domovino, 
narod, ~loveka in naravo. Toda ravno najvi{je ~ustvo je zanikano in celo pripovedovalec 
si o~ita brez~utnost, la`no usmiljenje in sebi~nost: »Stotiso~i padajo: ali 
jih vidi{? Ne vidi{ jih, niti ene solze {e nisi prelil zanje.« (Sence.) 

Ekspresivno semanti~no mo~ nosi v prvi vrsti fantasti~na imaginacija, imenovana 
»sanje«, ~eprav gre ve~inoma za vizije ali privide. Vizionarna je `e v Uvodu opisana 
podoba lepega, brezmejno trpe~ega mrli~a, ki pri~akuje solzo, o`ivljajo~o besedo, ljubezen. 
Umik iz stra{ne realnosti v kozmi~no do`ivetje, ko je »vse neizmerno nebo od 
obzorja do obzorja zaplesalo pre~ude`en ples bliskajo~ih se, prasketajo~i pisanih lu~i, 
od razbeljene srebrnine do ~rno`are~ega plamena« v ~rtici Med zvezdami, bi lahko bil 
opis no~nega boja na fronti, ~e ne bi bilo drugih znamenj, da gre za vizijo duhovnega 
obstajanja, vnebovzetja ~loveka in zemlje. Pravi odmik od realnosti je privid, ki »~rno 
ma{o« trpe~ih transformira v veliko ma{o radosti (Velika ma{a). Obiska Smrti v ~rtici 
Konec ni mogo~e pokriti z oznako sanje, temve~ je personifikacija vesti, ki literarnemu 
subjektu postavlja neizprosna vpra{anja: kako, ~emu in komu `ivi.29 Fantasti~na 
raz{iritev prizori{~a, ki je naravno, znano in doma~e, ~eprav ga pripovedovalec »prej 
{e nikoli ni videl, tudi v sanjah ne« iz ~rtice Tisto vpra{anje je eden izmed na~inov 
hiperbolizacije. Hiperboli~nost je posledica mno`i~nih prizorov, ki sugerirajo ali bistveno 
enakost posameznikov ali izgubo individualnosti v amorfni masi: »Med jetniki 
sem bil in v spominu komaj {e razlo~im obraz od obraza, glas od glasu. Vse o~i so gledale 
enako, ena skrb je bila v njih, ena bridkost, en strah, eno upanje.« (Pobratimi.) 
Razpolo`enja izostruje in intenzivira tudi postopek abstrahiranja in osamosvajanja: 

Tam zadaj je grozota; in grozota ho~e, da jo vidi{, dr`i te s kremplji za roko in za pas, da 
ji ne uide{; okreni se kamorkoli, zastrmela ti bo bleda in nema v obraz; ozri se kakor koli, 
~e proti samim nebesom, ona je vsepovsod, edina je; nema je, ali vse, kar sli{i{, je njen 
glas, tudi tisti glas, ki krikne ponevedoma iz tvojih ust. (Kadet Milavec.) 

29 @iveti komu je nenavadno spremenjena rekcija neprehodnega glagola, z dativno obliko implicira dajanje, 
posve~anje `ivljenja nekomu. 


22 Irena Novak Popov 

Postopek je podoben alegori~ni personifikaciji, v kateri nek pojem dobiva osebno 
ime, podobo in zgodbo: vojno zlo je koncentrirano v liku gospoda stotnika, nekoristna 
mo~ v Petru Klepcu in pri~akovanje trpe~ih v kralju Matja`u. Bibli~ni in liturgi~
ni simbolni motivi shematizirajo spoznanja in emocije, aktualizirani pa so z 
navezavo na tragi~no dogajanje. 

Ekspresionizmu se Cankar najbolj pribli`a z deformacijo (telesnimi in du{evnimi 
po{kodbami), s prikazovanjem bitij kot da bi bila stvari in s popa~enim pogledom v 
izkrivljenem ogledalu, ki razgalja la`ne videze. Da bi pokazal bistvo resni~nosti, 
potujuje znane predstave s premikanjem perspektive: s perspektive otroka izreka 
nesmisel pobijanja in neutemeljenost sovra{tva, o uni~evalni mo~i govori s perspektive 
bebca, `ivali ali rastline. Najraznovrstnej{a pa je raba retori~ne in kompozicijske 
antiteti~nosti, ki strukturira pripovedoval~ev odpor in upor. Kontrast trdi, goli, temni 
`alosti je izsanjani mladi par; resignacija zbuja spomine na otro{tvo, mladost, sre~no 
ljubezen; med naravo in ~lovekom vlada sovra{tvo; smrt premaguje vera v `ivljenje, 
posmrtno vstajenje in ve~nost, resignacijo upanje. Nenehno se soo~ata zunanjost in 
notranjost, povr{ina in nevidno, skrito in razgaljeno, resni~no in umi{ljeno, globinsko 
vrednostno nasprotje pa nastaja med dejanskostjo na eni strani in fantastiko, fikcijo, 
mitom, vizijo, sanjami na drugi. Tudi zbirka kot celota je zgrajena tako, da se 
vzpenja k svetlobi, vstajenju, duhovni mo~i in katarzi, posamezna besedila pa se 
kon~ujejo z vzkliki `elje, retori~nimi vpra{anji ali eti~nimi pozivi: 

Jaz pa vem, kam pojdem, jaz pa vem, kje so lu~i pri`gane – kako da se nisem `e prej 
domislil? K zibki pojdem; dvoje milih plamenov, neugasljivih, se tiho in mirno smehlja 
iz nje; angel bo`ji dr`i roke nad njima, dokler ne zasije zarja nad gorami. (Ugasle lu~i.) 

Eti~no meditativne Podobe iz sanj tipajo k bistvu, temelju upanja, s ~imer dokazujejo 
psihi~no mo~, ki izvira v najskritej{i in najdragocenej{i globine osebe. Du{evni 
prostor je sicer neskon~en in nepregleden, toda pri vseh ljudeh enak. V prvi svetovni 
vojni je pisatelj videl svoje poslanstvo v tem, da ga v ustvarjalni muki i{~e v sebi in 
izrazi za vse. 

Sklep 

Pri~ujo~e besedilo o usodi kolektivnega spomina na prvo svetovno vojno je bilo pripravljeno 
za konferenco In{tituta za slavistiko pri Ruski akademiji znanosti, na kateri 
naj bi pregledali kulturo in literaturo ju`nih in zahodnih Slovanov v prvi svetovni 
vojni. Vsi referenti so odkrivali presenetljivo potla~itev spomina na usodno dogajanje, 
ki je prekrojilo politi~no, gospodarsko in ideolo{ko `ivljenje stare Evrope, v 
literaturi pa spro`ilo nove, avantgardne smeri, ki so dokon~no razdrle estetske koncepte 
devetnajstega stoletja. Izostritev, napetost, dinamika, deformacija in fragmentarnost 
so se kot zametki ekspresionizma najla`e uveljavili v poeziji, dramskih enodejankah 
in kraj{i pripovedni prozi, sama geneza literarnih postopkov pa se zdi 
nelo~ljivo povezana s kr~evitimi zgodovinskimi spremembami. Dose`ke s podro~ja 
literarne fikcije se zato zdi smiselno postaviti ob do`ivetja realnosti, kakor jih v 
neposrednih zapisih prina{ajo medvojni dnevniki in nekoliko pozneje dodelani spomini, 
tudi zato, ker fikcijski `anri posnemajo neposredno pri~evanje v pismih, dnevnikih 
in reporta`ah. Táko soo~enje je predvidela `e ugotovitev Sre~ka Kosovela, ki 


»Pozabljena« slovenska pri~evanja iz vélike vojne 23 

je v »premirju« med svetovnima vojnama zapisal: »Res, tudi pri nas se je rodil 
ekspresionizem. A ne v umetnosti, v `ivljenju.« (Kriza.) 

Viri 

Arnejc, Franc, 1970: Od Dnestra do Piave: spomini iz prve svetovne vojne. Celovec: Dru`ba
sv. Mohorja.
Cankar, Ivan, 1975: Zbrano delo, 23. knjiga. Ljubljana: DZS.


Cvelbar, Jo`e, 1938: Izbrano delo. Celje: Dru`ba sv. Mohorja.
^ebokli, Andrej, 1999: Dnevnik od 18. 6. 1916 do 23. 3. 1919. Pesnik in pisatelj iz Kreda.
Gorica: Gori{ka Mohorjeva dru`ba.


Fin`gar, Fran Sale{ki, 1983: Zbrano delo, 5. knjiga. Ljubljana: DZS.


Gaberc, Vinko V. – Gaberski, 1935: Brez slave: spomini na svetovno vojno. Ljubljana: samo-
zalo`ba.
Grahek, Anton, 2001: Spomini na prvo svetovno vojno in ujetni{tvo. Ljubljana: Mladika.
Gr~ar, Jakob, 1936: Devi{ka zemlja v krvi: zapiski iz Sibirije. Celje: Dru`ba sv. Mohorja.
Hamer{ak, Jo`e, 1994: Skozi prvo svetovno vojno. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kveder, Zofka, 1938: Izbrano delo Zofke Kvedrove, 8. knjiga. Ljubljana: @enska zalo`ba


Belo-modra knji`nica.


Lah, Ivan, 1940: Druga knjiga spominov. Ljubljana: Odbor za postavitev nagrobnega spome-
nika dr. Ivanu Lahu.
Li~an, Aleksander, 1936: Spomini iz Sibirije: dogodki slovenskega vojaka, ujetnika v svetov-


ni vojni. Ljubljana: Narodna tiskarna.
Male{i~, Matija, 2000: Vojni dnevnik 1914. Vojnozgodovinski zbornik 5/43–57, 6/28–43.
Kozak, Ferdo, 1954: Od vojne do vojne. Ljubljana: DZS.
Mati~i~, Ivan, 1922: Na krvavih poljanah: trpljenje in strahote z bojnih pohodov biv{ega slo-


venskega planinskega polka. Ljubljana: U~iteljska tiskarna.
Mlakar, Albin, 1995: Dnevnik 1914–1918. Kobarid: Turisti~na agencija K. C. K.
Mole, Vojeslav, 1970: Iz knjige spominov. Ljubljana: Slovenska matica.
Muc, Martin, 1933/1934: Skozi Sibirijo: zgode in nezgode slovenskega vojaka v svetovni


vojni. Ljubljana: Vodnikova dru`ba.
Pilon, Veno, 1965: Na robu. Ljubljana: Slovenska matica.
Pivko, Ljudevit, 1991: Proti Avstriji: 1914–1918. Avstrijske je~e. Maribor: Obzorja. [Prirejen


ponatis po izdaji Kluba mariborskih dobrovoljcev, 1924–1928.
]


Polanc, Albert, 2000: Dnevnik 26. 8. 1915 – 6. 1. 1916 (Ranjen iz pekla na so{ki fronti,
Drugi~ k vojakom, Pisma iz 1. svetovne vojne). Gora 7/7–10.
Prestor, Ciril, 2000: Po svetu v letih 1913–1918. Luthar, Oto: O `alosti niti besede: uvod 
v


kulturno zgodovino vélike vojne. Ljubljana: ZRC SAZU. 


24 Irena Novak Popov 

Razbor{ek, Nande, 1998: Drobni spomini na veliko vojno: 1914–1918. Zagorje ob Savi: 
Ob~ina. 

Tuma, Henrik, 1994: Izza velike vojne. Nova Gorica: Branko. 

Vadnjal, Leopold, 1989: Mesec nad tajgo (Zapiski vojaka 1914–1921). Borec 41/12. 
1236–1407. 

Literatura 

Jane`, Stanko, 1989: Motivi prve svetovne vojne in njeni odmevi v slovenski knji`evnosti. 
Borec 41/12. 1396–1407. 

Luthar, Oto, 2000: O `alosti niti besede: uvod v kulturno zgodovino vélike vojne. Ljubljana: 
Zalo`ba ZRC SAZU. 

Koblar, France, 1939: Slovensko leposlovje od leta 1918 do 1938. Spominski zbornik 
Slovenije ob 20-letnici Kraljevine Jugoslavije. Lavir~, Jo`e (ur.): Ljubljana: Jugoslovanska 
tiskarna. 264–274. 

Ocvirk, Anton, 1938: Pregled slovenske literature od leta 1918 do 1938. Ljubljanski zvon 
459–463, 593–599. 

Pregelj, Ivan, 1920: Svetovna vojska in slovensko slovstvo. ^as 17/2. 71–85. 

Svolj{ak, Petra, 1993: Prva svetovna vojna in Slovenci. Oris slovenske zgodovinske, publicisti~
ne in spominske literature o prvi svetovni vojni. Zgodovinski ~asopis 47/2, 4. 263–187, 
547–567. 

Vodnik, France, 1938: Slovensko leposlovje v letih 1918–1938. Mladika 388–392, 428–433, 
466–470.