D o p i s L Orehova ves pri Mariboru. V začetku novembra preteč. ieta je bila tukaj volitev obCinskega odbora, katera je vkljub pritisku nemskutarjev vendar za Slovence ugodno izpadla. Od nasprotnikov bili so samo v III. razredu štirje cdborniki, katerih so ini samo domače imena zaana namreč: hotinski Cesar, Gril, Luka in Giuhak. »Sama pravcata grmanska kri!« Ravno ti izvoljenci pa s to volitvijo niso bili zadovoljai ter so uložili proti taisti ugovor, kateremu je gosposka ugodila in volitev razveljavila. (lospod urednik! To je bilo veselje, in Vam je še gotovo znano, da je tudi »Marburgerca« takrat svoje veselje trobila po svetu s pristavkora, da, »kedor se nazadnje sraeji, se najbolje smeji.« Vršila se je potein nova volitev dne 23. aprila t. 1. — Tukaj je bilo agitaeije od nemSkutarjev, da je kaj. Cesar, namreč hotnski, je kar zunaj poslušal glasovanje, ia ko je razvidel, da propade, jo je popihal, ne da bi svojim liubljencem ali sebi glasove oddal. Razglas o izidu volitve ie nemškutarje tako presenetil, da so jo koj tihoma brez »hajlanja« popihali. Tudi Gril in Luka, katera sta bila v komisiji, sta odšla, predno sta podpisala volilni zapisnik. Saj si lahko mislite gospod urednik! da mora biti to jeza, ker so tokrat bili sarai izvrstni narodnjaki iz vcljani in nobeden onih že imenovanih. Seveda, zvite buče v svoji ogorčnosti tudi tokrat niso mirovale ter so mislili zopet na rekurz, katerega jim je baje Djih Ijubljenec g. tajnik okrajnega zastopa E—tz tako slabo sklamcfil, da gi je seveda vis. namestnija morala odbiti. Temu g. tajniku bi priporočal, da, preden zopet kedaj kakšni rekurz pregreši, da se poprej dobro pouči o ob*inskem volilnera redu. Nemila usoda je torej tako hotela, da se je dne 9. avg. t. 1. izmed 12 izvrstnih narodnih raož izvolil encgiasno zopet od »rekurzmaherjev« imenovani >naš ljubi gosp. Franc PiSek« za župana, svetovalcem gosp. Fraoc Primec, krčmar, Anton Lobnik in Jan. Žigart. — Gg ^rekurzmaharji«, kaj pa sedaj rečete in ti »Marburgerea« ? Kedo se naibolje smeji? Gotovo ti, ker so tvoji pristaSi tako sramotno propadli. Veste gospod uredaik! »rekursmaherji« bi Se vse prenesli; tudi ta usodepolni udarec, samo, da bi tega presnetega niih Ijubečega in Vam tudi dobro znanega Franca Pisek-a v odboru ne bilo in še zraven župan. To je pač smola! Ta iim pač marsikatere neinškutarske ugodnosti pristriže. Gg. rekursmaherii! Kaj pa bode s kraj. Sol. svetoni? Ali se ne maje tudi stolec gospoda načelnika Grila? Svetujem Vam gg. rekursmaherji, da, ker vas sedaj po jako napornem brezuspsSnem del ovanju gotovo glava boli, mogoče tudi soudje, ne iti v toplice, ker bi se vsled vroče vode zaala nesreča zgoditi. Bolje je, da greste v Dravo nekje pri Mariboru, da vas lehko tara oni gospod, kateri vam je »schneidig Rakurs« napravil, z milom nažaifa in umije, potem pa kličite raiserere, nikoli ve6 ne bcmo sedeli v občinskem odboru, kajti sedaj so prišli novi, mladi možje na krmilo, kateri se ne bodo dali v kozji rog vgnati. ' Dobropoljski. Sv. Trojica v Slovenskih goricah. (V prevdarek) Mi spimo narodao spanje. Nad narni kakor strupena jesenska inegla se vali duh odpadntkov slovenskega jezika, oni plovejo nad nami kot nodne ptiee, a mi spimo rairno in brezskrbno. V mislih imam občinske predstojnike trojiske župnije, katerih je ravno pol ducata, pa le samo jeden, čujte ljudje božji! samo jeden še je ostal zvest s/ojetru narodu. Zavednega narodnjaka mora srce boleti, ko vidi, da hodijo možaki nasprotaega kopita na čelu sloveaskih obSaaov. Jeden pravi, da \e hodil svoj das v Mariboru v štrti >klas«, in tam je slovensko pisati popolnoma pozabil —. SmeSno! Ako ga kedo opozori, naj slovensko piSe, se bo odrezal: »če pa najnS nemrem«. Drugi piSe tako neruSčino, da se mu vse smeje, a on je ponosen na to ter pravi, da za nobeno stvar tega ne opusti, ker ga gospoda bolj zaradi tega obrajta. Mar bi ne bilo bolje uradovati v slovenščmjgkatero zaa, kakor pa v nemščini, Ce je ni zmoSsn. NemSki listi nas pa zasraehujejo, imajo nas za narod, ki je na nižji stopinji kakor so oni. Z ozirom na naSe nemškutarje je tukaj res tako. Zakaj? Ker spimo! To je žalostao za nas! Oo Času volitev niti na volišče ne grerao ter tako pripravimo zagrizenitn narodnim nasprotnikom lahek korak na krmilo občine. Predragt! Vzbudimo se! pokažimo, da nam narodna čast ni deveta briga in ne udajmo se tako sramotno nemškutarjem. Od mož, kaleri bero skrajno brezverske časopise kakor so: »Marburgerca« ia »Štajerc« pač nimamo nič modrega pričakovati. Na delo torej! na delo za narod! TrojiSki. Iz Spod. Sv. Kungote. Spostovani gospod urednik! Prosim Vas, dovolite tudi meni vsaj nekoliko besed zapisati iz naše župnije. Opisati Vam moram naše razmere, kakšne so bile nekdaj in kakšne so sedaj. Mir, kaksoega si povsod želimo, vladal je tudi nekdaj pri nas, ali sedaj je vse drugače. Odkod pa to, vprašal bo maraikdo. Od tistega časa, odkar je prišel k nam že znani posilinemSki Ahitsch za učitelja, ni več žalibog nobenega miru. RazSiril je povsod lažnjivega »Štajerca« in s tera napravil sedaj mnogo sovraStva. Bil je tudi pisar pri občini Gradiška. Zato, da je sedel dobro uro pri pisanju, dobil je vina in jadi, kolikor je hotel. Ali s tem ni bil zadovoljen, zahteval je Se denar. V St. 17 »Štajerca« beremo različne nelepe napade na našega velezaslužnega, že nad 42 let župauujočega Tomaža Krambergerja. Pravi pa v »Štajercu«, da naš župan ne vidi pisati po večni Iu5i. Bistroumnež (?), zvečer v mraku ne vidi niti otrok pisati, ne 77 let stari človek. Naž gospod Ahič bi natu nemara tudi rad ceste popravljal, zaradi tega pa piSe o Djih. Mi ti odgovarjamo, ceste si mi raoramo popraviti sami, tebe ne brigajo nič, ti se brigaj le za svoje reči. Kar se mosta tiče, pa ti povemo, da so se že trudili obcMrnki možje z župani vred, da bi most popravili, a predno ne dobimo Pesnice regulirane, prej ne moremo postaviti mosta. Povemo ti, ker imaS navado, da se pozno v noč vračaS domu: Pazi 3e torej nekohko časa, da se kje pri mostu ne spodtakneS in ne štrbunkaeš v Pesnieo ia se potopis s >ŠiaJ3rcem« vred, ali da si pri padcu vsaj ne odgrizneS kos svojega jezika. Nadalje trdiš v slaboumnem »Štajercu«. da imaino blabo opravljena žolska poslopja. Tega pa ne veS, da mi kmetje vse to težko plačuiemo. Kar pa je potrebno, to pa itak popravljamo in tudi borao popravili. V posmeh postavljaš tudi celo faro pred svetora zaradi orgel, pravis tudi, da nimamo stolpne ure, da se njeni kazalci nič ne spreobračajo. Je pač tako kakor ti, ki vedao trdiS, da bi se rad rešil naše fire, pa vendar rad tu ostaneS, kakor oai kazalec na uri. Da je pri vsem tem treba denarja, tega pa ti ne premisliš. Daj ga pa ti, kajti kdor zna izvrstno napaditi, mora tudi znati pomagati. Mi kmetje ti povemo, tak človek kakor si ti, se nai skrbi za svoje reči. Ali si že skušnjo naredil? Eakrat ti je trda šla, kaj? Pa se tako pametnegi delaš! Dragi mi kmetje, zaporanite si, kar vam povem: Povsod vržite *Štajerca« iz hiSe, »NaS Dom« ia »Slov. Gospodar« pa v hiSo, ako hočete, da se vrne Ijubi mir zopet nazaj v na5o hro. Tisti, ki je razSirial »Štajerca«, ni naS prijatelj io prej ne bo miru, dokler ne bo iz vsake hiše vržen tudi njegov list. Na noge torej, dragi kmetie, mladeaiči in dekleta, ako je vam količkaj za mir v fari, glejmo, da bomo v kratkam lahko rekli tudi o naSi fari: »Izgnali smo ga mi — iz kungotčke fare vsi, — zatorej Štajerc! le nazaj — le nazaj v nemčurski raj. V imenu mnogih iz Dobrenja. Sv. Lenart nad Veliko Nedeljo. Politični shod, katerega je tukaj priredilo 30. avg. katol. slov. politično druStvo »Sloga« iz Ormoža, je prospel prav imenitno in vsestransko povoljno. Nedogledno število kmečkih vdeležencev cd blizu m od daleč je z največjo pazljivostjo posluSalo zanimiva poročila gospoda dvornega svetnika in državnega poslanca dr. Ploja, kateri je prav v pcljudni b^sedi razlagal, kako se dela v državni zbornici in za katere »paragrsi!}« v prid slovenskega kmeta si je posebno on s tovariši prizadeval. Ti zakoni, katerih namen in važnost je g. dvorni svetnik temel.ito razjasnjeval, so: pristcjbinski zakon, odprava mitaic, zakon za skrajSanje vojaške dolžaosti na dve leti, žakon o ustanovnih zadrugab, zakon proti pijaačevanju. Nadalje še oraenja gospod državni poslanec trgovinske nsgodbe z Ogrsko ter kaže dosedanjo krivično razdelitev plačil k skupnim državnim potrebam, na kar zakliče on kakor vsi navzoči: »Proč od Ogrov! plaCuimo vsaki svoje!« V sklepu svojega poročila pa je privoščil gospod dvorni svetnik par besedi še onim ptujskim »prijateliemc kmečkega Ijudstva, katerih Ijubezen se je zadnja leta začela precejati skozi >gi!tno kroto«, ter je v odkritosrčnih besedah kazal p>dle namene teh gospodov, opotninjaioč slovenskega kmeta, naj se nikdar in nikjer ne da preslepiti tern sladkoslinim izdai;cam poturicam okolu »Štajerca«, ampak naj se marljivo poprime dobrih slovenskih časnikov: »Slovenskega Gospodarja«, >NaSega Doma« itd. ter naj se z vso odkritosrčnostjo oklene sinov, ki so njegove krvi, njegovega misljenja, ki imajo zanj in za njegove težoje srce, pa ludi voljo za slovenskega kmeta delati, živeti in umreti. Nato nastopi kmet Novak iz TrgoviSča ter prosi, naj bi državni poslanci skrbeli, da se da zdatnejSa in hitrejša podpora posestnikom, katerih vinogradi so uničeni. Dr. Ploj odgovori, da so se potegovali slovenski poslanci za izdatno podporo, posebno revnim Haložonom, a da so ravno tukaj spet pokazali ptujski gospodje, kaki prijatelji so kmetskemu ljudstvu, kajti od 100 000 K, katere so izprosili slovenski poslanci v podporo ubogim Haložanom, so potegnili ravno ti ptujski gospodje s pomočjo vsenemških poslancev dobro polovico v svoj žep. Ker deželni posl. g. Hočevar vsled bolezni ni prišel na sbod, nastopil je mesto njega vrli Središčan gospod Kolarič ter v znesenih besedah govoril o namenu in velikem pomenu kmetskih zadrug. >Saj srao mi, slovenski kmetje, zvečer Se pozno v mraku z a d n j i na polju pri težkem delu, in zjutraj nas zopet ravnotam prve pozdravlja jutrajna zarja, — zato pa imamo pred Bogom in ljudmi pravico zahtevati, da se nam gmotno stanje vsaj toliko zboljša, da bomo lahko živeli« — tako je sklenil vrli govornik svoi navduSeni govor. Obema govornikoma se je izrekla burna zahvala ter priznanje za njiju trud. Sedaj pa je stopil na oder predsednik »Sloge«, gosp. dr. Ivan Omulec ter je z vrlo spretnostjo in s pristno mu šaljivostjo razlagal in predlagal celo vrsto resolueij, ki so bile vse enoglasao ter z nepopisnim navdušenjetn sprejete in sicer: 1. naj se vpelje sploSna, enaka in neposredna volilna pravica ter naj se odpravi dosedanja krivična volilna pravica v deželni zbor; 2. naj se nastavijo uradniki, zmožni slovenSčine, naj se vpeljejo pri vseh naših uradih dvojezični napisi in pečati; 3. naj se davek pobira še le takrat, kadar je kmet žito spravil ter se v vojake kliče Se le po mlatitvi; 4. naj se nam da vsaj ena meščanska in obrtna Sola za naš okraj v Ormožu; 5. naj se lofii slovenski del Štajerske od nemskega dela ter naj dobi slovensko samoupravo; 6. naj se ustanovi slovensko vseučilišče in nadsodiSCe v Ljubljani. Nalo je gospod predsednik »Sloge« pozval navžoče k trikratnemu >živij9< na presvitlega Vladarja ter zaključil zborovanje. Razne stvari. Iz domačlh krajer. Politično zborovanje v Stadenicah. »Katol. politično društvo za slovenjebistriški okraj« zboruje dne 6. septembra 1903 ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Koropca v Studenicah. Govorili bodo: 1. G. Fr. Robič o državnem političnein položaju; 2. gosp. J. Roškar o deželni politiki štajerski z ozirom na Slovence; 3. g. Fr. M 1 a k a r o razmerah domačega okraja; 4. g. M. M e d v e d o slovenskem uradovanju ces. kr. in drugih uradih. Zborovanja se naj vdeležijo vsi zavedni kmetje slovenjebistriskega okraja! lmenovanje. Profesorjem veronauka na mariborski realki je imenovan čast. gosp. Anton Jerovšek. Začasnim učiteljem na drž. gimnaziji r Pazinu je imenovan g. A. M a ] ž e r. Mariborske novice. Genoveb Bračič, ki je ukradla hišniku Alojzu Cehner hranilno knjižico glasečo se na 824 K, je prijela v četrtek, dne 27. m. ra. žandarmarija. 200 K je že bila vzela iz hranilnice. — V Gradcu se je ustrelil v četrtek, dne 27. t. m. zasebni uradnik Jožef Mašauer iz Maribora. Vzrok »amomora ni znan. — Posestniku J. Obran \r. Moškajnc je bil minolo soboto ukraden konj iz hleva >pri zlatera konju«. Ostal je v hlevu atar, pohablien konj, katerega je tat ostavil. — Posestnik Jurij Golob od Št. Janža na Drav. polju je zgubil minolo soboto denarnico 780 K. Toda našel jo je pošten človek, kateri jo je oddal na policiji, kjer je dobil lastnik zopet denarnico proti izplačaniu najdenine. — V tukajšnjern policijskem zaporu se je hotel minoli petek obesiti 61 letni pisar Martin Hirscher iz Gradca. Zaprli so ga, ker je pijan ležal na ulici. — Okrožno sodišče ižče 30 letnega krojača Mihaela Paven iz Rač, ki je bil zaradi tatvine obsojen na tri mesece ječe, toda je ušel, predno je nastopil kazen. — Iz pošte. PoStni pot pošte v Ivanjcih bode obiskal od 1. septembra tudi Ivanišovce. — Imenovan je postnim pomožnira uradnikom v Celju g. Albert Kandolin, brzojavni in poštai upravitelj. Umrla je v Zagrebu soproga sevniškega nadučitelja, gospoda Josipa Mešiček, gospa Irma Mešiček. — Dne 21. avg. je utnrl na Francoskem g. Karel S1 e k o v e c, sin g. nadučitelja Slekovca v Jarenini. — Umrla je v PiUtanju 83 let stara Marija P i r h, bivSa oskrbnica rajnega gospoda župnika Lenarčiča. Bila Je svoj čas velika dobrotnica ubogih. N. v m. p.! — Pri Sv. Tomažu pri Ormoža je umrla dne 27. avg. gospa Duroteja Škrlec, bivSa e. kr. poštarica, posestaica in gostilničarka. Pogreb se je vrSil 20. avg. ob obilni vdeležbi. N. v m. n.! — V Mariboru je umrl trgovec Artur Weingerl. Obravnave v Mariboru. Pri tukajšniem okrožnem sodiSču se je zagovarjal gostilničar Vincenc MoSler iz Pragerskega, ker je vrgel delavca Peitlerja iz gostilne, da se je isti poSkodoval. MŠšler je bil obtožen zavoljo telesoe poškodbe, toda je bil oproščen. — Oproščen je bil tudi nadučitelj iz Cezanjevee gospod Fr. Šaeider, ker je baje neko deklico tepel. Pri obravnavi se je izkazalo, da je bil po krivem zatožen, da ni deklice tepel. Zdaj se bosta morali zagovarjati pred sodnijo mati in hči zaradi krive izpovedbe. V komisijo za pridobninski davek za okraje Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica so bili dne 19. avg. izvoij«ni udom sledeči gg.: IV. razred: Matija dgran, trgovec v Studencih pri Mariboru, Mihael Sernc, trg. v Rušah; kot namestnika: Rudolf Bračko, gostilničar v Št. I!ju v SI. gor., Mihael Turner, gostiln. v Framu. III. razred: Karol Sima, trg. v Peklu pri Poljčanah. Bratuša je že najdeno deklico spoznal kot svojo hčer. Ko se mu je reklo, da so njegovo hčer naSli, se je izrazil: »Saj sem vedel, da bode tako prišlo.« Zakaj je Bratuža umor priznal, čeravno tega ni storil, to bode dognala obravnava. Otvoritev in blagoslovljenje Zigertovega stolpa se vrši na slovesen način v nedeljo, dne 6. septembra ob vsakem vremenu po sledečem vsporedu: 1. skupni odhod mariborskih, ruSkih in drugih vdeležencev točno ob 7. uri zjutraj iz RuS. Komur so pota znana, lahko pride seveda čez Sloven. Bistrico, Polskavo, Hoče itd. Iz Frama pa je pot itak zaznamovana. Kdor hoče v Rušah prenočiti, mora dva dni prej naznaniti. 2. Slovesna sv. maSa, katero daruje čast. g. dr. Ant. M e d v e d ob 10. uri v cerkvi sv. Areha. Pela se bode Miklošičeva maša za moški zbor in pevci se prosijo, da prineso seboj note ter pomagajo peti. 3. Ob polu 12. uri odhod k pol ure oddaljenemu stolpu, ki se blagoslovi in otvori. 4. Petje, godba in prosta zabava. Pri Sv. Arehu in stolpu bodo dobre krčme, za želodec pa naj vsak sam skrbi. Vsi Slovenci na zelenem Pohorju in iz drugih, lepih slovenskih krajev, ki Vam je kaj mar za krasno našc zemljo, ki Vam bije srce za planinski svet in Vi vsi predragi udje »Podravske podruž. slov. plan. društva«, pustite ta dan vse muke in skrbi doma za pečjo ter prihitite uživat nedolžno veselje na planine. Iz vsega srca Vam kličemo. prid' vrh planin, nižave sin! Odlikovanje. Nadučitelju v pokoju in častnemu občanu občine RemSnik g. Janezu Vezjak je podelilo graško namestništvo častno medajlo za 401etno zvesto službovanje. Zaročil se je g. dr. M. M u r k o, prc f, na graSki uDiverzi z gdč. Jelo Sernečevo, hčerjo g. dr. Serneca v Celju. Važno za sadjerejce v okolici Maribora. Od 15. avgusta naprej se mora vsakdo, kdor nese sadje na trg, izkazati s certifikatom podpisanim od župana, od kod ima sadje, sicer se mu isto odvzarae in prodajalec se naznani sodniji. Novo »politično društvo". Za gornjeradgonski in Ijutomerski okraj se je ustanovilo novo politično druStvo, s sedežem pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Pravila so že potrjena. Ustanovni shod bo v kratkem. Orehova vas. Franc Pečovnik, hud pristaS >Štajerca«, je udaril v nedeljo, dne 30. avg. ženo gostilničarja Primeca brez vsakega povoda po glavi tako močno, da so morali poslati po zdravnika v Maribor. Posilinemška omika! — Znani Gril, bivši kandidat za župana, se je povodom shoda jako nervozno obnaSal. 0 tem pa še poročamo. Občinski odbor t Orehovi vesi obstoji iz sledečih mož: župan Pišek Franc, svetovalci: Primec Fr., Lobnik Ant., Žigart Janez; odborniki: Horvat Janez, Klinc Jan., KopSe Ant., Gcjčič Anton, Pungartnik Franc, Fanedl Janez, '.Divjak Miha, FaleS Jakob. — Sami vrli, pošleni možje, ki bodo vedno delovali v blagor in procvit domovine. Slovenski ne zna. Gosp. Josef Wutti trgovec v Slov. Gradcu, ne zna slovenski! Tako je izjavil pred kratkim, ko mujje hotel sodnijski s!uga dostaviti slovenski poziv. Kaj bo sedaj? Gosp. Josef Wutti ne razume slovenski! Slovenci bi pa tako radi pri njem kupovali, a gospod ne razume slovenski. Smola, toda ne za Slovence, ampak za Wuttija, ki ne razunae slovenski! Št. llj v Slov. gor. Tukaj je rszpisana služba c. kr. poStarja. Na razglasu, kateri je pisan samo v nemškem jeziku, smo zapazili, da se ne zahteva, da bi naj bil imenovani uradnik vežč obeh deželnih jezikov. DovoIjujemo si vprašati slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, zakaj ne skrbi, da bi se pcstavil na to mesto tak poštar, kateremu ne bcde slovenska beseda tuja in nerazumljiva? Zdaj imamo gcspodično, katera nas čudno gleda, ker ne razume slovenskega jezika, da celo beseda pisrno ji je popolnoma nerazumljiva. Če kedo vpraša po pismu, ga nekaj časa gleda, pofem pa ga vpraša, zakaj ne pove nemški. Zaradi tega mi zahteramo, da se na to mesto postavi uradnik, vešč obeh deželnih jezikov. Od Sv. llja v Slov. gor. se nam Se piše: V četrtek, dne 27. avg. je bil za nas obmejne Slovence velepomemben dan, veleznamenit pa tudi za celo naso Slovenijo. VrSila se je namreč v Št. Iljski občini občinska volitev, in Slovenci smo zmagali. Že pred tremi leti so pri volitvi Slovenci vrlo delali, a so propali, ker nedostajalo jim je odločnega in vstrajnega voditelja. Za to dobo pa nam je sara Bog podaril nad vse izbornega vodjo v osebi č. g. Roškarja. Le njegovemu energičnemu delovanju se imamo zahvaliti za dober izid. Predvsem pa so tudi hvale vredni naSi zavedni možje volilci, kateri so v tako velikanskem Stevilu prišli volit ter so se s tem činom osvobodili iz krempljev naSih od vseh vetrov pritepenih nemčurjev. Izvoljeni so v III. razredu odborniki gg.: Cimperc Fr., Freiham Fr., Tišler Miha, Ferk Josip; namestnika: From Rupert in Potočnik Franc. V II. razredu nasprotniki: FiSereder, bivfii župan v Št. Ilju, Repnik, bivSi župan v Cirknici, Gierlinger, Rudoifer, namestnika pa: Fiucher K. in Sadu F. V I. volilnem razredu gg.: Thaler Fr., Swaty Karol, Celcer Franc, Bauman Janez, namestnika: Bračko Rudolf in Lamežnik Josip. — Ko se je razglasilo, da so slovenski kandidatje prodrli tudi v I. razredu, bilo je veselje zmagoslavja na naši strani nepopisno.' Videl sem kmeta, ki se je jokal veselja, objemali so se kot bratje, prepevali pa napivali in veselja poskakov:di. Ko pa natn je dični naS vodja spregovoril tudi navduSevalne besede, ter omenjal, da se bode te naSe zmage veselila cela Slovenija, je radost volilcev prikipela do vrhunca. Kako pa so se držali nasprotniki, si sami dragi bralci lahko mislite. Skrajno potrti so odkobacali z volišča. Razne zanimivosti izza vol.tve priobčim prihodajič. Polički očka Reininger jo je kaj klaverno pobrisal s svojim šimelnom iz voiiSča v št. Uju, ko so zmagali Slovenci. Dobremu ateku Repniku jo s solzami v ofieh tožil: »Ah, Skoda za tiste svetle »Siidmarkine« kronice, ki sem jih zlučal za agitacijo. Ti prokleti !< Kot grah debele solze mu zaigrajo po licih, da so ga atek komaj utolažili. He, he, Reininger, pojdi raje prihcdnjič slepe miši lovit, ne pa agitirat. Slovenske stariše v Mariborn in bližnji okolici opozarjamo, da se vrSi vpisovanje otrok v vadnico c. kr. učiteljišča v Mariboru dne 16. sept. od 3 do 4. ure popoldne. Slovenski stariši, dajte svoje fante le v to Sclol Ne zamudite pravočasnega vpisanja! Primerna šola za dekleta slovenskih stariSev pa je ljudska šola pri čč. Solskih sestrah! Izdajica naroda je, kdor pošilja svoje otroke v nemSke Sole, dokler ima slovenske na razpolago! Iz Spod. Polskave se nam piše: Tukaj prirejeni shod je hudo spekel Fpodnještajersko neračurstvo, kar se razvidi iz njihovih listov. Pišejo seveda o shodu tudi lažnjivo, toda lo je že njihova navada, katero vsakdo dobro pozna, gotovo tudi njih čitatelji. Toda opozarjam Vas, gospod urednik, da je tudi >Domovina« v svojem porcčevanju zagreSila hudo napako, ker piše, da >pol ure od postaje Pragersko leži veiika slovenska n a s e 1 b i n a Spodnja Polskava.« Polskava — slovenska naselbina?! Gospod urednik, popravite to napako, na katero sem Vas opozoril, kakor se zdi Vam dobro in prjmerno. Volitve v okrajni zastop gornjeradgonski se vrSijo dne 10. sept. ob 2. uri popoldne za veleposestvo, dne 11. septembra ob 8. uri z a r a n a za kmetske občine. — Kmetske občine volijo 17 zastopnikov! Narodni slovenski volilci, bliža se za vas velevažen trenutek. Ako pridete v s i na volišče in ako volite s 1 o ž n o, potem boste okraj oslobodili mnogoletne nemCurske nadvlade. Ves slovenski narod gleda prihodnje dni na vas ter pričakuie od va3, da zopet okraju pridobite častno ime med slovenskim ljudstvom. Z gospodarjenjem sedajnega okrajnega zastopa je celi okraj nezadovoljen. Geste so slabe, doklade velike. Bikeci so bili kupljeni, pa niso bili za naS kraj. Le doklade so vedno rastle! Od 18 % na 20 %, in od 20 na 27 %. Kam pridemo, če bo šlo tako naprej ? Volite, narodni volilci, svoje k m e t s k e tovariše v okrajni zastop, ne pa gospode in njih podrepnike, katerim ste kmetje le »vozgrivcic ReSite, kmetje, dne 10. in 11. čast kmetsko in čast slovensko! Mesto nadučitelja ja razpisano na dvorazredni šoli v Koprivnici. Kraj ima ces. kr. poSto, leži ob okrajni cesti eno uro vožnje od železniske postaje Rajhenburg. ProSnje se naj vhžijo do 20 sept. t. 1. Nezgoda na železnici. V Sloveniemgradcu je vlak, v katerem so bili vojaki 97. pešpolka, dobil tako silen sunek, da so se nekateri vojaki močno pobili na glavah. Nesreča. V Trbovljah se je ponesrečil delavec Anton Jelen. Hotel je skočiti na voz, pri tera se mu je spodrsnilo ter je prišel z nrg) pod kolo, ki mu je zlomilo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu nogo odrezaii. — Pokrivač Janez Kral iz Loke pri Zidanern moslu je padel 28. avg. pri pokrivanju v Šmarju pri Sevnici raz streho sedem metrov globoko ter se tako moCno poSkodoval, da je dne 29. avg. umrl. Ogenj. Dne 26. m. m. je nastal ogenj v dimmku hiže veleposest. Mih. Dernovšeka v Dragi pri Trbovljah. K sreči so takoj na lice mesta doSli narodni gasilci pogasili ogenj, da se ni razSiril. — V sredo, dne 26. avg. okoli 8. ure dopoludne je začelo goreti v kolamici posestnice Ivane Plomberger v občiui S k o k e pri Mariboru. Zgorela je tudi hiša in gospodarsko poKlopje. Bržkone so zopet zažgali otroci. — V Slov. Bistrici je zgorela dne 26. in. m. zvečer kolarnica posestnika Franca Strasser. Požarna bramba \e zabranila, da se ni ogenj razSiril na bližnja poslopja. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — V A p a č a h pri Radgoni je zgorela 27. avg. hiša in gospodarsko poslopje Ivana Molih. Tudi tukaj so baje zažgali otroci. — Četrta obrtnijska zadrnga v Ljutomera. Kakor srao pričakovali, tako se |e tudi zgodilo. Pri volitvi stareSinstva četrte obrtnijske zadruge, so bili soglasno izvolieni sami narodno zavedni možje in sicer: Načelnikom g. Alojzij Vršič, trgovec; načelnikovim namestnikora g. Fran Sever, vinski trgovec; odbornikora gg. Ivan Kukovec, Dek, Ivan Vaupotič, gostilničar, Jakob Kolarič, mesar, vsi iz Ljutomera in Ivan Ribič, mlinar v Cezanjevcih; namestnikom pa gg. Franc Marinič, gostilničar v Radoslavcih, Matija Škrlec, trgovec z usnjem v Ljutomeru in Alojzij Štibler, lastnik paromlatilaice v Križevcih. Voiitve se je udeležilo 77 zadružnikov, kateri so vsi volili kakor jeden mož in to vkljub vsemu obrekovanju in huiskanju od nemškutarske strani, kateri pa so žalibog pomagali tudi nekateri zaslepljenci, katere smo doslej smatrali narodnim. Med volilci smo pa zapazili tudi človeka, kateri si je pri zadnji vchtvi največ prizadeval za zmago nemškutarjev ter ž njimi volil in Se je tudi pred sedajno volitvijo za iste strastao agitiral, kateri )pa je sedaj, ko je viddl, da ne bode vse nič pomagalo, zaradi tega raje z nami potegnil, da bi s tetn vclilcera natvezil, da je tudi dobro naroden, da bi gi v naših vrstah zopet pridobil odjemalcev, katerih je po zadnji volitvi ža precej zgubil. Kako daleč pa sega ta narodnost, sklepamo iz dejanj tega raožakarja, kateri j? takoj po prejšni voiitvi začel konkurenco delati našemu narodnerau trgovcu in kateri ludi pošilja svoje otroke v nernško Solo. Mi pa nismo tako naivni, da nebi znali razločevati med besedaini in dejanji. Kaj so pa storili naSi vsegamogočni nemškutarji? — PuSke so pometaii v kuruzo, in se poskrili. Oni gospcd Prager, ki je bil pri zadnji volitvi tako glasen, je sicer priSel, ko pa se je klicslo njegovo ime, se ni oglasil, ker je najbrž moral iti domov gledat, da bi mu kvas ne prekipal. Kaj pa vi, gospod Strasser? Boste se morebiti sedaj zopet pritožili zoper volitev? Zakaj pa ste tako zbežali, kakor da bi bili vzeli preveč soli iz Karlovih varov? No tolažili ste se pač, kakor ste se zamogli: >Hat is nix zu machen; gemer!« Tako je ludi prav in veseli nas, da ste vsaj to sprevidli. Na3a zmaga je tedaj bila taka, da lahko služi našim nasprotnikom v svarilo, da se ni dobro z cgnjem igrati. Na drugi strani pa naj služi tudi našim narodaim obrtnikom v spodbudo, da storijo vselfj in povscd svojo narodno dolžnost. Ta »ijajni izid volitve pa se ie dosegel le z majhno agilacijo iz narcdne strani, in če bi se naSe pditično in gospodarsko društvo hotelo le nekc 1 ko vzdramiti in le količkaj delovati, bi pri probuienosti naSega naroda tudi pri drugih pr.l.kah smelo pričakovali enakih uspehov. In k temu nam že enkrat pomozi Bog in sreča junaška! Cesar je potrdil izvolitev g. Alberta Stiger, načelnika okrajnega zastopa za slovenjebistriski okraj in gosp. Fracca Petzolta Tjjegovim namestnikom. Rnski cai* na Štajerskem. Poroča se, da se bo ruski car za časa svojega bivanja ^ Avsiriji vdeležil cesarskih lovov na Gornjem Štajerskem. Podražen petrolej. Petrolejske rafiaerije so zviSale cene petroleju za mesec september za 50 v. (Itonil jo pri kopanju v Savi blizu Rajhenburga 62 Ietni Anton Petančič v pondeljek, dne 24. m. m. Truplo so potegnili iz vode 26. m. m. Na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisuiejo učenci v prvi razred za prihodnja šolsko leto 16. septembra od 8. do 11. ure. Sprejemni izpit se začne 16. septembra ob 11. uri dopoldne. Učenci, kateri hočejo bitt sprejeti v prvi razred, raorajo priti spremljani od svojih stariSev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa Solska spričevala. — V Celju, dne 1. septembra 1903. Najden denar. V sladkogorski župmji se je našla precejSaa svota denarja ter jo lahko isti, ki dokaže, da jo je izgubil, vsak čas dobi v župnišču. v Galicija pri Žalcn. V nedeljo, dne 6. sept. 1903 popoludae ob 4. uri vrSi se osnovaloi shod kmetijskega in bralnega druStva v Galiciji pri Matjažu z jako zanimivim vsporedom, kakor govori, petje, diletantne predstave itd. Glavna reč pa je ta, da sklicujejo ta shod galiski fantje, katerž se želijo dvigoiti tako duševno kakor gospcdarsko do viSje stopnje kakor dosedaj, in ravno zato je želeti, da pride na to zborovanje dovolj naroda skupaj, kajti gre se za nič manj kakor za duSni in telesni blagor gališkega naraščaja. Od Sotle se natn porofia, da so izvršili merjenje za uravnavo reke, ki je vsako leto opustošila mnogo polja s preplavljeniem. Upamo, da bo merjenju sledila tudi kmalu izvrSitev. V Vojniku so si izvolili za župana g. Tratnika, o katerem piSejo nernSki listi, da je vrl Nemec. No ime nič ne priča o pristnosti njegovega nemskega značaja! Iz Laškega se nam poroča: V tukajSnje toplice se {e priSel zdravit nekdanji veliki vezir perzijski Hadji Ali Khan. Cerkveiie stt arL Sr. Peter pri Mariboru. Kakor druga leta bo tudi letos na praznik rojstva Marijinega v prijazni cerkvici Gorske Matere božje romarski shod. Poskrbelo se bo, da romarji lahko opravijo svojo pobožaost. Letos pa bo svečanost tem slovesnejSa, ker se bo vsa prenovljena cerkev znovič blagoslovila. fi>riistyena poročlla. JVIladinska veselica pri Sv. Jnriju ob Ščavnici. Dobili smo dolgo porožilo o t',\ veselici, katerega pa ravno radi obsežoosti danes ne moremo priob&iti. Kakor povzamemo, je veselica krasno vspela. Petje in igranje je bilo izborno. Siavnostni govor je imel g. dr. Jak. Žmavc ter razpravljal, kakšno naj bo delovanje bral. društva na kmetih. Za njim je g)voril tudi mladenič R. Nemec. Ljutomer. Šolska veselica se vrši na Malo Gospojnico to je v torek 8. septem. pa večernicah ob treh popoldan na vrtu g. Kukovca. \Tspored obsega tamburanje, petje, deklamacije, otroSke igre in pogostovanje otrok. StariSi in vsi priiatelji Franc Jožefjve šole in šolske. mladine so vljudno vabijeni. V Okoslavcih pri Sv. Jnriju ob Ščavnici se bo blagoslovila brizgalnica mladega prostovolj. sloven. gasilnega druStva v nedeljo, dtte 6. sept. t. 1. Kakor se kaže na vseh krajih, napredujemo z velikiini koraki pri Sv". Juriju. Mlademu društvu pa želimo obilo vspeha v korist svojemu bližnjemu in narodu, iz katerega smo izSli. Z veseljem bi vskliknil s peanikom: »Nov zarod vstaja, pomlajen ves nov.« Gasilno drnštvo v Dragotincih. Dae 23. avg. se je blagoslovila brizgalnica slov. prostov. gasilnega druStva v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Š(5avnici. Cela vas se \e oblekla v prazničoo obleko in tudi brizgalna je bila lepo okinčana. Kakor čili »Sokoli« korakali so slovenski gasilci ponosno in junasko, in svetle čelade so se bliSčale v solncu. Veličastno so se glasile pesmi pevcev pri njih maSi, da je človeku nehote poskakovalo srce in se povzdignilo goreče k molitvi za dragi slovenski dom. Vrli gasilci, čuvajte in branite last svojega bližnjega, čuvajte in branite tudi last svojega naroda. V to vam pomozi Bog! Velika Ijudska veselica v Št. Lenartn v Slov. gor. TukajSDia »bratno in gospodarsko drustvo priredi dne 6. septem. t. 1. v proslavo Nj. veličanstva Fran Josipa I. veliko ljudsko veselico na vrtu gostilne g. Poliča z jako zanimivim vsporedom. Odbor drušlva se }e veliko trudil, priredili veselico jako zabavno, zato upamo, da bo ta naš trud poplačan z obilnira cbiskom. \i Št. Leuarta in okoliee naj pride vse slovensko, kar leze in gre, ta dan na veseiico. Upamo, da nam bodo Mariborčani vrnili naš obisk povodom veiike Giril in Mstodove slavaosti v juniju! Z^eza^slovenskih požarnih bramb za Spod. Stajersko je sklenila, da bode Djeno glasilu samo celjska »Djmovina«. Opravičeno dvomimo, da bode ta sklep ugajai vsem požarrjim brambam. Ci bo Zveza postopala ttrankarski, ne bode dosegla svojega namena, da združi vse slovenske požarne brambe pod svojim okriljem. Prošnja. »Kmetijsk. društvo Lešnica in okolica pri Ormožu« si snuje svojo druStveno knjižnico. Miado, od apnla 1.1. delujcče društvo, katero se bavi edino le s kmetijstvom, Steje danes blizu 200 udov. Sddanje denarno stanje je seveda še prav slabo. DruStvo si je med drugim s primerno velikuni stroški zasadilo svoj lasten amerik. matičniak. Obračamo se torej do Vas, p. n. rojaki z vljudno prošnjo: podpirajte nas! Podarite družtvu knjig in časopisov gospodarske ali poučljive vsebine, ali nas podpirajte z denarnimi doneski. Prejem blagohotoo poslanih daril se bo potrdil v naSih časopisih. Na ^dar! Za »kmet. družtvo Lešnica in okolica«: F r. V a b i 6, t. 6. predsed. Iz druglli krajer. Papeževa dobrodelnost. Leon XIII. je svoje usmiljenje do revežev in ubožeev pač podedoval od svoje pobožne matere Aae, ki je bila znana v vsi oktlici karpinetski kot veiika dobrotnica. Zlasti v letih 1853. in 1654 8e je blagi starček, ko je bil Se nadškcf v Perugiji, pokazal kot raoža, ki ima usmiljenje s syojim trpečim bližnjikom. V zimi onih let je začela narnreč lakota trkati na vrata ubožcev. Na nadškibv nasvet sestavile so se posebne komisiie in se nabirali denarni doneski. Leon je prekosil vse s svojirn vzgledom in ubožci so se v celih trumah obračali do njega. Dal je napraviti veiiko kuhinjo in v veliko ve3elje nsu je bilo, da je mogel reveže nahraniti v svoji šktiLJvski hiši. Ko je potreba postajala vedno večja, ni njegova dobrodelaost posnala ncbene meje. Zlasti |e skrbel za osiroteie otroke, za katere je ustanovil nove zavode. Tudi kot paptž je zelo radodarno podpiral mestne ubožce v Rimu in ckolici, o čeinur so časuiki vsako leto prinaSali daljSe poročilo. Prepir zaradi vislic. V srednjem veku so iinele, posebno po neniSkem, nekatere vasi praviio, vesiti zločince. Tako tudi neka vas v Tiringu. Ker pa že v dotični vasi dolgo ni bilo kakega vešal vredncga zločinca, so vislice polagcma strchnele m razpadle. Kar so nenadoma zasačili nekega glasovitega ropatji, katerega bi po postavah morali t-besiti. — Pa kaj pučeti? Stara vešala niso več za rabo, za nova ni denarja, ker je občina preuboga! Kar se je doraislil nekdo, da ima sosednja vas tudi svoja, Se popolnoma nova in vporabca vešala. Meni nič, tebi nič so vlekii roparja k sosednjim vislicam, djali mu vrv za vrat ter ga poslali na drugi svet, to pa brez dovoljenja ali vpraSaEja dotiCne občine. Ko so pravi posestniki vešsl videli, kaj se je zgodilo, začel se je hud prepir med cbf-inama. Ker se doma niso mogli pobotati, pritožila se je dotična občina celo pri skupnem dežslnern knezu, vsa razjarjena, da so se posluževaii sosednji občsni njihovih veSal. Med drugim je stalo tudi sledeče t pritcžbi: >Da bi se prebivalci iz sosednje vasi posluževali naših vešal, to ne gre ža iz tega vzroka, ker amo mi svoja vešala postavili za — nas in naše otroke!« Maščevanje. Blizu Ribnice je zgorela neka vas do tal. Po ogiju so brskali vaSki otroci ter začeli nabirati žeblje in druge manjse žalezne o»tanke. PnSli so tudi ribniški otroci ter začeli nabirati žeblje, a domači otroci so jih napodili. Sedaj ao pa vpili ribniski otrcci: >Le čajte, čajte, boderao že Boga prosili, da bo tudi pri nas gorelo, potem vam oa mi ne bodemo pustiii žebljev pobirati!« 20 funtov leda na dan. Neko dekh v Wellstonu v Ameriki poje vsak dan od 15 do 20 fantov ledu. Vkljub temu je popolnoma zdrava. Pritlikavka umrla. Iz Ncw Yorka pišejo: Gdč. Mary J. Piercey, baje najmaajSa ženska na svetu, je umrla v svoiem stanovanju v Bayonne. Bila je 31 palcev visoka, tehtala je 50 fantov ia je dosegla 40 let. Vročina zadnjih dni je kriva njene grarti. Nov način tatov. Tatovi prideio vedno na neke nove misli, da z&morejo krasti. V Parizu se je dogodil nasledaji dogodek: Neka imenitna gospa je stopila v prodajalno, da si kupi novo obleko. V tistem trecutku, ko je ona stopila v prodajalno, je obstal zunaj nek gospod, ki sb je sprehajsl pred prodajaloo, ogledoval izložbo, ter tupatam postal pred vratmi iu giedai v prodaialno, prav kot bi čakal gospo. Gospa v prodajalni j8 izbirala in izbirala dragoceno blago. Stcpila je z denarjem h blagaiai, da bi plačala — a v tiriteni trenutku skoči čakajoči gospod v prodajalno in udari gospozauho: >Nesrečnica! A!i ti nisem prepovedal te cbleke kupiti?!« ji potegae denar iz rok ter zbeži predno so navzoči zaznali, kaj je. Gospa pa je omedlela in trajalo }e doksj časa, predno se je zopet zavedla. Poslovodja pa ji \s nato dejal: »Milostljiva, zelo obžalujemo ta dogodek, toda če Va3 soprog ne želi« . .. »Moj soprog?« se zaCudi gospa, »jaz ne posnam tfga človeka; tat je.« In s solznimi očmi j« nato pros-.la gospa, da so to takoj javili policiji. Pa o tatu ni duha ne sluha. fvospodnrske ilrot>tinl^e. Posojilnica — Raifteisenovka na Bizeljskem bode odslej slovensko uradovala, sprejcmala tudi hrsnilne vloge, katore po 4'/2 % obrestuje, m razširila svoj delckrog še na sosedni župniji: Kapele in Pišece. Poziv slovenskim čebelarjem. V večini slovenskih krajev daje ajda čebelam glavno pašo. Pri nas na Spodnje Štajerskein je navada, da oni čebelarji, ki čebelarijo še po starem aisterau t. j. z nepremakljivim satovjem, poaiorijo po končani paši, to je na?adao v diugi poloviei meseca septembrs, gotovo šlevilo čebelnih ljudstev, iztrgajo satovje iz panjev tertako vso vsebino panja prodajo. Zdaj pridejo medarji v vasi medu kupovat, in tudi razni drugi trgovci se za ta čas pečajo z medoviin barantanjein. Pa kako ti Ijudje pri tem postopajo! Kupec iraa ob cesti postavljen odprt sod, v katerega pomeče kupljeno blago. Kazume se, da med privabi ogromno innožino sosednih čebel v ta sod. zlasti ker je paša že koačana. Kupec, oziroma njegov delavec pa prav hladnokrvn o po sodu oko!i z metlo čebele vkup pometa ter jih z debelim batom v med — prav za prav v ono ostudno brozgo — pomečka in potlači, da bi rau medu ne odnašale. Dragi čebelarji! Vprašam Vas tedaj, ali je to početje danasajemu času XX. stoletja primerno? Prvič je jako ostudno, gabljivo; pomislirjjo, da prosto kmečko ljudstvo samo to nesnago zopet popije, menda sam in pa gO8poda medice ne mara. Drugič pa pomorijo medarji s tem v resnici nečloveškim početjem mnogo čebel, saj se jih v enem takem sodu v četrt uri na tisoče pomečka. Skušnja uči, da so čebelni panji v krajih, kjer se je med kupoval, v takih časih jako na ljudstvu oslabeli, vendar neveden lastnik ni vedel vzroka. Ali bi 86 dalo to krivično postopanje takih kupeev zabraniti? Gotovo! V naših dandanašnjiti postavab. se najdeta dve točki, ki govorita o: BPoškodovanju tuje lasti" in o ..gromadni moritvi koristnih živali." Kupee torej, ki na zgoraj omenjeni naein čebele mori, se brezdvomao krivoga stori teh dveb. prestopkov. Z ozirom, da bi zamogel s tem storiti čebeloreji v obee veliko uslugo, dovoljujem si vsem čebelarjem onih krajev, kjer je kupovanje medu na oinenjeni način v navadi, priporočati sledeče: čebelarji posameznih občin, ali 'več občia skupaj, naj bi vlcžili potom občinskih uradov pri e. kr. okrajnem glavarstvu nujno prošnjo z mnogimi podpisi čebelarjev, naj bi se na podlagi omenjeniii dveh paragrafov takoj izdelal ukaz, da se sme med kupovati le v popolnoma zaprtih prostorih; vsak, ki pride in odide, mora vrata za seboj zapreti; kdor na javni cesti ali sploh na prostem med prevaža ali prenaša, mora ga imeti v zaprti ali dobro zavczani posodi, da čebele ne pridejo do medu; kupec sme sode z medom le popolnoma pripravljene iz kupovalnega prostora odstraniti. To varnostno postopanje je tembolj potrebno, ker je mogoče, da pride na prodaj tudi po gnjilobi okužen med, s kojim bi se lahko čebele' celega kraja okužile. Gnjiloba je pa, kakor je čebelarjem znano, pri čebelah istega poinena, kar je kuga pri ljudeh in pri večjih domaeih žiyalih. Obrnil sem se na nekega pravnika, da bi mi oae točke iz post&ve poiskal in nataneneje razjasnil, pa ne vem si razlagati vzroka, da mi ni odgovoril. Hotel sem namieč ta dva paragrafa tukaj doslovno omeniti, da bi ju zamogel vsak v prošnji natanko navesti ter se na to opirati. Toliko tedaj toplo priporočam vsetn mislečim čebelarjem. Varujmo se take škode, ki se da odvrniti; saj moramo tudi mi čebelarji proti koncu pa še med odjemati npri zaprtih vratih", ako noeeino po ropariji škode trpeti. Tem čebelam, koje bi nam medarji pomorili, lahko tedaj rešimo življenje, nasproti onim, ki nam jih v teku leta neugodni vremenski pojavi poberejo, pa ne moremo poraagati! Jan. JuranSli,