—   355    —
Novičar iz austrianskih krajev.
Iz Siska 29. okL * Ker je voda že od začetka tega mesca večja, se je pripeljalo več parobrodov,  ne-kteri naloženi s cesarskim tobakom.   Več ladij s koruzo in pšenico je medpotoma.  Čeravno se zdaj se nič gotovega reči ne more, kakosna bo v prihodnje žitna kupčija, kadar bo  došlo  žito  iz Valahije,   kterega   se  veliko pričakuje, je vendar to gotovo, da bo več kupčije, kakor je je sedaj.    Ceno pšenice  maroške je   danes po 7 fl. 30 do 36 kr., pančovanske 7 fl. 6 do 12 kr., koruze naj lepše 4 fl. 4 do 6 kraje,   vagan.    Kupčije je sedaj le toliko,  kolikor se fruge za naš kraj potrebuje. Odsavinskedoline 2. nov. Velika novo-celska grajšina (Neu Cilli), od ktere se je pretekle leta mnogo govorilo, je prišla te dni v druge roke.    Lani je  hotla c. k. vlada to posestvo kupiti,  da bi  bila ondi   vojaško hranilišče osnovala. Ponujalo se je za-njo posestniku L. H. 110.000 fl. —premalo mu je bilo to! V ponedeljk 30. oktobra bila je pa  ta  grajšina,  ker je  bila sila zadolžena, po prisiljeni sodnijni prodaji — za 40.100 fl. prodana. Kupil jo je knez Karol S a 1 m iz Nemškega.    J. 3. 1% Predvora na Gorenskem. L—ž—n.   Od več krajev se naznanjajo vesele vesti o šolskih zadevab. Čas je, da se tudi mi oglasimo,  ker  tudi  mi   nismo zadnji, tudi mi imamo šolo in to izverstno. Kaka prememba v enem letu!    Čuditi   se mora vsak človek, kteremu je znan poprejšni  žalostni,   bi  rekel,  milovanja  vredni stan naše šole. Poprej je prisiljeno obiskovalo komej 20 do 35 učeneov šolo;   zdej se pa  vse tare učeneov,   ki radovedni slušajo nauke iskrenega učenika.   Ta   iskreni, za srečo   predvorske   fare   uneti   učenik  je   Slovencem slavnoznani gosp. kaplan  Lavre P i nt ar.    On razume v resnici besede Gospodove: „Dajte malim k meni priti". Zato je pa tudi šola vsa polna pridnih otročičev,  ki se razun keršanskega nauka, branja, pisanja, računstva in lepe in čedne obnaše v šoli in zunaj šole uče tudi toliko potrebne in  koristne sadjoreje.   —   V ta namen je  za-gradil marljivi gospod lep vertec, v kterem se nahajajo jabelka, hruške,  češplje, češnje,  orehi  in  druge  drevesca  mnogoverstnih   plemen.    Vse je  lepo  v  redu po gredah nasajeno, divjaki posebej, cepljeuiki posebej. Vsih drevesec pa je več od 2000.    Na ta vert hodijo  otroci in tudi odrašeni gledat, kako se peške sade, mlade drevesca ravnajo,  divjaki  cepijo   in vse kar v vertnarstvo spada.    Velike  hvale vredna je ta naprava  in dobro bi bilo, da bi se pri vsaki f ari sadjoreja učila in tudi pridno drevje sadilo. Dokler bodo kmetje, ako jih kdo nagovarja sadonosno drevje saditi, se le s tim zgovarjali: „kdaj bo kaj — sej ne bom sadu doživel, za druge se pa ne bom vkvarjal", ne bode naša dežela dosegla tistega dobička, ki ga drugod daruje sadjoreja pridnim gospodarjem. Vsak je dolžen za svoje mlajši skerbeti!
Otroci, ki imajo tacega učenika, kakor je gosp. Pintar, bodo gotovo drugači mislili in drugači delali. Bog nam še dolgo ohrani iskrenega, za blagor mladosti tako pridnega učenika!        _________
Iz Ljubljane, C. k. ministeretvo bogocaetja in nauka je nadonoestnika Da Ijublj. gimDazii gosp. Janeza Šolar -ja izvolilo za pravega gimnaz. profesorja v Celi.
—    356   —