311 2020 Jubilej Šestdeset let Marte Verginella Da so šestdeseta nova štirideseta, ne bi moglo bolj veljati pri pisanju pričujočega teksta. Profesori- ca dr. Marta Verginella je namreč polna energije in raziskovalnih idej in razen njene bogate bibliografije, številnih raziskovalnih dosežkov in že prav zavidljive množice študentov, ki jim je predavala in nekaterim bila mentorica, prav nič ne kaže na to, da si po tradi- ciji slovenskega zgodovinopisja pravzaprav že zasluži tovrstni zapis. Obe avtorici tega zapisa, njeni podi- plomski študentki, ki sva se spoznali čakajoč na go- vorilne ure prav pred profesoričinim kabinetom, sva se kar nekaj časa spraševali, če jo je na takšen način sploh smiselno predstavljati. Prof. dr. Marta Vergi- nella je namreč v svoji raziskovalni in univerzitetni pedagoški karieri spremenila kar nekaj v svetu slo- venske historiografije trdno zasidranih predstav in v marsičem posodobila in predrugačila študij zgo- dovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vsekakor študentov zgodovine tretjega letnika, ki nas je v svojem prvem študijskem letu na Oddelku za zgodovino FF UL poučevala Občo zgodovino 19. stoletja s seminarjem (1995/96), ni pustila indiferent- nih. Njena predavanja so bila za razliko od mnogih drugih takrat, zanimiva, drugačna, barvna. V študij je uvedla literaturo mediteranskega prostora in pred- vsem nam študentom vzbudila občutek enakovrednih partnerjev v študijskem procesu, kar takrat še zdaleč ni bilo samoumevno. Mnoge študente v takratnem 3. letniku je povsem na novo navdušila za zgodovino, za socialno zgodovino, za mikrozgodovino, in nam po- kazala, da je lahko pouk zgodovine dialog, da lahko svoje poglede izražamo, da je potrebna kritičnost, in da je interdisciplinarnost in vstopanje antropoloških, socioloških, filozofskih konceptov lahko pomemben sestavni del pouka zgodovine. Širila nam je obzorja tudi s pomočjo morda najbolj vsestransko dinamič- nega obdobja v zgodovini sploh, dolgega 19. stole- tja. Vsekakor je takrat na Oddelku za zgodovino po njeni zaslugi zapihal svež morski veter, ki je pregnal kar nekaj ljubljanske sivine, zamegljenosti in osre- dnjeslovenske samozadostnosti. Kot tržaški Slovenki, pripadnici slovenske manjšine v Italiji, ji je z obrobja slovenskega etničnega prostora uspelo prodreti v mo- ški svet Oddelka za zgodovino FF UL, kjer je postala šele druga redna profesorica in ob prihodu edina žen- ska profesorica zgodovine na Oddelku. Primarno raziskovalno zanimanje dr. Marte Ver- ginella je področje socialne zgodovine. S tega po- dročja je svojo raziskovalno radovednost usmerjala v logično nadgrajevane tematike, kot so ustna zgo- dovina, zgodovina žensk in spola, spominske študije, mejne študije, nacionalne študije. Bila je ena prvih, ki je v slovensko zgodovinopisje uvedla metodološke pristope francoske historične antropologije in itali- janske mikrozgodovine. Njene raziskave na področju zgodovine družine in historične antropologije pred- stavljajo pionirsko delo v slovenskem zgodovinopisju. Je ena od začetnic raziskovanja socialne in kulturne zgodovine prve in druge svetovne vojne, zgodovine žensk, antisemitizma in holokavsta v Sloveniji. Na teh področjih je poskušala z metodološkimi pristopi, ki so predstavljali novost v slovenskem zgodovino- pisju, preseči primanjkljaj, ki je izhajal iz razdroblje- nega stanja arhivskih virov. To je dosegla predvsem s preučevanjem biografskih in ustnih virov (rezultat katerih je bila posebna številka revije Acta Histriae, posvečena biografskim študijam). Njen glavni cilj je bil, da bi slovensko zgodovinopisje vzpostavilo stik z najnovejšimi evropskimi zgodovinopisnimi dognanji, zlasti tistimi iz romanskega sveta. Pogosto je sprožila kritične razprave o stanju in kakovosti zgodovinopis- nih del ter o politični uporabi in zlorabah zgodovi- nopisja v Sloveniji in v širši regiji Severnega Jadrana. Leta 1999 in 2007 je na primer uredila dve posebni izdaji znanstvene revije Qualestoria, ki sta se ukvarjali prav s temi tematikami. Vseskozi se oglaša kot kritič- na intelektualka ob krepitvi sovranističnega gibanja in fašizma v Italiji. (foto: Sašo Kovačič) 312 2020JUBILEJ, 311–313 Pomemben del njenega dela predstavljajo tudi t. i. mejne študije (border studies). V tem kontekstu se ukvarja zlasti z epistemološkimi vprašanji, ki izhajajo iz pisanja zgodovine v multietničnem okolju. Prof. dr. Marta Verginella se v njih osredotoča na zgodo- vinske akterje in akterke, ki jih običajne zgodovinske študije pogosto prezrejo, pripadnike manjšin, ženske. V svojih raziskavah je namenila posebno pozornost dnevnim migracijam žensk na slovensko-italijanski meji in preprostemu slovenskemu človeku, ki ga za- znamuje tok velikih dogodkov, vojne, vzpon fašizma. Rezultat tega dela je posebna izdaja znanstvene revije Qualestoria z naslovom »Sconfinamenti storiografi- ci e attraversamenti di confine«, ki jo je uredila leta 2016. Marta Verginella je leta 1984 diplomirala iz zgo- dovine na Leposlovni fakulteti Univerze v Trstu pri priznani profesorici dr. Luisi Accati z nalogo Dru- žinske strategije v Dolini pri Trstu v 19. stoletju. Leta 1995 je pod mentorstvom dr. Petra Vodopivca dok- torirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo Odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju. Oporoke v Bregu (1819–1904). Njena di- sertacija je bila kasneje objavljena kot znanstvena monografija v slovenščini. Da je tema disertacije še vedno aktualna, priča denimo članek, ki je trenutno pred izidom v tujini in ki povzema nekatere ugotovi- tve iz disertacije, dopolnjene z novimi uvidi. Poučevala je na slovenskih srednjih šolah v Trstu in Gorici in se v študijskem letu 1992/93 zaposlila kot stažistka asistentka Sociologije kulture na Od- delku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V študijskem letu 1995/96 je predavala Občo zgodovino 19. stoletja na Oddelku za zgodo- vino in Historično antropologijo na Oddelku za so- ciologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 1997 je kot docentka predavala Občo zgo- dovino 19. stoletja in Teorijo zgodovine na Oddelku za zgodovino FF UL, leta 2001 je bila izvoljena v naziv izredne profesorice, leta 2006 pa v naziv redne profesorice za področji Obča zgodovina 19. stoletja in Teorija zgodovine. Bila je štipendistka na Univerzi Ca’ Foscari v Benetkah (1992), ustanove Alpe Adria na Univerzi v Celovcu (1994) in École des Hautes Études en Sciences Sociales v Parizu (2002). Med letoma 1999 in 2001 je bila namestnica pred- stojnika Oddelka za zgodovino, v letih 2004/2005 pa njegova predstojnica. Od leta 2006 do leta 2010 je bila nacionalni koordinator za področje zgodovino- pisja pri Agenciji za raziskovanje Republike Slove- nije. Kot gostujoča profesorica je predavala in sodelo- vala tako z ISH – Fakulteto za podiplomski študij v Ljubljani kot na Univerzi na Primorskem, kjer je pomagala formirati tudi nekatere priznane zgodovi- narje. V tujini je kot gostujoča profesorica sodelovala na številnih italijanskih, avstrijskih, nemških, špan- skih in hrvaških univerzah: na Univerzi Federico II v Neaplju, Univerzi v Sassariju, Univerzi v Trstu, Univerzi na Dunaju, Univerzi v Zagrebu, Univerzi v Alessandriji, Univerzi v Hamburgu in Univerzi v Pa- dovi. Leta 2005 je bila nosilka predmeta na Medite- ranski katedri, ki jo je Unesco ustanovil na Univerzi v Valenciji. Še vedno se vsako leto udeležuje seminar- jev na prestižni École des hautes études en sciences sociales (EHESS) v Parizu. Marta Verginella je avtorica in soavtorica 12 znanstvenih monografij; nekatere so bile prevedene v druge jezike. Monografija Il Confine degli altri. La questione giuliana e la memoria slovena je bila pre- vedena tudi v slovenščino in hrvaščino, potem ko je bila leta 2008 uvrščena na seznam najbolj bra- nih zgodovinskih esejev v Italiji. Objavila je več kot 110 znanstvenih člankov in monografskih poglavij ter številna druga strokovna besedila. Napisala je 11 spremnih študij in 86 ocen in recenzij. Aktivno promovira slovenske historiografske dosežke v tujini in spodbuja izdajo prevodov tujih zgodovinopisnih študij v slovenskem jeziku. V nekaterih od teh pre- vodov je prispevala predgovore ali spremne besede (na primer: Luisa Passerini: Ustna zgodovina, spol in utopija. Izbrani spisi; Primo Levi: Potopljeni in rešeni; Carlo Ginzburg: Sir in črvi; in Mary Beard: Ženske in oblast). Kot urednica ali soavtorica je sodelovala pri izdaji več domačih in tujih zbirk znanstvenih člankov, vključno z enciklopedično zbirko biografij pomembnih slovenskih žensk z naslovom Pozabljena polovica, za katero je napisala uvodno študijo. Njena bibliografija odraža regionalno pomembnost in so- cialno mreženje v mednarodnih akademskih krogih, saj svoje znanstveno delo objavlja ne samo v sloven- ščini in italijanščini, temveč tudi v nemškem, hrva- škem, španskem, poljskem in drugih jezikih. Neka- tera dela so bila prevedena v druge jezike, mnoga so bila objavljena pri priznanih mednarodnih založbah. Prav tako poskuša svoje ugotovitve in raziskave pred- staviti tudi najširši javnosti in s tem prispevati k po- pularizaciji zgodovine in družboslovja. Je članica različnih raziskovalnih ustanov in zdru- ženj, kot so: Slovenska matica v Ljubljani, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Društvo slovenskih zgodovinar- jev, SISSCO ter uredništev (založba Studia huma- nitatis). Od leta 2015 je članica znanstvenega sveta vsedržavnega inštituta INSMLI v Milanu, od leta 2017 pa članica delovne skupine Science to Science – Human TESI (Trieste Encounters for Science and Innovation) v Trstu, ki pripravlja organizacijo do- godka Euroscience Open Forum (ESOF) 2020. Gre za bienalni dogodek posvečen znanosti, ki so ga od leta 2004 gostile različne evropske države. Posebnost tržaškega dogodka pa je program proESOF, s kate- rim želijo povezati in vključiti celotno regijo. Na njeno pobudo so v Sloveniji predavali številni svetovno priznani raziskovalci, kot na primer: Luisa Passerini, Hervé le Bras, Maurizio Gribaudi, Sabina 313 2020 JUBILEJ, 311–313 Loriga, Luisa Accati, Giacomo Todeschini, Giovan- ni Levi, Claudio Povolo. Je članica uredništev Acta Histriae, DEP: deportate, esuli, profuge, Europea, Phi- losophy kitchen: rivista di filosofia contemporanea, Qua- lestoria: bollettino dell ’istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia in Zgodovinskega časopisa: glasila Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Vodila je tri nacionalne raziskovalne projekte: Pravna in politična zgodovina žensk na slovenskem (2009–2012), Multikulturna prijateljstva in narodne vezi na presečiščih slovenskega, italijanskega in nem- škega sveta 1848–1941 (2013–2016) in Ženske in prva svetovna vojna (2014–2017), in bila vključena v številne druge. Je prva slovenska prejemnica ERC projekta za uveljavljene raziskovalce na področju družboslovja in humanistike: EIRENE – Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adriatic region (2017). V tem pro- jektu se ukvarja s prostorom severovzhodnega Jadra- na, ki jo je zaznamoval in profiliral, z območjem, ki je vedno doživljalo pretrese, premikanje meja, med- nacionalne konflikte, a tudi oblike iskrenega med- etničnega sodelovanja. Skupina raziskovalk in razi- skovalcev pod njenim vodstvom ugotavlja, kakšna je bila vloga žensk v teh procesih v prelomnih obdobjih ob koncu prve in druge svetovne vojne ter po raz- padu Jugoslavije, kako so na položaj žensk vplivali narodna in razredna pripadnost, poklic, starost, jezik, ekonomski položaj in migracije. Veliko svojega časa je vseskozi posvečala mentor- stvu in formiranju mlajših generacij zgodovinark in zgodovinarjev. Pod njenim mentorstvom so program mladega raziskovalca doslej zaključili trije zgodo- vinarji, bila je mentorica 17 doktorskim študentom in somentorica enemu doktorskemu študentu ter mentorica 9 študentom znanstvenega magisterija. Trenutno pod njenim mentorstvom raziskuje mlada raziskovalka Sindi Časar. Profesorica dr. Marta Verginella nenehno snuje nove raziskovalne načrte in ideje, ki jih nato z vso vnemo uresničuje. Z mednarodnih konferenc in go- stovanj prinaša nove zamisli, seznanjenost z najno- vejšo literaturo, koncepti in teorijo, kar deli tudi s svojimi kolegi in kolegicami. S seboj prinaša drago- ceno širino in tudi človeško prijaznost in odkritosrč- nost, k njej se njeni študenti in študentke ter kolegi in kolegice namreč lahko vedno zatečemo po nasvet, ko ga potrebujemo. Katarina Keber in Irena Selišnik