F. S. Finšgar: Pomlad — se poslavlja.
273
legel vznak, klobuk si potegnil na oči, telo občudoval, se je veselil, veselil take, kakor je bilo skoro brez čuta, le na uho so mu si jo je zaželel. — Da, videl jo je sedaj na-doneli zbori tičev,  solnčna gorkota pa mu    tančno; to je prava slika Pomladi, to je bila
Iz tržaške  okolice.
je prevzemala ude. Pavlova duša se je zamislila, snovala je in dovrševala zapričeto delo. Pajčolan nad sliko se je trgal, megla je bežala, zavesa je padala, in Pavel jo je gledal, „Dom in svet" 1900, štev. 9.
ona vesela, rahla in duhteca Vesna, kakor bi zrastla jeden dan, kot bi tekmovale vse moči stvarjenja pri vsakem udku, pri vsakem prstku.  Da, da, ves ta vilinski stas,  ves ta
18