Poštnina plačana v gotovini. ' Leto IX., Št, 3% („JUTRO" ŽJL 192 a) Upravništvo: Ljubljana, Pucdnijeva 5 — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucci-nijeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Ljubljana, ponedeljek 18. avgusta 1941'XIX Cena 70 cent ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima rUnione Pubblicita Italiana S.A-, Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA" per la pubblicita dl provenienaa italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Najbolj kočljiv položaj sovjetske vojske je še vedno med Bugom in Dnjeprom, kjer se skuša izogniti obkolitvi in se umika v Zaporožje Stockholm, 17. avg. d. Po 8 tednih vojne na evropskem vzhodu se more reči, da so se boji nadaljevali ves ta čas skoro brez prestanka na vsej nad 3000 km dolgi fronti od Severnega ledenega morja pa do črnega morja. Ogromne rezerve ljudi in vojnih potrebščin na obeh straneh so sproti izpopolnjevale nastale vrzeli in komaj končani bitki na posameznih bojiščih je sledila vedno nova. Nemška vojska je ves čas prodirala dalje, ponekod z večjimi, drugod zopet z nekoliko manjšimi uspehi, kakor so dopuščale terenske razmere in kakor je zahteval splošni položaj na fronti. More se reči, da je bilo nemško vrhovno poveljništvo doslej neprestano iniciativno, kar je že samo po sebi velika prednost, in da se je sovjetsko vojaško vodstvo omejevalo doslej zgolj na obrambo. Pri tem je treba tudi upoštevati, da se nemška vojska bori na tujem ozemlju, na stotine kilometrov daleč od svojih prvotnih oporišč, dočim se sovjetska vojska bojuje ra lastnem, dobro ji znanem ozemlju z zaledjem, kjer so ji na razpolago še vse prometne zveze, v kolikor jih ni poškodovalo nemško letalstvo. Za sedaj je sovjetsko vojno poveljništvo ustavilo nemško prodiranje, kolikor se more sklepati po skromnih vesteh o bojih na posameznih odsekih, le vzhodno od Smolenska, za to pa je tem večji nemški pritisk južno od Kijeva med Dnjestrom, Bugom in Dnjeprom, kjer je nemška vojska prodrla vzdolž omenjenih treh rek v zaledje črnomorskih luk Odese in Nikolajeva. Po prvotnih vesteh ju je nemška vojska s sodelovanjem zavezniških čet že obkolila v širokem loku, po drugih pa so se oddelki Budjonijeve vojske izvlekli iz zanke, ki jim je bila nastavljena severno od Odese. Sedaj je v teku velika bitka med Bugom in Dnjeprom severno od Nikolajeva, od katere je odvisno, v koliko bo uspelo maršalu Budjoniju organizirati novo obrambo ob Dnjepru, predvsem na njegovem levem bregu, kjer so najvažnejše sovjetske industrijske naprave s središčem v Dnjepropetrovsku. Prav s tega vidika je nemški prodor v južno Ukrajino velikega pomena, morda še večjega, kakor pa je prodor proti obali črnega morja. Res je, da je Dnjeper težko prehodna reka, saj je že takoj pod Kijevom širok do 700 m, dalje proti jugu pa 1 km in tudi več, globok pa do 15 in 20 m, vendar pa bo industrijsko področje okoli Dnjepropetrov-ska sedaj v mnogo večji meri izpostavljeno napadom nemškega letalstva, ki bi mogli v znatni meri ovirati sovjetsko vojno proizvodnjo. Položaj na bojišču v južni Ukrajini je za sedaj vsekakor zelo zapleten in nejasen kakor v kotlu, kjer še vse vre, čeprav se vidijo v glavnih potezah smeri nemške ofenzive. Upoštevati je treba, da gre tu za močno gibljivo vojno na fronti, ki je ponekod široka 50 do 100 km, zaradi česar se ne more točno očrtati prava frontna črta, tem manj, ker iz povsem razumljivih razlogov na nobeni strani ne objavljajo imen manjših krajev, kjer se boji razvijajo. Nemško vrhovno poveljništvo trdi, da potekajo boji uspešno po načrtu, kakor je bilo običajno doslej, kadar še niso bili zaključeni na določenem cilju. Pričakovati se sme. da se bo položaj v južni Ukrajini v prihodnjih dneh že nekoliko razčistil. Na drugih bojiščih ni bilo kakih izrednih dogodkov, čeprav se povsod bijejo srditi boji. Po trditvah vesti iz Moskve so sovjetske čete zapadno od Kijeva zadržale nemški ofenzivni sunek, dočim se nemške čete pri Smolensku zakopavajo, kar naj bi bil dokaz, da se pripravljajo * za dolgotrajne boje. Hudi boji se bijejo tudi okrog Holma, 370 km južno od Leningrada, kjer so baje sovjetske čete, po trditvah iz Moskve, prav tako zadržale nemško ofenzivo, poudariti pa je treba, da so moskovska poročila v tem pogledu zelo skromna in da bi kak večji uspeh gotovo razglasila z velikim zadovoljstvom, če bi bil dosežen. Na finskem bojišču so najhujši boji v teku pri Keksholmu ob Ladoškem jezeru. Nemške operacije pri Holmu in Stari Rusi na jugu ter pri Keksholmu na severu naj bi ustvarile klešče, ki bi s središčem na Estonskem stisnile v svoj prijem Leningrad. Močvirnato ozemlje, zlasti pa slabe <*stne zveze, seveda močno ovirajo njihov potek. Na obeh straneh sodeluje v bojih na vzhodni fronti v veliki meri letalstvo, ki napada podnevi in ponoči kolone na pohodu, topniške postojanke, utrdbe in razne druge vojaške naprave. Važna je na neizmernih ruskih planjavah letalska izvidni-ška služba, ki more edina ustvariti točen pregled razvoja operacij čet na kopnem. S finskega bojišča Helsinki, 17. avg. s. Brzi finski oddelki SO po srditih spopadih s sovjetskimi zaščit-nicami včeraj dopoldne zavzeli važni železniški križišči Jaakino in Lahdentihijo ob zapadni obali Ladoge. Na ta način se obkolili sovjetske čete. ki so se znašle v žepu pri Sort a vali. Ze sedaj je plen topov, tankov in drugih potrebščin ogromen. Med ujetniki je cel štab nekega večjega sovjetskega oddelka. Mnogo je med njimi političnih komisarjev, ki <*» edini krivi obupnega rn nesmiselnega odpora ruskih čet v zadnjih dneh. Sov jetski vojaki so se borili ogroženi od strojnic za svojim hrbtom. Ujeti vojaki kažejo nepopisno sovraštvo do njih. Na svojem begu so sovjetske čete deloma požgale oba kraja. Helsinki, 17. avg. s. Službeno poročajo: V noči na soboto so finske čete po hudih bojih zavzele Sortavalo, ki je na severnem obrežju Ladoge. Poslednji sovjetski oddelki, ki so se zakopaili v rove okrog mesta, so se hudo upirali. V petek zvečer so bili likvidirani. Sortavala. ki je bila hudo razdejana že v finsko-ruski vojni pozimi I. 1939—40, je utrpela tokrat le malo škode, ker so v borbi za njo uporabili na finski strani predvsem pehotne čete. Letalski napadi Berlin, 17. avg. s. V letalskem napadu na letališče v Gomelu je bilo uničenih z bombami in z obstreljevanjem pet sovjetskih letal na zemlji. Drugih deset sovražnih letal je bilo sestreljenih v spopadih v zraku. Včeraj so oddelki bombnikov z usipehom napadli na srednjem odseku fronte razne postojanke sovjetskega topništva ter večje skupine zbranih ruskih čet. Z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami so bile obmetava ne tudi vojašnice in druga bvališča ruskih čet Roji v zapadni Ukrajini Budimpešta, 17. avg. s. Madžarska brzojavna agencija poroča, da se bitka v zapadni Ukrajini naglo razvija. Madžarske čete tesno sodelujejo z nemškimi pri vseh operacijah. Vojaške oblasti nočejo objaviti nikakih podrobnosti o sovjetskih silah, ki so bile obkoljene, in o izgubah, ki jih je utrpel maršal Budjoni zapadno od Dnjepra, vendar je znano, da so te izgube ogromne. Nasprotno pa madžarske izgube niso občutne. Nekaj podatkov objavlja »Budapest Ertemito«, ki beleži, da so Rusi v birtki pri Umanju utrpeli naslednje izgube: Od 48. lovskega polka, ki je štel 3500 mož, je ostalo le še 250 ljudi. 39. lovski polk je bil popolnoma uničen. Oddelki topništva, ki 90 bili še pred kratkim stacionirani ▼ Černo-vicah, so bili prav tako uničeni. čiščenje v Ukrajini Berlin, 17. avg. s. Nezadržno zasledovanje umikajočih se boljseviških čet v južnem delu vzhodne fronte se je tudi včeraj nar daljevalo kljub neprehodnemu zaraščenemu ozemlju v Ukrajini. Nemške čete so z uspehom očistile gozdove ter so napredovale na zelo težkih tleh. Očiščevalne operacije so v tem okvirju gotove in so vse sovražnikove čete, ki so bile v tem odseku, dokončno uničene. Nemci so ujeli več stotin sovjetskih vojakov Po nenadnih napadih so zmagovalci zajeli 17 sovjetskih topov, 20 težkih strojnic in znatno število avtomobilov. Odmev sovjetskih in angleških obljub v Turčiji Carigrad, 17. avg. a Tukajšnji politični in novinarski krogi še vedno živahno komentirajo angleško-rusko noto tui*ški vladi in kaže javnost svojo odločno nezadovoljstvo proti njej. Izjava Sovjetske zveze glede morskih ožin je trtla sprejeta z veliko skepso. Nekateri jo označujejo celo kot otročjo, kajti Molofcov mora dobro vedeti, kakšne dokaze ima v rokah turška vlada, da lahko presodi veliko poželenje Moskve po morskih ožinah. Politični krogi pripominjajo, da pri tem ne gre za nikakršno hipotezo, marveč za resnično zahtevo po ožinah, ki jo je razkril pred nedavnim časom list x>Vakit«. Tako zahtevo je Mo6kv» postavila turškemu zunanjemu ministru, ko je prispel v Rusijo, da bi podpisal dogovor, ki ga je sklenil pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin v Ankari. V zvezi s tem pripommjejo, da je prav ta zahteva onemogočila podpis ncn« pogodbe. Zaradi tega se jamstvo angleške Vlade, ponujeno Turčiji, sme smatrati za zelo problematično in je v turških porfrtičnah krogih napravilo zelo slab vtis, saj je vendar Anglija zvezana s Turčijo po ankairski pogodbi, ki je še vedno v veljavi, ter je zato sedanje jamstvo popolnoma odveč. Kar se tiče ruskega jamstva, je billo sprejeto ▼ turških političnih krogih z veKknii nezaupanjem. Zatrjujejo, da so podobne ponudbe neumestne, ker žalijo Turčijo, ki nd v položaju sprejemati jamstva, pa naj bi prišle slične izjave od katerekoli strani. Ankarski radio je objaril, da je Turčija zaključila pogodbe pod pogoji popolne enakosti in ne bo nikoli sprejela samo enostranskih jamstev, ker se ne čuti izpostavljena neposrednim nevarnost mu. Poslanik Papen na poti v Nemčijo Ankara, 17. avg. d. V tukajšnjih političnih krogih se je zvedelo, da bo nemški poslanik Papen odpotoval r Nemčijo. Anglosaška diplomacija je pričela v zvezi s tem snovati nove intrige. Tako je razširila vest, da je bil odpoklican, da so turško-nemška trgovinska podajanja zastala in da so Nem- ci zahtevali od Turčije prosto pot za svoje vojaške transporte po njenem ozemlju, da bi tudi iz Male Azije udarili na Rusijo. Dobro poučeni politični krogi v Ankari odločno zavračajo te govorice, kakor na drugi strani tudi odklanjajo, da bi Angleži in Rusi Turčijo zapletli v svetovno vojno s svojimi znanimi garancijskimi ponudbami. Nemško vojno poročilr Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V južni Ukrajini so nemške čete s sodelovanjem z madžarskimi oddelki zavzele tudi kot pomorsko oporišče važno industrijsko velemesto Nikolajev. Pod pritiskom neumornega zasledovanja vzhodno od Buga zapada poraženi sovražnik čim dalje bolj razkroju. Plen vojnega materijala in Število ujetnikov naraščata stalno. Tudi na drugih delih vzhodne fronte potekajo operacije uspešno. V boju proti Angliji je bil usmerjen podnevi učinkovit napad letalskega orožja proti oboroževalnim tvornicam v severni Škotski. V poslednji no« so potopila bojna letala pred angleško vzhodno obalo dve trgovski ladji s skupno 5000 br. reg. tonami ter so dosegla zadetke na treh večjih tovornih ladjah. Nadalje je bilo bombardiranih več letališč in pristaniških naprav na vzhodu otoka. Pri včerajšnjem poskusu, da hi napadlo obalo Rokavskega preliva, je izgubilo angleško letalstvo v letalskem boju 15 letal. Angleški bombniki so odvrgli v poslednji noči na nekatere kraje zapadne Nemčije manjše število rušilnih tn zažigalnih bomb. Kakšne vojaško-gospodarske ali vojaške škode ni bilo. Nočni lovci tn protiletalski topovi. 80 sestrelili 11 napada,jočih letal. Bolgarski dar za italijanske vojake na vzhodu Sofija, 17. avg. a Bolgarska trgovinska zbornica v Rušouku je poklonila Kralju in Cesarju ter Duceju 100.000 zavojčkov cigaret, določenih za italijanske oebe na ruski fronti. Tuji novinarji na povratku z vzhodne fronte Varna, 17. avg. a Večja skupina tujih novinarjev, med katerimi je tudi precej italijanskih, je z vzhodne fronte prispela v Varno. Bolgarske oblasti so jih prisrčno sprejele. Zapadna fronta Berlin, 17. avg. s. Iz dobro poučenih krogov poročajo, da se je velika letalska ofenziva, ki so jo naznanjali Angleži že nekoliko tednov s tolikšnim krikom, prav žalostno izjalovila. Močna protiletalska obramba ter energično delovanje nemških letalskih lovcev je uničilo smele britanske nade, da se bo z angleškimi letalskimi napadi olajšal položaj ruskih zaveznikov na vzhodni fronti. Kljub temu pa britanski aeroplani še vedno nadaljujejo poskuse, da bi prodrli nad nemško ozemlje zlasti nad obrobne pokrajine Nemčije. Britanski letalski oddelki so pri teh poskusih redno zavrnjeni z velikimi izgubami. Nemški bombniki dan za dnevom napadajo najbolj oddaljene pokrajine britanskega otočja. S tem dokazujejo nadmoč nemškega letalstva, čeprav je pretežna večina nemških letal zaposlena na vzhodu. Razen velikih izgub, ki jih je angleško letalstvo pretrpelo pri svojih napadih proti Nemčiji in proti zasedenemu ozemlju, so na britanski strani zabeležili tudi nad 500 mrtvih med civilnim prebivalstvom samo v mesecu juliju. To je gotovo zelo žalostna bilanca ofenzive, ki se je obetala s takim hrupom, na drugi strani pa britanski letalski napadi niso povzročSli niti najmanjše škode na vojaško ali gospodarsko važnih ciljih v Nemčiji. Nemške izgube zaradi teh zločinskih napadov znašajo komaj 298 ljudi za ves mesec julij. Tudi ta številka dokazuje nadmoč nemškega letalstva. Berlin, 17. avg. s. Angleži izgubljajo vsak dan povprečno po 19 letal. V času od 7. do 14. t. m. so izgubili le pri napadih na kontinent 153 aparatov. Tu niso všteta angleška letala, ki so bila razdejana na angleških letališčih ali pa v severni Afriki. V istem času se le 6 nemških letal ni vrnilo na svoja oporišča. Lizbona, 17. avg. d. Letalsko ministrstvo t Londonu je snočd objavilo, da so bali angleški bombniki včeraj dvakrat nad obalnim področjem Francije. Letala so po tem komunikeju bombardirala železniške proge. Angleška propaganda tudi tndi, da so angleški lovci sestrelili 7 nemških lovcev, somi pa izgubili le en aparat. V resnici so bila sovražna letala odbita, še preden jim je uspelo prodreti preko Rokavskega preliva. V teh spopadih nemško letalstvo ni izgubilo nobenega aparata, pač pa je nasprotniku prizadelo velike izguba Berlin, 17. axg. d. V petek popoldne je nemško mornariško topništvo obstreljevalo dve britanski stražni ladji v Rokavskem prelivu. Na obeh ladjah so bili opaženi zadetki nemških granat. i Al fronte di Tobruch attacci nemid prontamente respinti n nemico ha bombardato Catania e Siracusa — A Gondar vivaci scontrl con reparti avversari II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: L'aviazione inglese ha compiuto nella seorsa notte altra azione sulla citta di Catania ed ha attaccato Siracusa, vivamente contrastata dalTintenso fuoco della nostra difesa C.A. Bombe dirompenti e incendia-rie sono cadute su edifici civili: nessuna vittima, alcuni danni. Le perdite accertate causate dal 1'incursione del 16 corr. su Catania sono: morti 18, feriti 25. NelTAfrica settentrionale sul fronte di Tobruch tentativi di avvicinamento coni-piuti da elementi avversari sono stati prontamente respintL Velivoli germanici e nazionali hanno efficacemente bombardato piroscafi alla fonda nei porto e appresta-menti difensivi nella piazza, nonehe obiet-tivi terrestri nei pressi di Marsa Matruk e due unitš navali in navigazione ad est di Tobruck. Aerei britannici hanno attaccato Bardia, Derna e Bengasi: due morti e qualche ferito. La difesa contraerea ha abbattuto un apparecchio da hombarda-mento nemico. In Africa orientale nel settore di Gondar e sul fronte di Celga vivaci scontri delle nostre truppe con reparti avversari che sono stati posti in fuga con perdite. A Uolchefit la nostra artiglieria ha eolpito con visibili gravi danni a uomini e materiali una forte autocolonna di truppe »e-miche. Na fronti pri Tobruku sovražni napadi točno zavrnjeni Neprijatelj je bombardiral Ca ta ni j o in Sirakuzo— V Gondar ju živahni spopadi s sovražnimi oddelki Glavni stan Oboroženih Sil je 17. avgusta objavil naslednje 439. vojno poročilo: Angleško letalstvo je prošle noči izvršilo nadaljnjo akcijo nad mestom Katanijo in je napadlo Sirakuzo, ki jo je naše protiletalsko topništvo živahno branilo z odločnim ognjem. Razdiralne in zažigalne bombe so padle na civilna poslopja, pa niso povzročile niti škode niti kakih žrtev. Ugotovljene izgube, ki jih je povzročil napad 16. t. m. v Kataniji, so 16 mrtvih, 25 ranjenih. V severni Afriki na fronti pri Tobruku so bili poskusi približanja sovražnih čet hitro odbiti. Nemška in italijanska letala so učinkovito bombardirala parnike v luki ter obrambne naprave v mestu, kakor tudi postojanke na kopnini pri Marsa Ma-truchu. Napadeni sta bili tudi dve ploveči ladijski enoti na vzhodu od Tobruka. Britanska letala so napadla Bardijo, Derno in Bengazi: dva mrtva in nekoliko ranjenih. Protiletalska obramba je sestrelila en 90-vražm bombnik. V vzhodni Afriki so v odseku Gondar m na fronti pri Celgi imele naše čete živahne spopade z nasprotniškimi oddelki, ki »o bili pognani v beg s hudimi izgubami. V Uolkefitu je naše topništvo obstreljevalo z vidnimi uspehi močno avtokolono sovražnih čet. Povzročilo je veliko škodo na ljudeh in materijalu. Posmrtno odlikovanje Bruna Mussolinija Ugotovitve vzrokov usodne nesreče Rtm, 17. avg. s. Pokojnemu letalskemu kapetanu Brunu Mussoliniju je bila podeljena zlata svetinja za letalske zasluge. Odlikovanje je bilo takole utemeljeno: Odlikoval se je v treh vojnah. Bil je prostovoljec v Afriki ln Španiji, bil je na poletih preko puščav in oceana in je svojo kratko drzno mladost posvetil junaštvu. I Bil je poosebljena zvestoba in ljubezen. Z navdušenjem je šel v borbo. Padel je na bojnem poljy. z veselo vnemo v očeh, ko je preizkušal nov bombnik z velikim akcijskim radijem, eno najnovejših pridobitev za nove bitke in nove zmage, kakor pri-stoja to junakom. Hotel je dati novo slavo vojnim krilom domovine, pa ji je dal svoje življenje. Rim, 17. avg. s. Komisija, ki ji je bila poverjena preiskava letalske nesreče, pri kateri je izgubil življenje Ducejev sin, komandant Bruno Mussolini, je zaključila svoje delo ter dognala naslednje: Letalo Bruna Mussolinija se je postopno dvignilo do višine 300 do 400 m z letališča, nakar se je usmerilo proti Livornu, odkoder je zavilo naravnost proti Ponteveri. Polet se je razvijal popolnoma normalno vse do Pontevere, kjer se je letalo obrnilo proti Massaciucoli, kamor je bilo namenjeno. Med manevrom za pristanek pa je posadka po vsej priliki opazila neko nepravilnost v delovanju manometra, ki je kazal napetost v hidravlični napravi. Komandant Bruno Mussolini je takoj ukrenil vse potrebno, da bi se pristanek izvršil brezhibno, vendar pa se je čez nekoliko trenutkov letalo nagnilo odločno na desno, se obrnilo skoraj za 180 stopinj, izgubilo s tem na brzini ter z desnim krilom zadelo ob neko hišo. Nato je zaplavalo še kakih 50 m daleč in treščilo na zemljo. Po padcu je bil položaj naslednji: Komandant Mussolini je bil najden tik ob svojem pilotskem sedežu ter je gotovo upravljal letalo do zadnjega trenutka, ker pa se ni imel za kaj prijeti, ga je vrglo nekoliko stran in našii so ga pokritega z deli pločevine in ostanki pilotske kabine. Imel je na glavi hudo rano. Takoj so ga pobrali in obenem z zaprtim padalom, ki ga je še vedno nosil, položili tik ob cesti, vendar pa je vrli pilot že štiri minute nato umrl. Po pričevanju delavca Gfrudrinet-tija in sanitejca Signorinija je pred smrtjo izrekel še naslednje besede: »Atek, atek ... Na polju ... « Poročnik Musti ni bil težko ranjen. Sam si je odpel padalo in se oddaljil od letala ter so ga pozneje našli kakih 15 m vstran. PrenesR so ga takoj v bližnjo hišo. Poročnik Vutalini je bil zagozden v razbitinah kabine in njegova osvoboditev je bita precej težavna. BH je tudi hudo ranjen in je bil takoj odprem-ljen v bolnico v Pizo. Narednika Trezztni-ja je vrglo kakih 8 m vstran od kabine. Prvi ljudje, ki so pritekli na kraj nesreče, so ga našli že v agoniji. Strojnika Tureo in Bettinelli nista bala težko ranjena, peč pa je strojnik Gottadi odnesel hude poškodbe. Veliko srečo je imel motorist Giu-drinetti, ki je bil samo nekoliko potolčen ter se je sam izkopal iz ponesrečenega letala. Kar se tiče vzrokov nesreče, je kontisfja izključila vsako okvaro na letalu. Izključila je tudi motnje v vijakih ter ugotovila, da je nastala nesreča bržkone zaradi tega, ker je pilot hotel prehrtso pristati. V to se je odločil zaradi prevelikega pritiska, ki ga je kazal manometer, in ta odločitev je bBa popolnoma pravilna, pač pa so v odločilnem trenutku motorji začeli prepozno delovati. Ko so bili zopet v teku, je bilo njihov** delovanje prej škodljivo kakor korr9tan. Po vsem videzu gpe za usoden nesrečen slučaj, kajti letalska sposobnost in izurjenost kapitana Bruna Mussolinija se je bih izkazala že ob neštetih prilikah, ko je izvrševal mnogo nevarnejše poiete z -wsenri mogočimi tipi letal Amerika dobi oporišča na Kamčatki Prvo ameriško oporišče na sovjetskem ozemlju bo osnovano v Srednjem Kamčatsku Sanghaj, 17. avg. d. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je bil med Sovjetsko unijo in Zedinjenimi državami že dosežen sporazum, po katerem naj bi Sovjetska unija odstopila Ameriki na Daljnem vzhodu nekatera ozemlja za ureditev ameriških mornariških in letalskih oporišč. | Po informacijah teh krogov, za katere pa ni še nobenega službenega potrdila, bo bržkone prvo ameriško oporišče na sovjetskem ozemlju ustanovljeno v Srednjem Kamčatsku na polotoku Kamčatki. Do sporazuma o odstopitvi ozemlja za ameriška oporišča naj bi bilo prišlo po informacijah omenjenih krogov o priliki zadnjega razgovora Roosevelta in Churchilla, ki sta bržkone že imela z merodajne sovjetske strani primerna zagotovila. Srednji Kamčatsk je sicer že v območju polarnega ledu, vendar je sama hika brez ledu ter lahko pristopna razen v izredno ostrih zimah. Prednost Srednjega Kam-čatska je tudi v tem, da leži v bližini ameriških oporišč Dutsch Harbour ter otoka Attu. Na ta način bi se ameriški obrambni sistem na Pacifiku zopet približal za pri- bližno 1000 km ašjBkim obalam na Daljnem vzhodu. V šanghajekih krogih pripominjajo, da bi bilo oporišče v Ssednjem Kamčatsku prav posebno dobrodošlo Američanom tudi zaradi tega, ker je dovolj oddaljeno od letalskih oporišč na Kurilih. Srednji Kamčatsk je tudi v vremenskem pogledu zelo ugodna točka, ker je izven pasa zelo nezanesljivega vremena, po katerem slovi skrajni južni del polotoka Kamčatke. Sanghaj, 17. avg. d. Tu so se razširile vesti, da so bile japonske oblasti zaradi ogražanja mandžurske meje z ruske strani prisiljene ukreniti, da bo civilni železniški promet od jutri dalje v vsej Mandžuriji ukinjen ter rezerviran predvsem za prevoz čet in vojnih potrebščin. V teh krogih pravijo, da so sovjetske oblasti zbrale ob mandžurski meji vojsko, ld šteje milijon ljudi, Japonci pa so doslej hneH ▼ Mandžuriji le 600.000 mož. naročnino! »JUTRO« ponedeljka Izdaja P«a©5eljek, 18. VEL Odmevi sestanka na Atlantiku V Ameriki očitajo Roosevelta, da jc postopal v nasprotju z ustavnimi načeli brez vednosti kongresa VVashington, 17. avg. s. Položaj se v zvezi s sestankom na Atlantskem oceanu čim dalje bolj poostruje. Sestanek so napovedali z veliko reklamo. Ovijali so ga v koprene tajinstvenosti, nazadnje pa se je izkazalo, da ni rodil nikakega pravega uspeha. Ne le v tujini, nego tudi v samih Zedinjenih državah so že pričeli polemizirati o tem, kdo se je prvi spomnil, da bi bil tak sestanek Roosevelta ln Churchilla potreben. V Angliji pripisujejo pobudo Rcoseveltu, ameriški politiki pa zvračajo krivdo na Churchilla. Na običajnem sestanku z novinarji je Hull izrazil upanje, da bodo narodi podprli deklaracijo, vedeti pa je treba, da ne prihajajo v poštev narodi, marveč njihove odstavljene vlade, ki so se udinjale Londonu in Washingtonu. VVashington, 17. avg. s. Znani senator Walsh je podvrgel ostri kritiki nedavne obveznosti, ki jih je za Ameriko sprejel predsednik Roosevelt na zadnjem sestanku anglo-ameriških državnikov. Senator je pti tem izjavil, da je predsednik Roosevelt šel pri tem popolnoma mimo kongresa in preko ustavnih načel ameriške vlade ter ie prav po nepotrebnem postavil na kocko bodočnost države in celo življenje svojih sodržavljanov. Listi poročajo, da so načrti, ki jih ima komisija za gospodarsko vojno pod vodstvom podpredsednika Walacea, naperjeni predvsem proti Japonski ter imajo namen, izvrševati gospodarski pritisk proti tej državi. Ukrepi za omejitev uporabe bencina v sevemovzhodnih krajih Zedinjenih držav niso dali nikakega uspeha, zato je notra-3 i L minister odredil racioniranje bencina j r; dodelitvi pogonskih sredstev prodajalcem/ Ecoseveltov pevratek v Ameriko Lizbona, 17. avg. d. Včeraj ob 4. popoldne po ameriškem času se je Roosevelt s svojo ladjo »Potomac« vrnil v Zedinjene države. Izkrcal se je v Rocklandu, majhni luki v državi Man. V luki ga je pričako-valo okrog 200 novinarjev, ki so bili silno radovedni, ali ni bilo na sestanku na Atlantiku vendarle dogovorjeno še kaj drugega, kakor tistih osem vojnih ciljev in konferenca v Moskvi. Roosevelt je novi-n.i r em izjavil na splošno, da se je s Chur-cmllom sporazumel glede vseh strani vojnega položaja. Spričo tega bo mogoče na-;o urediti vse probleme v zvezi z vojno. Izmenjava misli se je nanašala na seda-rri položaj in na njegov nadaljnji razvoj. Novinarjem je skušal zbuditi vtis, kakor dr se bo Rusija upirala tudi še prihodnjo z-:.io. Zato je govoril o dveh kategorijah r .ebščin, ki oodo Rusiji dobavljene. Naj-pr naj bi Rusi dobili potrebščine, ki jih ra1 .jo do zime. Pozimi bo nastopil, kakor mi.4i predsednik Roosevelt, odmor v vojnih operacijah, pomladi pa bi Rusi dobili r. • i i.jn je množine orožja in drugih poti i ščin, da bi z njimi lahko celo začeli protiofenzivo. Roosevelt pa ni dosegel pravega učinka. Celo v intervencijskih kro-rih malokdo verjame, da se bodo stvari razvijale tako po anglosaških načrtih. Roosevelt je dejal nadalje, da je pri razgovorih, ki jih je imel s Churchillom, sodelovalo tudi več ameriških in angleških štabnih oficirjev. 2e prihodnji teden bo predložil kongresu v odobritev nov obrok š ' mmilijardnega posojila za izvedbo zakona o posojilih in zakupih. To naj bi po njegovem mnenju dalo nov zalet vojni industriji. Seaverbrookova misija v Ameriki New York, 17. avg. d. Bivanje britanskega ministra za vojno proizvodnjo Beaver- brooka v Zedinjenih državah, kamor je prišel na razgovore glede ameriških vojnih dobav Veliki Britaniji, daje ameriškemu tisku povod za raznovrstna ugibanja glede konkretnih sklepov, ki so brli morda sprejeti na Atlantiku o kakem direktnem vojaškem sodelovanju med Zodinjenimi državami in Veliko Britanijo. Lis* »New York Times« poroča k tem domnevam, da je minister Beaverbrock vodilnim osebnostim v Wa-shingtonu baje zagotovil, da Velika Britanija ne potrebuje nobenih ameriških vojakov, ako jo bodo Zedinjene države v polni meri podpirale moralno ter z dobavi janjem •vojnega materijala. Po mnenju washington-skih uradnih krogov pa so Beaverbrookove zahteve o materi jalni ameriški pomoči tako obsežne, da bo treba sedanji ameriški oborožitveni načrt razširiti do takih dimenzij, ki si jih dosllej nihče ni mogel zamišljati. »New York Times« piše, da je neke take načrte zaupno razodel njegovemu predstavniku načelnik urada za ameriška posojila Jesse Jones. List zlasti tudi poudarja, da je na zadnji tiskovni konferenci britanski minister Beaverbrock izrecno odklonil vsako razpravljanje o vprašanju, ali naj bi ameriška pomoč Veliki Britaniji vsebovala tudi pomoč v ameriških četah. Izjavil je, da ne more niti potrditi niti zanikati morebitne potrebe sodelovanja kake ameriške ekspedicijske vojske v Evropi. Stockholm, 17. avg. d. Po poročilih iz Londona, se je angleški minister za preskrbo lord Beaverbrock sestali včeraj v VVashingtonu z amerškii, zunanjim ministrom Cordelom HuMom s katerim je razpravljal o dobavah vojnih potrebščin Angliji. Lord Beaverbrook je prispel v VVashington naravnost s sestanka Roosevelta in Churchilla na Atlantiku. Tudi sovjetska vojaška misija v Ameriki Lizbona, 17. avg. d. Poleg Beaverbrooka se že nekaj časa mudi v Ameriki tudi posebna sovjetska vojna misija. Glede na to je Beaverbrookov prihod v Ameriko napravil vtis, kakor da se Angleži boje, da jim bodo Rusi spričo trenutno drugačne konjunkture vse tanke in letala iz Amerike odnesili v Rusijo. Nekaj tistov je namreč objavilo, da so Američani že poslali okrog 14.000 ton bencina v Vladivostok in da se nadaljnji transporti, za katerih varnost naj bi poskrbele same ameriške sile, že pripravljajo. Anglija, ki sama nujno rabi te za vojno najvažnejše surovine, bi bila v tem primeru seveda hudo prizadeta. Tako se je pričelo že krhati angleško-rusko zavezništvo prav tam, kjer bi bilo najbolj potrebno. Kar se tiče konference v Moskvi, pravijo v Washingtonu, da bo na njej ameriško vlar do zastopali podpredsednik in organizator ameriškega vojnega gospodarstva Henry \Vallace ali pa Henry Hopkins. stili, ker ni več potrebna. Jugoslavija je gradila to progo iz strateških razlogov. U trafflco f erroviario per la Croazia riattivato Con decorrenca dal 16 agosto verrš. at-tivato il servizio diretto rer le merci da e per le stazioni delle Ferrcrvie Croate via Metlika. Le spedizioni vcrranno inoltrate con lettere di vettura internazionali. Le tasse di porto per le spedizioni destinate in Croazia dovranno essere affrancate fino a Metlika. Per le spedizioni in senso inverso le tasse dl porto da Metlika e le tasse accessorie verranno pagate alla stazione destinataria. Non sono ammessi as-segni, spese anticipate, dichiarazioni d'in-teresse alla riconsegna, modificazioni del contratto di trasporto e neppure trasporti a grande velocitž in piccolo partite com-presi i eolli espressi. A titolo di -opertura delle tasse ferro-viarie doganali di uscita, delle tasse di so-sta ai transiti e delle eventuali spese ma-turatesi in corso dl trasporto deve essere versato alla stazione di partenza un depo-sito di L. 100 per le spedizioni in piccole partite e di L. 500 per le spedizioni a car-ro. — In via provvisoria. Direzione delle ferrovie — Lubiana Železniški promet s Hrvatsko obnovljen S 16. VIII. 1941 se odpre direktni redni promet s postajami hrvaških železnic preko Metlike. Pošiljke se odpravljajo z mednarodnimi tovornimi listi frankirano do Metlike v smeri za Hrvaško, v obratni smeri so voznina in pristojbine nakazane od Metlike do namembne postaje. Predujmi in povzetja ter tudi ekspresne pošiljke so zabranjene, isto tako izjave glede zavarovanja dostavnega roka, spremembe prevozne pogodbe, kot tudi brzovozne ko-madne pošiljke, vštevši ekspresno robo. Za kritje car. žel. pristojbin pri izvozu, stojnine pri tranzitu in ev. stroškov, naraslih na potu se mora položiti v predajni postaji depozit 100 L za vsako komadno pošiljko in 500 L za vsako vagonsko pošiljko. Te odredbe veljajo začasno. Direkcija drž. železnic — Ljubljana. ŠPORT Rekvizicija motornih vozil v Bolgariji Sofija, 17. avg. s. Ministrski svet je odredil rekvizicijo vseh motornih vofcil v Bolgariji. Šoferji so bili civilno mobilizirani. Gradnja železnice Črnomelj-Vrbovsko opuščena Zagreb, 17. avg. s. Minister za javna dela si je ogledal gradnjo obalne ceste, ki bo dolga 600 km. Cesto gradi nftf 2000 delavcev. Gradnjo železniške proge Črnomelj— Vrbovsko, ki bi morala postati najkrajša zveza med Slovenijo in morjem bodo opu- Radijski spored Ponedeljek, 18. avgusta 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Popevke in melodije. (V odmoru napoved časa.) — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Komorna glasba. — 13: Napoved časa, vesti v italijanščini. — 13.15: Uradno poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Glasbene točke za orkester. — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Radijski orkester pod vodstvom mojstra Draga šijanca: slovenska glasba. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert dvojice Urban-Bagni. — 17.40: Koncert pianistke Pasinijeve. — 19: Govorimo italijansko, učna ura prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Simfonična glasba. — 20: Napoved časa, vesti v italijanščini. — 20.30: Zbor Glasbene Matice v Ljubljani pod vodstvom mojstra Mirka Poliča. — 21: Raznovrstna glasba. — 21.30: Glasba za film. — 22: Koncert pod vodstvom mojstra Colarocco. — 22.45: Vesti v slovenščini. Objave Učiteljskemu odboru za socialno pomoč je darovala Učiteljska tiskarna v počastitev spomina pokojnega Mikolja Josipa, priv. uradnika, 100 L. Neznani darovalec pa je poklonil 1000 L. Iskrena hvala! Odbor. - a i & vm Wm Po dolgem, težkem bolehanju je 16. t. m. v 76. letu starosti, na svoji domačiji v Komendi, Bogu vdano umrl gospod ndrei Meji veletrgovec in posestnik Pogreb bo v torek 19* avgusta dopoldne na župno pokopališče v Komendi. Prosimo tihega sožalja. Spominjajte se ga v molitvi! Sv. maša zadušnica bo v četrtek 20. t. m. ob 7* v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Komenda, Ljubljana, Carica, 17* avgusta 1941* Rodbine: Mejač, dr. Ivan Slokar, dr. Marussi Ob Krki so zmerom za žogo Na praznik so igrali prijateljsko tekmo vojaki in civilisti; uniformirani so »magafi nad Novim mestom z 1 s o Novo mesto, 16. avgusta V petek na praznik je bila na stadionu v Kandiji prijateljska nogometna tekma med domačo enajstorico »Novega mesta« in znanim vojaškim moštvom bolničarjev. Za to tekmo je vladalo med prebivalstvom izredno zanimanje in ji je prisostvovalo preko 2000 gledalcev, ki so burno navijali za domače. Na lepo okrašeni častni tribuni je prisostvoval tekmi tudi poveljnik soške divizije general Eksc. Romero s celotnim častniškim zborom. Početni udarec imajo domačini, vendar bolničarji takoj preidejo v napad in izsilijo že v 3. min. kot, ki pa ostane neizrabljen. Proti vratom domačega moštva se vrstijo neprestani napadi in šele v 7. min. izvedejo domačini prvi napad, ki ga pa zaustavi sodnik radi foula. V 14. min. izredno nevaren napad bolničarjev, toda oster strel odlično razpoložene desne zveze Barbinija gre mimo. Vrata domačinov so stalno oblegana in v 20. min. srednji napadalec bolničarjev po krasnem centru desnega krila spet ne najde vrat. Polagoma postajajo prodornejši tudi domačini, ki izvedejo v 22. min. lepo kombinacijo: srednji napadalec lepo poda levi zvezi, ta desnemu krilu, ki izredno lepo centrira, toda uspeha ni. Ponovno se vrstijo stalni napadi bolničarjev in v 28. min. ustavlja sodnik zaradi offsida izredno nevaren napad. V 32. min. ponovno krasna kombinacija bolničarjev: desni krilec poda desni zvezi, ta desnemu krilu, ki vrne žogo pred gol. Barbini lepo strelja z glavo žogo v gol. vendar odlični Vratar še lepše brani. V 35. min. strelja leva zveza bombo v prečko in odbito žogo zastrelja srednji napadalec. V 39. min. gneča pred golom domačinov, desno krilo bolničarjev krasno centrira, vratar se vrže. vendar uspe levi zvezi izpremeniti žogi smer in počasi se žoga skotali v gol in prinese bolničarjem zasluženi prvi uspeh. Po tem prvem neuspehu domačini podvojijo napade in po treh nevarnih prodorih izsilijo v 42. min. kot — toda nič. Tudi v drugem polčasu prevzamejo takoj pobudo bolničarji. Vrstijo se stalni na- padi proti golu domačinov in šele v 6. minuti izvedejo domačini preko desnega krila nevaren napad, vendar vratar med padcem sname desnemu krilu žogo z noge. Bolničarji stalno napadajo, toda nimajo pravega strelca in zastreljajo najugodnejše prilike. Domači izsilijo pozneje tri zaporedne kote, ki pa ostanejo neizrabljeni. V 24. min. izredno nevaren prodor bolničarjev, toda ostro streljano visoko žogo krasno boksa nazaj v polje odlični vratar, kmalu nato pa je že med oblaki. V 38. minuti kot proti domačinom, lepo streljano žogo boksa vratar daleč v polje. Bolničarji stalno napadajo, toda napad je premehek. V 38. min. prestrogo prisojeno enajstmetrovko zastreljajo bolničarji. Potem je kmalu konec — brez novega dogodka. Ves čas igre je potekal v vidni premoči bolničarjev, ki so v vseh pogledih prekašali domače moštvo, vendar pa zaradi neučinkovitosti svojega napada niso dosegli izdatnejše zmage. Bolničarji so nastopili z nekoliko rezervami ter se je v moštvu posebno poznala odsotnost duše moštva, odličnega srednjega krilca Luche, zaradi česar je čisto odpovedala krilska vrsta. Dobra je bila edino ožja obramba z odličnim vratarjem in desna stran napada z neumorno desno zvezo Barbiniiem. ki je bil najboljši mož na polju. Pri domačinih pa je popolnoma odpovedala krilska vrsta z nemogočim srednjim krilcem, ki je bil najslabši med vsemi. Najboljši del moštva je bila ožja obramba, v kateri sta se odlikovala oba branilca in odlično razpoloženi vratar. V moštvu je deloma tudi odgovarjal notranji trio, ki pa se preveč spušča v kombinacije in premalo strelja na gol. Moštvo kot celota je odpovedalo in je predvedlo zelo slabo igro. Razen slabega kritja, netočnega dodavanja žoge in visoke igre je moštvo pokazalo prav pičlo znanje v igri z glavo in ustavljanju žoge, vendar pa se moštvu pozna, da je od poslednjih iger napredovalo in bo s sistematičnimi in stalnimi treningi sigurno doseglo višjo stopnjo. Sodil je odlično italijanski zvezni sodnik g. Sangiorggi iz Bologne. Prvi glasovi o dirki Kaj pravijo goriški poročevalci o kolesarski prireditvi na 262 km po treh provincah — goriški, ljubljanski in tržaški Sobotna izdaja »Piccola della sera« objavlja zelo podrobno poročilo o kolesarski dirki iz Gorice v Ljubljano in mimo Trsta nazaj v Gorico, ki je prvič povezala naše kraje s staro Italijo in v kateri je, kakor znano, med 37 tekmovalci v močni skupini dirkačev, ki so vsi istočasno prispeli na cilj, zmagal za dolžino enega kolesa Olimpio Bizzi, vozač za kolesarsko tovarno Bianchi. Zmagovalec je potreboval za 262 km dolgo progo 8 ur, 2 minuti in 21 sekund, kar pomeni, da je vozil povprečno 32.950 km na uro. Na cilj v Gorico je prispelo 29 vozačev. O poteku dirke, ki je bila razburljiva in napeta samo v prvem delu, piše posebni poročevalec omenjenega lista, ki je spremljal vozače vso pot, med drugim naslednje: »... Ob 8.03 so odšli s cilja in po ravni cesti proti Ajdovščini še ni bilo nobenega posebnega presenečenja. V Ajdovščini prejme vojak Conte nagrado na tem cilju in nagrado za prvega udeleženca v vojaški suknji. Potem pride vzpon na Col. Po ponesrečenem poskusu Volpija se odtrga skupina 15 vozačev, samih »kanonov«, ki potegne naprej. Na prelazu samem poskušajo poedinci prehiteti drug drugega, toda vrsta ostane kljub raznim poskusom še zmerom nepretrgana. Vsi so prepričani, da se mora zdaj zgoditi ono, kar bo morda prineslo zmago poedincu, ki bo vozil daleč pred ostalimi; toda nikogar ni, ki bi mu to uspelo. Vozači se še zmeraj dvigajo v strm klanec proti Logu in Cottur je tamkaj prvi in nagrajen na tem cilju. Še zmerom jih je 10 ali toliko na kupu in skupina se v lahnem padcu spušča proti Črnemu vrhu. Volpiju poči guma in mora zaostati, dregi pa se med tem spet priključijo skupini. Giordano je prvi na cilju na Črnem vrhu, potem gre brez spremembe vsa skupina do stare jugoslovanske meje in dalje proti Kalcam. V Logatcu sprejme dirkače špalir navdušenih vojakov, potem gredo že zmerom v strnjeni skupini do približno 12 km pred Ljubljano. 10 atletov se pripravlja za naskok na ta važni cilj, in sicer Cottur, Bar-tali, Magni, Leoni, Bini, Cinelli, Ricci, Bizzi, Bernanschi in Crippa. Vsi so odločeni, da bodo pognali, kar se bo dalo. Bar-tali bi rad obračunal s Coppiem, Cottur sanja o zmagovitem prihodu na domačih cestah, Leoniju pa se zdi, kakor da se je davi zbudil prav zaradi tega, da bo danes zmagal. Toda prav on se mora blizu Brezovice ustaviti, zaradi poškodbe. Ostali hitijo dalje, toda kilometer pred prihodom v Ljubljano jih ima tudi ze Leoni, ki je ta del proge pognal, kolikor je mogel. Zdaj iih je spet vseh deset ki drvijo nroti Ljub1 i«ni. kier iih čaka velika množica ljudi. (Poročevalec našteva nato vse odUčne osebnosti, ki so bile zbrane na cilju na Cesti v Rožno dolino, ki smo jih že omenili v našem poročilu v nedeljski številki. Op. uredn.) Bini uide in vzame čas in zmago Leoniju, ki je bil na tem delu najbolj odločen in vztrajen. Tretji je Cottur, ki se je moral kljub vsem naporom zadovoljiti z mestom za obema naj-jačjima nasprotnikoma. Potem gredo skozi cilj še ostali in vsi čakajo, da bo zdaj nekaj časa za odmor in okrepčilo, toda sodniški zbor je odločil drugače in pot gre nemudoma naprej. Mine samo še 58 sekund in že prispejo na cilj vsi ostali, ki jim slede samo še trije zaostali. Po odhodu iz Ljubljane se izve, da čas na tem cilju sploh ni bil merjen in je prirediteljem ušla ta malenkost v splošnem razburjenju. Toda morda je bila to malenkost, ki je odločila o vsej dirki. Kdo pa ve, če bi bili oni, ki so sledili, sploh kdaj dohiteli zasledovane? Ali pa bi bili morda oni, kr so hiteli naprej, še bolj povečali razdaljo in bi se bila dirka končala čisto drugače ? Takrat je bilo komaj 58 sekund razlike, toda lahko bi jih bilo več. Zdi se, da so bil nekateri izmed boljših zaradi tega slabo razpoloženi. Dirka je bila s tem vložkom prav za prav že končana. Vsi se zavedajo, da ne bo ničesar več videti. Na cilj bodo prišli v skupini, to je gotovo, v teh izgledih poganjajo dalje ne samo onih deset, temveč prav vsi, ki so še ostali v konkurenci. Nekje pri Sežani se skuša odtrgati Magni, potem pa še dva druga, toda vse se neha brez učinka. V Trstu pričakujejo dirkače nestrpljivo. Na cilju uide Cottur in reže prvi cilj, precej metrov pred ostalimi. V Tržiču je zmagovalec Taddei, v Gradiški pa Magni, za tem pa do konca dirke v Gorici ni ničesar več novega. Ljudstvo je navdušeno ob prihodu in Bizzi pokaže še enkrat svoje veliko znanje ter zabeleži to pomembno zmago na prvi dirki po novi pokrajini. Poročevalec omenja nato, da je baš zmešnjava na cilju v Ljubljani vzela prireditvi glavno privlačnost, pripominja pa takoj, da ni vredno iskati krivcev za to nepriliko, ker jih bržkone sploh ni. Vsi, ki so stvar pripravljali, so imeli najboljše namene, potem pa se je v navalu velikih dogodkov pozabilo na najvažnejše, in sicer na neznatni naskok nekaterih dirkačev, ki bi bil lahko dirko razvil čisto drugače in najbrže prinesel tudi popolnoma drug končni izid. Ne glede na to pa je dirka prinesla vsem organizatorjem največje zadoščenje. Brez dvoma bodo drugo leto vsi nedostatki letošnje organizacije popravljeni, potem pa je garancije dovolj, da bo ta najnovejša klasična dirka ostala med najbolj privlačnim^ od številnih, ki jih ima trajno na sporedu italijanska kolesarska federacija. Dogodki od petka do nedelje Italija je zmagala v tenisu nad Švedsko s 4 : 1 V Riminiju se je v četrtek začeli mednarodni teniški dvoboj med Italijo in Švedsko. Prvi dan, ki je prinesell oba singla, je bili za Italijo dvakrat uspešen. Romanoni ;e porazil Rohlssona v štirih setih s 6 :0, 10:8, 6:8, 6:1, Cucelli pa je za njiim opravil s Švedom Schroderjem še mnogo izdatneje v štirih setih s 3:6, 6:4, 6:4, 6 :2, tako da je Italija vodila z 2 :0. Naslednji dan se je sreča nasmehnila gostom, ki so v doublu z istima igrailcema premagali italijansko dvojico Cuceflli - del Bello po ogorčenem odporu v petih setih z 2 :6, 6 : 4, 6 : 4, 3 : 6, 6 : 4. Zadnji dan turnirja ;e prinesel dve zmagi Italiji, in sicer je Cu- celli porazil Rohlssona v treh setih 6:1, 6:2, 6:4, potem pa je še Romanoni odpravil Schroderja 9 3:6, 6:3, 7:6, 6:3. Srečanje se je tako končalo s 4 :1 v korist Italije. Pri ženskih plavalnih prvenstvih v Haagu so bili doseženi nekateri presenetljivi izidi, v glavnem zaradi tega, ker sta morali dve znani holandski rekorderki Wa^L-berg in Stijl prepustiti prva mesta mlajšim tekmovalkam. Tako je na 200 m prsno zmagala Toni Bijland v času 3:05.8, na 100 m prosto pa se je morala Stijlova zadovoljiti z drugim mestom za zmagovito Rievan Dveen, ki je potrebovala za to progo 1:06.9. V ostalem je bila ta udeleženka sploh najbolj uspešna na teh tekmah, ker je razen tega dosegla prvenstvo tudi na 400 m prosto v času 5:37.3 in povrh tega odločilno vplivala na zmago v štafeti, ki jo je dosegel plavalni klub iz Rotterdama. Na 100 m hrbtno je postala prvakinja Jet van Feggelen v času 1:18.6. Hitler — drug! Napoleon ? Pod tem naslovom je znana nemška revija »Geopolitik« v svoji julijski številki objavila razpravo izpod peresa Karta Vowinckla, katere prvi del prinašamo kot izviren primer nacionalnosociait stičnega ocenjevanja svetovnega položaja, ki ga je ustvarila sedanja vojna: Hrvatska. Razen tega so narodi od pričet-ka 19. stoletja do danes toliko narasli, da ni primere v človeški zgodovini. Naslednje številke nam pokažejo, s kolikšnimi ljudskimi množicami je razpolagal Napoleon in razpolaga Hitler- Lastni narod Ob silnih zmagah, ki jih naše orožje doseza pod vodstvom Adolfa Hitlerja, se naši nasprotniki tolažijo s pomočjo neke ga precej razširjenega argumenta. Angleški radio, ameriški državniki, »nevtralni« švicarski listi in tajna propaganda nedopovedljivih delov norveške, nizozemske, rumunske in drugih inteligenc — vsi ponavljajo, pomenljivo mežikaje: »Tudi Napoleon je* osvojil Evropo!« In pri tem se spominjajo Sv. Helene, dunajskega kongresa in v duhu zro izkrvavelo, po kaprici kdo ve koga obsekano telo nemškega naroda. Pred sabo imamo tipičen primer zgodovinskega sklepa na podlagi analogije. Ker se je neki zgodovinski proces približno pred stoletjem odigral tako, kakor se prilega njihovim željam, in se zdi, da so podane nekatere podobnosti, se postavljajo upanja, pričakovanja in pogum ne le posameznih mož, temveč celih narodov in kontinentov, da bi nadaljevali borbo, na zaključek: erfurtskemu kongresu je sledil dunajski; Napoleonov pohod v Italijo se je — če ga motrimo v zgodovini — izgubil kot začetek poti na Sv. Heleno: torej mora tudi zmagoviti pohod Adolfa Hitlerja nekje imeti svoj konec in mora prvemu slediti drugi, še hujši Versailles. — Vredno je, da ta »dokaz iz zgodovine« z vidika geopolitike pobliže osvetlimo. Najprej nekaj načelnega. Geopolitika je že zdavnaj opozorila, da v življenjskem območju človeka in njegovem življenjskem prostoru ni kavzalnega zakona. Vsaka življenjska oblika napravlja iz množice kemičnih in fizikalnih procesov po lastni usodi novo. biološko enoto. Posamezen pojav lahko mnogokrat zajamemo v formulo, lahko ga v laboratoriju po-ustvarimo in je logično podvržen kavza-liteti. Usodo živega bitja lahko očrtamo po svojem poznavanju posameznih pojavov, ki tvorijo njeno osnovo, lahko jo spoznavamo v njenem pravcu in njenem dejstvovanja, ne moremo pa je preračunati. Zelo priljubljena zmota našega časa pa je, da ljudje smatrajo vse pridobitve človeškega duha kot nekaj obče veljavnega, kakor za ves svet in za vse čase obveznega. Gospodujoči zakon vzroka in učinka, o katerem menimo, da ga vidimo v vsem svetu, kar ga je preoblikovala civilizacija in ki smo ga vajeni, prenašamo brez pomisleka tudi na ves izvenčloveški svet, pa tudi na čase preteklih generacij. Od tod je pogostokrat v občutku negotovosti zakoreninjena želja »učiti se iz zgodovine«. Pri tem pa najdemo največkrat le predstave lastnih želja, potrjene po samovoljno izbranih ali poudarjenih dejstvih iz preteklih dni. Na tej ravnini je prizadevanje naših sovražnikov, dia zro v Hitlerju drugega Napoleona, ki je moral propasti ob svojih zmagah in v borbi proti Angliji. V teh tednih, ko naše armade korakajo v Rusijo bo svet tega prizadevanja še zlasti poin. Tri osnovna dejstva napravljajo primero med uspehi Francije pod Napoleonom in uspehi na»odnosocialistične države pod Adolfom Hitlerjem za povsem nemogočo: v obeh primerih gre za povsem raz-lične razmere v prostoru, za povsem različna dva naroda in za dve iz temelja različni osebnosti. I. PROSTOR NI EN ARO PROSTOR Premotnmo najprej z vojaškega vidika spremembe gibanja v prostoru, ki najbolj dalekosežno določajo odnose med človekom in prostorom in so zato pravi izraz občutja prostora v svojem času. Naslednji pregled nam podaja sicer samo približne ocene in odmere, a vendar nudi dovolj osnove za primerjavo, številke pomenijo v prvi vrsti storitve, ki jih je leta 1812 Napoleonova vojska v kilometrih dosegala na dan. v drugi vrsti pa storitve, ki jih je dosegala nemška vo ska leta 1939: Pehota Hitri oddelki Letala Oskrba Obveščanje 20—30 60—70 — 20—30 200 50—90 300 1000 300 brez omejitve Pri teh številkah pa moramo pomisliti, da prikazujejo samo gibanje naprej, torej v eni sami dimenziji. Od pričetka 20. stoletja pa so se cestne razmere v Evropi povsem spremenile. Kjer se je poprej lahko ena sama kolona po slabi poti pomikala dalje, lahko dandanes zaradi večje izpopolnitve cestnega omrežja marširajo kolone druga vštric druge Poleg tega imajo vojaške čete mnogo večjo možnost prodora izven ceste, ker so številne močvirne površine že izsušene, gozdovi kultivirani in so tudi skromnejša vozna pota mnogo bolj prehodna kakor nekoč, še v večji meri pa se je gibljivost sodobnih vojska povečala z uporabo motorja. Z njim je v akcijo pritegnjena tudi druga, s pomočjo letalstva pa še tretja dimenzija. Razdalje le še v majhni meri igrajo nekoč odločilno vlogo. Za korakajoče čete se je prostor od takrat do danes skrčil približno na polovico, za hitre oddelke na eno tretjino, za oskrbo na desetino. Za letalstvo je razdalja v obvla-danem prostoru brez pomena, obveščevalna služba pa je od nje povsem neodvisna. Ce prenesemo te ugotovitve na zemljevid, se nam nudi naslednja slika: Adolf Hitler se bori, če upoštevamo ves prostor zdaj zasedene Evrope in imamo pred očmi enotno delovanje železniškega omrežja, motoriziranega cestnega prometa, obvla-dovajanje zraka in obveščevalne zveze, v prostornih razmerah, da veliki Korz s tako ugodnimi niti v Franciji sami ni razpolagal. Napoleon se je moral že na pohodu v Italijo, še v večji meri na pohodu v Egipt, najbolj pa, razume se. na pohodu v Rusijo, boriti s težavami v prostoru, kakršnih se Adolfu Hitlerju nI treba bati niti tedaj, če bi morda prišel na idejo, da Britance prežene iz Indije n. NARODI SO NARASLI Pa ni se samo prostor Evrope spremenil, ni ogromno zrasla samo sposobnost armad. da prostor obvladajo — tudi narodi so se spremenili v tem smislu. Predvsem Hitler ni osamljen ali samo oprt na armade podjarmljenih nasprotnikov v Evropi k-ikor Napoleon. Z osjo so na našem kontinentu razen Nemčije z okrog 86 milijoni prebivalcev še Italija, Madžarska, Rumunija, Bolgarija, Slovaška Zasedeni pro- Na km2 štor v km2 ljudi 3,000.000 9.6 1,920.000 86.4 Napoleon 29 000.000 Os 166.000.000 Pripomnimo naj samo, da je številka po osi zasedenega ozeml a mišljena brez okupiranega ruskega ozemlja Iz tega sledi, da ima os za zasedbo in obvladanje prostora, ki ga je osvojila doslej, približno desetkrat več ljudi na razpolago kakor Napoleon. Desetkrat večje število vcakov pa operira v desetkrat manjšem prostoru, da se izrazimo v preprosto poenostavljeni formuli. In današnji vojak je poleg tega mnogo močneje oborožen, že sama n'egova tehnična premoč nasnroti razoroženemu nasprotniku je zaradi svojevrstnosti njegovega orožja v primeri 7 Napoleonovo dobo tolikšna, da je vsak poskus upora brezupen Armade, ki jih je moral Napoleon puščati podjarmljenemu nasprotniku, dandanes v Evropi več ne ohstoje. Gverilska vojna, ki je na začetku 19 stoletja še lahko imela kakšne izglede na uspeh. ;e v gosto oblfudeni Evropi nesmiselna. Poizkusi takšnega odpora bi se razbili že ob dejstvu, da bi pomeščanjene. pomehkužene ljudske mase. ki bi tvegale upor. upravičenih protiukrepov ne mogrle prenesti. Razen teea se dandanes nobeno delno področje Evrope niti malo časa ne more samostojno prehraniti: tn m pa pomanikanie modern^ea orožja izkliučnie vsak upor. Iz tega vidimo da med Nannl^onovimi bitkami in našo voino ni noh-nr rosne primere — niti te. da stoli snet Anglil?« — ? Rusro proti Evropi. 4. popoldne smo uzrli prostrano deželo in mesto ob morju Ob 7. zvečer je veter prejenjal in vrgli smo sidra. Ob 3. zjutraj smo sidra spet dvignili ter smo ob 3. popoldne pripluli v bližino ameriške dežele, kamor smo bili namenjeni. Ob 4. popoldne smo morali v karanteno, kjer so nas pozdravili Američani. Ko so nas po spisku prebrali, so nas sprejeli z velikim veseljem. Tam smo ostali do srede do dveh popoldne, nakar smo se na neki ameriški ladji popeljali dalje in prispeli v mesto New York. Veseli in zdravi smo stopili na novo zemljo in smo si rekli: »Danes sta minila dva meseca ali 8 tednov in 5 dni, odkar smo bili poslednjič na kopnem, zdaj pa stojimo na kopni ameriški zemlji, na novem delu cveta, kamor smo bili namenjeni!« Ljubi starši! Z nama vred se zahvalite dobrotljivemu Bogu, Sveti Trojici, Devici Mariji, najini zaščitnici, ki je preprosila svojega ljubega sina Jezusa, da naju Je zvesto obvaroval pred vsemi nevarnostmi in pred bridko smrtjo na teh strašnih vodah in morju. Ko smo venkaj prišli, nas je sprejela velika množica Američanov in Nemcev, ki so nas z veseljem sprejeli. (Pismo je pisal Matija Premuda. Drugi del, kjer opisuje, kako sta mlada Semiča-na spoznavala Ameriko, objavimo prihodnjič.) Pisana pot koncertnega pevca Slavka Lukmana Pred sto let! v Ameriko Kako so davni prednatnei nekoč potovali čez Ocean Pred natanko sto leti — v »Carnioliji* 1841, v časopisu za umetnost, znanost in družabno življenje, ki je izhajal tedensko dvakrat v Ljubljani — je Janez Kapelle iz Metlike objavil zanimivo pismo dveh mladih Belokranjcev. ki sta ga bila poslala iz Amerike. Pismu, ki ga je Kapelle prevedel v nemščino, je napisal naslednji uvod: »Ne čudimo se, če se dandanes učenjaki, to se pravi v raznih učenostih preizkušeni možje, odločijo, s tveganjem lastnega življenja oditi na daljna potovanja, da si v tujih krajih pomnožijo svoje znanje. Če pa se taki sklepi rodijo v glavah, ki jim je zemljepisje tuje in ne poznajo sveta ter so doma iz kraja, ki ni zapisan na nobenem zemljevidu in kamor tudi še ni posijal žarek civilizacije, — če taki ljudje sklenejo kaj takega in svoj sklep tudi izvedejo, nas mora to vendar veselo presenetiti, da, kar osupniti... Tako sta dva mladeniča iz župnije Se-miča na Dolenjskem — prvi star 22, drugi pa 25 let — sklenila, potem ko sta s kroš-njarjenjem prepotovala dobršen del Nemčije in ju je navdal pridobitniški duh, zapustiti svojo domovino, starše, sorodnike in prijatelje in se podati v novi svet, v Ameriko. Poslušajmo. kaj pišeta oba pre-drzneža svojm staršem iz Cincinatija in presodimo potem, če nista ti dve glavi, ki sta zgolj na ljudski šoli v Semiču črpali pouk, vredni našega presenečenja in veselja zavoljo svoje domiselnosti, dobrodušnosti in izčrpnega opisovanja svojih doživljajev!« Pismo se glasi: Amerika, Cincinatti, dne 27. septembra 1839. Ljubi starši! Poslednje pismo, ki sva vam ga pisala, sva sestavila na veliko sredo v Regens-burgu. Nisva vam pa mogla poročati, kam vse se bova še obrnila. Na veliko nedeljo sva prispela v Norimberk in tu sva se odločila za strahovito potovanje. Ko sva prepotovala več kraljestev, sva prišla dne 4. maja k morju, ki se imenuje Severno morje, in sicer v mesto Bremen. V tem mestu sva se zadržala šest tednov, pogajala sva se za prevoz v Ameriko in sva plačala vsak svojih 84 goldinarjev, zraven tudi za prehrano. Vzela sva še nekaj svoje robe s seboj Potem sva se v petek pred Vnebohodom zvečer ob 7 vkrcala na ladjo. Veliko domotožje naju je prevzelo in sva vzdihnila: »O Bog, nebeški Oče, v Tvoje sveto ime se podava, ko se ločiva od črne zemlje in greva na strašno vodovje. Koga naj si izbereva za spremljevalca? Sorodnikov in prijateljev tu ni, najini ljubi starši so daleč, daleč, — midva bova zatorej Jezusa prosila, naj bo najin popotni prijatelj, in pa Devico Marijo, da bo najina družica in v sili pomočnica.« Tudi sva se priporočila Sveti Trojici, angelu varuhu in vsak svojemu pa-tronu, naj nas varujejo pred vsemi nevarnostmi. Rekla sva tudi: »Zdaj se podava od rodovitne črne zemlje v božjem imenu v novo ameriško deželo, kamor je odšlo že toliko tiseč in tisoč ljudi in so se mnogi izmed njih že potopili na morju.« Takoj drugi dan se je dvignil strašen vihar, ki nam je zadal mnogo strahu, saj tega nismo bili vajeni. Vihar je trajal od sobote zjutraj do torka zvečer, nakar je močna burja nekoliko pojenjala, bilo je pa še zmerom nevarno. Na binkoštno nedeljo in v ponedeljek smo imeli lepo vreme, morje je bilo mirno do torka zjutraj ob treh, ko je naenkrat spet vse zaplesalo in smo vsi mislili, da smo že izgubljeni. Od 132 potnikov jih je ostalo komaj 12 zdravih, a še ti ne popolnoma. Tudi midva sva zbolela, toda vsemogočni Bog nama je že po dveh dneh vrnil zdravje. Različno tovorno blago je bilo poškodovano. Midva pa sva imela svojo robo dobro zamotano, najina popotna koša sta bila čvrsto privezana in tako ni bilo škode. V soboto, na dan Svete Trojice, se je morje spet pomirilo in pokazale so se v morju čudovite reči in čudna bitja. Potem smo imeli lepo vreme do Telovega, ko je bilo zlasti lepo in smo gledali različna bitja in velike ribe v morju. V petek po Telovem ob 7. zjutraj pa so spet nastali tako strašni viharji, da so valovi pregrinjali našo ladjo in smo bili prepričani, da moramo podleči tolikšni nevarnosti. Toda z milostjo in varstvom usmiljenega Odrešenika smo prestali srečno tudi to nevarnost, v kateri smo tavali 48 ur. V soboto po Petrovem ob 7. zjutraj nam je ljubi Bog spet pomiril morje in potem smo imeli 12 dni ugoden veter v jadrih. Ob takem vremenu smo na dan premerili 100, pri srednjem 50, pri slabem vetru pa komaj 15 milj, kakor je to natančno izračunal kapitan na solnčnem kompasu. V petek po sv. Antonu Padovanskem ali 14. junija so opolnoči spet nastali tako silni viharji, da je bilo dvanajstim mornarjem zapovedano, naj jadra križem prevežejo. Eden izmed pjih je padel z jambora, in so ga valovi takoj požrli. Drugi dan, v soboto, so bili viharji še hujši, valovi so kar pokopavali našo ladjo, imeli smo se za pogubljene, ali z božjo pomočjo smo bili vendarle rešeni pred potopom. Dobili smo iznova lepo vreme in ugoden veter. Ob kresu je bilo morje tri dni precej hladno in megleno, na praznik apostolov Petra in Pavla so pa spet nastali tako hudi viharji, da je našo ladjo gnalo kar za 200 milj nazaj. Ali potem je nastopila popolna tišina in že smo upali, da bomo v nedeljo ali ponedeljek po Petrovem dosegli kopno zemljo. V soboto po Petrovem ob petih popoldne smo v daljavi ugledali ameriško ladjo, ki se je imenovala »Louis«. Plula je nam naproti in nam prinašala sporočilo, da je kopno blizu. O, kako se je pri tej veseli novici razveselilo srce! Na Ulrikovo nedeljo ob 4. zjutraj smo ugledali neki griček, ob 9. smo videli že dva hriba, opoldne veliko pogorje in ob Stare pravilo velja da je življenje živeti dostikrat in pri marsikom velika umetnost in da ie zato potreben poseben dar. ki so ne da privzgojiti. Po pravici torej preneka-terikrat občudujemo smelost, trdovratno vztrajnost, združeno z neomahljivo vero vase, s kakršno se nekateri ljudje iz naše srede vsemu navkljub in preko vseh ovir, v najtežjih življenjskih razmerah znajo prebiti do uspeha Prav tole ti prid' na um. ko srečaš kdaj pa kdaj mimogrede našega koncertnega pevca Slavka Lukmana ki je prav za prav že> dolga leta zanimiva in poznana pojava a 1'uhljanskih ulic, če že od tam ne. pa w časopisov, ki od časa do časa prinašajo reklamne članke z njegovo sliko o njegovih številnih pevskih nastopih tako v Ljubljani. kakor po vseh večjih krajih naše domovine. In kar ie res ie res — Se polnih dvajset let nam poje tenorist Lukman » koncertnih odrov pri nas pa tudi v inozemstvu. zmerom zvest svoji strasti potujočega pevca-bohema ki ga pesem nemirno in neustavljivo vodi ;z kraja v kraj. Doma je iz Nabrežine pri Trstu in mu menda že takoj izpočetka ni bilo z rožicami postlano. Imel pa je že v zgodnji mlladosti lep glat>. ki je mnogo obetal Spričo tesnih razmei ni mogel takoj v pevske šole m «e je moral prej še učiti obrti dokler ga vendar nt premagalo hrepenenje po svetu Odtrgal se ;e od doma ter s čudovi+o vztrajnostjo in trmo nastopil kariero potujočega pevca. Ni šilo (lahko, dosti preizkušeni dosti bridkosti in nevšečnosti ga je spremljalo vsesko-zi. toda ostal je sam sebi zvest do kraja. Šolal si je glas. pel najprej v nekem beograjskem operetnem gledališču, bili nato nekaj let član zbora ljubljanske opere. Nikjer ni dolgo vzdržal Večen nemir ga je gnal v inozemstvo, v Berlin. Niirnberg na Nizo'zemstko. Peli je našim izseljencem v Rotterdamu, Haagu Amsterdamu Potlej v Gradcu m nemara še kje. Pa ga je spet privedlo domotožje nazaj in je pel ter še poje po vseh mogočih krajih naše domovine Saj ne morda na deskah opernih gleda'išc Takole mu je všeč. v koncertnih dvoranah pred široko publiko, ki ga razume in čuti z njim v njegovi trdovratni borbi za obstanek. S seboj nosi pevec vellik ailbum. v katerega zvesto vlaga lepake o številnih koncertih z blestečimi napisi, programe z njegovo sliko, dalje pohvalne kritike iz vseh mogočih časopisov. slovenskih, hrvatskih, nemških in drugih. Potlej vsebuje ta njegova »knjiga uspehov« tudi dobrohotne in vzpodbudne spominske izjave nekaterih odličnikov, med njimi so tudi posvetila generalov italijanske Vojske, ki se laskavo izražajo o njegovih koncertih, ki jih je zadnje čase še posebej priredil za italijanske vojake v provinci. Tako je Slavku Lukmanu pesem »življenje in kruh«, kakor sam pravi. Kadar utegne, ga je nadvse zanimivo poslušati, kako z zanosom pripoveduje o svojih pevskih uspehih, ki jih bo najbrž že kar preko sto. Toda utegne le malokdaj. Zmerom se mu kam mudi — po nemimi poti pctuin