Poštnina plačana v gotovini. Stev. 44. MeseEna priloga „D0M0UUB0tfE PODOBE". V Ljubljani, dne 5. novembra 1925. Leto XXXVIII.
	
	d
	G)


Izhaja viako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Din. — V inscratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Spiti in dopisi ie poiiljajo Ur.dniitvn »Domoljuba« naročnina, reklamacije ln inserati pa Upravniitvn »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Stanovska zastopstva.
V vsej Evropi — razen Rusije —, prav posebno pa še v naši državi, čutimo kako vidno propada takozvani parlamentarizem. Sedanji politični parlamenti niso več kos ogromnim gospodarskim in socijalnim nalogam, ki bi jih država morala reševati. V tistih državah, ki imajo zakonodajne zbornice še centralizirane in kjer centralizem davi avtonomna zastopstva, občutijo popolno nesposobnost in nerazumevanje socijal-nih razmer in potreb s strani zakonodaje ln javne uprave še huje.
Zato vsi odlični politiki zadnja leta ponovno naglašajo, da gremo stanovskim in gospodarskim ljudskim zastopom nasproti. V naši državi je edini Jugoslovanski klub že leta 1920-21 poudarjal potrebo po posebni gospodarski zbornici, v kateri naj bi bili zastopani vsi stanovi. Ustavni načrt Jugoslovanskega kluba kakor znano predvideva poleg politične tudi gospodarsko zbornico.
Da more gospodarska in socijalna državna politika hoditi pravo pot in delati dovolj hitro, da zadovolji vedno mnogo-številnejšim zahtevam, pa ni dovolj, da imamo gospodarski parlament. Posameznim stanovom je treba dati prilike, da se organizirajo, da si kolikor morejo sami pomagajo v zadevah, ki presegajo njihove moči in v zadevah, ki neposredno segajo v življenje vseh državljanov, pa pokličejo državo na pomoč in tam uveljavijo svojo besedo. Stanovske organizacije z odločilnim vplivom na zakonodajo in opravo so torej predpogoj dobre gospodarske in so-oijalne politike v državi.
Kako pa ta stvar izgleda pri nas. Vzemimo le najvažnejše tri: kmetski, obrtniški in delavski stan. Naši kmetje nimajo nobene skupne in splošne stanovske organizacije. Samostojneži so razbili enotnost naših kmetovalcev in le počasi se celijo rane cepitve iz prvih prevratnih let. Kmetijska družba je vsled »samostojnega« gospodarstva nehala biti to, kar nam je bila, politika jo je ubila, odtujila jo je prvotnemu namenu. Odkar smo v tej državi, se , naš kmet trudi, da bi dobil kmetijsko | zbornico, ki jo ima v skrahirani Avstriji
n. pr. ne le država, ampak vsaka dežela — pa doslej zastonj.
Trgovci in obrtniki imajo lepo, vplivno in najbolj delavno stanovsko zastopstvo. Dasi tudi trgovska in industrijska zbornica v Ljubljani ni še to, kar bi morala biti, dasi so tudi tam razmere še precej neurejene, vendar so obrtniki in trgovci dobili vsaj nekaj, dočim kmetje nič.
Kaj pa delavci? »Delavska zbornica za Slovenijo« je bila otvorjena leta 1922. Po njenih pravilih in po besedilu zakona o zaščiti delavcev ima zelo obširen delokrog. Zbornica naj bi ščitila gospodarske, so-cijalne in kulturne koristi vseh delavcev in uslužbencev, izvzeti so le kmetski delavci. Zlasti važno bi bilo posredovanje delavske zbornice pri mezdnih sporih in štrajkTh, posredovanju dela, sklepanju pogodb itd. Toda kakor rečeno od leta 1922 že obstoji Delavska zbornica, pa do prav zadnjega časa nismo slišali o njej ničesar. Gospoda dr. Gregor Žerjav in Kristan sta poskrbela, da je Delavska zbornica dobila vodstvo izključno samo iz njunih pristašev, toda da bi ta zbornica mogla živeti in delati, zato nista poskrbela. Šele Davidovičeva vlada je lansko leto oskrbela Delavski zbornici redne dohodke in od tedaj slišimo, da je počela nekaj gibati. Pred kratkim je izdalo začasno načelstvo prvo poročilo o Delavski zbornici in s tem opozorilo zopet širšo javnost na to ustanovo.
Kmetje moramo posvečati razvoju, napredku in delu Delavske zbornice vso pozornost. Važno je, da smo poučeni o stanju delavstva, njegovem gibanju in njegovih načrtih. Saj ima naša Slovenija vedno več tovaren in vedno več kmetskih sinov in hčera mora vsled pomanjkanja domačega kruha oditi na delo v tovarno ali obrtno delavnico. Koliko trpljenja in težav bi bilo prihranjenih, če bi naša kmet-ska mladina bila o delavskih razmerah poučena?! Še bolj važno pa je za nas, da točno proučimo ves ustroj delavske zbornice in zasledujemo njene korake, da se bomo na njenih skušnjah učili in vse dobro porabili za našo kmetsko zbornico, ki jo prej ali slej moramo izvojevati. Najbolj pa moramo biti pozorni na duh, ki vodi delavske organizacije, da bomo vedeli v vsakem slučaju braniti svoje stanovske koristi. »Domoljub« bo zato napi-
sal in opozarjal nanjo. Borbe drugih stanov naj bodo tudi nam kažipot k pomoči iz obupnega stanja v katerega so razmere privedle nas slovenske kmete.
Narodna skupščina.
Narodna skupščina je nadaljevala splošno razpravo o invalidskem z a k o -n u. Ob tej priliki je imel dve uri trajajoč govor naš poslanec Kremžar, ki je dokazal, da je osnutek invalidskega zakona, kakor ga je predložila sedanja vlada, eden najbolj nazadnjaških na svetu. Več kot polovico invalidov je bilo kar naravnost izbrisanih iz imenika invalidov. In ti sedaj ne dobivajo nobene odškodnine in podpore, tako da je vlada samo slovenskim invalidom dolžna čez 41 milijonov dinarjev. In na podlagi te krivice je narejen novi zakon. Posebno je bičal poslanec, da hoče vlada z novim zakonom naprtiti vso delo glede zaposlitve invalidom občinam, dočim bo država pobrala ves invalidski davek. Novi zakonski načrt je udarec v obraz posebno slovenskim in hrvatskim invalidom, ki bodo po novem zakonu močno prikrajšani ter popolnoma zapostavljeni srbskim invalidom. Posebno se je govornik obračal proti radičevcem, ki so tudi v tem oziru pustili Hrvate na cedilu. Dasi so bili prvotno proti takemu zakonu, ki z vso silo bije po Slovencih in Hrvatih (kateri pa seveda morajo plačati veliko večino invalidskega davka) in so celo izdelali oddvojeno mišljenje, vendar so v zadnjem trenutku vrgli puško v koruzo ter se pridružili novemu načrtu (Pucelj, Prepeluh in Kelemina, ali boste tudi to brco, ki so jo dobili slovenski in hrvatski invalidi z glasovi radičevcev, skušali oprati in zagovarjati z zmerjanjem na SLS?). Govornik je zahteval, naj vlada umakne ta načrt, ki so ga vsi slovenski in hrvatski invalidi enodušno zavrgli ter predloži Davidovič-Koroščev načrt, ki je bil narejen s sodelovanjem vseh invalidskih organizacij.
Drugi dan je zunanji minister ob navzočnosti zastopnikov vseh tujih držav narodni skupščini dal pojasnilo glede stališča, ki ga zavzema jugoslovanska vlada v bolgarsko-grškem sporu. Minister je seveda govoril tako, da ni ničesar povedal, ker ni-
1*
ma vzroka zameriti se ne na to ne na ono stran, pač pa je poudarjal, da je v sosednji državi (katera je ta sosednja, je zopet previdno zamolčal) organizacija, ki pošilja na naše ozemlje čete, ki delajo nemir in da naj sosednja vlada ne misli, da je naša potrpežljivost znamenje naše slabosti.
Naslednji dan je narodna skupščina v načelu sprejela invalidski zakon.
V finančnem odboru je naš poslanec Pušenjak posebno ostro nastopil radi razsipanju cigaret ministrom in raznim visokim osebam Dosedaj se je potrošilo za za-stonjske cigarete 12 milijonov dinarjev na leto, sedaj je določenih 6 milijonov, a tudi to je preveč. Ministri naj si cigarete kupijo, kot si jih morajo drugi državljani, kar pa se pri tem prihrani, naj se poviša plača tobačnemu delavstvu.
Nato je bila skupščina odgodena do prihodnjega četrtka.
V Belgradu se bije najostrejši boj med dvema strujama za premoč v sedanjem političnem položaju.
Xa eni strani stoji Pašič in njegovi najožji prijatelji. Njegov končni cilj je pri prihodnjih volitvah dobiti toliko poslancev, da ne bo navezan na nobeno drugo stranko, da bodo radikali sami imeli večino v j narodni skupščini in bo tako on neomejen ; gospodar na spodaj in zgoraj. Zadostno število poslancev pa more dobiti največ na j račun radičevcev, katere je treba zato čim- j bolj oslabiti in jim vzeti ves ugled med j ljudstvom, ki bo potem rado dalo radika- j lom svoje glasove.
Da radičevce kolikor mogoče spravi j ob ves ugled, jih je prisilil, da so se do j zadnje pike odpovedali svojim načelom, ; kar je v re;-nici ugled Radičeve stranke i omajalo do korenin. Toda Pašič hoče po- i nižanje radičevcev izpeljati do konca, do i popolnega uničenja. Zato jih je vzel v vla- j d';, kjer pa jim ne pusti prav nobenega vpliva. Pašič je dober računar: vedel je, da bodo Radičevi volilci postajali vedno bolj nestrpni in nevolini nad svojimi ministri, ker nič ne dosežejo. Toda Pašič gre še dalje. Da bi docela prepričal hrvatske volilce, da Radičevi ministri v vladi pomenijo še manj kot nič, cela vlada naravnost počiva. To počivanje in neverjetna počasnost v delu je cisto po načrtu gospoda Pašiča, ki hoče hrvatske volilce prepričati, da ie vlada z Radičem še mnogo slabša kot kakšna druga vlada. Prav iz tega vzroka se Pašič niti ne protivi privzeti Radiča v vlado, dasi ga osebno iz dna srca mrzi.
Ne moremo tajiti, da je Pašič premeten in da njegov proračun — vsaj kar zadene Radičeve volilce — precej točen. Dalmacija se trumoma obrača od Radiča, hrvatski kmetje pa se edino s tem se tolažijo, da bo Radič Pašiča prevaril. Radičevo stranko je Pašič razrahljal kot zmrzlina strnjeno prst na njivi in treba je le še močnega sunka — pa bo Radič štel le še malo poslancev. Ta sunek hoče izvesti Pašič z volitvami, katere bi razpisal, kakor hitro bi se mu zdelo, da so vezi v Radičevi stranki dovolj razrahljane.
To je ena struja v Belgradu.
Druga struja, ki ima močno zaslombo zlasti v visokih izvenparlamentarnih krogih, pa se boji na eni strani vsemogočne moči Pašičeve, na drugi strani pa ve, da pomeni samoradikalna večina in vlada novo, do skrajnosti poostreno vojsko med Hrvati in Slovenci na eni ter Srbi na drugi strani. Tak boj ne ovira samo vsega smotrenega in pametnega gospodarskega dela, po katerem vsa država žehti kot razsušena zemlja po dežju, temveč je naravnost nevaren za državen obstoj. Tak boj bi bil toliko bolj nevaren, če bi se zunanjepolitične raz-I mere poslabšale.
Zato išče ta struja izhoda v tem, da se stvori že sedaj močna vlada iz vseh strank in narodov. Naloga te vlade naj bi bila izvesti resničen sporazum in spremembo ustave. Seveda je ta sporazum in revizija mislita precej drugače, kot je n. pr. program SLS. Kar zadeva spremembe ustave, bi obstajala po mišljenju te druge struje v prvi vrsti v tem, da se uvede senat, to je višia ali gosposka zbornica, ki bi imela zelo velike pravice, tako velike, da bi sedanja od ljudstva izvoljena skupščina imela pravzaprav samo še posvetovalno pravico pri končnem sklepanju državnih postav. Kakšen program za spremembo ustave bi pa končno naredila koncentracijska vlada, se pa seveda ne ve.
Zdi se, da bo ta druga struia močnejša kot Pašičeva. Zato Pašič stavlja na kocko ves svoj vpliv in igra za življenje in smrt.
Za nas velja dvojno:
Danes ie jasno, da bi SLS naredila ogromno napako, ko bi šla v sedanjo vlado. Godilo bi se nam slabše kot Radiču, ki more in mora k vsakemu novemu udarcu, ki ga sedaj namenoma posebno pogosto dobivajo Slovenci in Hrvati, le reči: Amen. Hvala Ti, Pašič.
In drugo, kar je še bolj važno in sedaj še bolj jasno: vzdržimo in vztra>aimo. Vztrajnost je dinamit, ki razruši najtrdnejše stavbe in če gledamo danes na to srdito medsebojno borbo v Belgradu, vidimo, da mogočna' Pašičeva stavba nevarno poka in jo drži skupaj samo še močna Pašičeva osebnost.
rw

PD-SPGTU


a.
se imenuje iina rujava koienina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela V zalogi pri A. fc E. SKABERNE — Llubljana, Mestni trg 10.
I Priporoča se manufaktiirna trgovina
R. Miklauc („Pri Škofu"), Ljubljana
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela ,Union'.
Obrestovanie najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d.
Grško-bolgarski spor pred Društvom narodov. Vsled grškega vpada na bolgarsko ozemlje so se Bolgari takoj pritožili pri Društvu narodov. Tajnik tega društva je takoj sklical sejo svčta, ki je ukazal Grkom, da morajo takoj izprazniti bolgarsko ozemlje. Grki so se sprva temu upirali in dolžili Bolgare, da so povzročili spor. Vendar so na odločno zahtevo društvenega sveta umaknili svoje čete iz Bol. garije, ker bi se bili drugače zapletli v vojno z vsemi državami, ki so članice Društva narodov, in teh je 54. Pogled na izpraznjeno ozemlje je bil pa po odhodu Grkov zelo žalosten. Opustošili so namreč vse, kar so dosegli. Živino so odgnali, le-tino odpeljali ali pa so jo uničili. Svet Društva narodov je zato sestavil posebno mednarodno komisijo, da oceni škodo. Komisija se je takoj podala na lice mesta in pričela z delom.
Hudi boji v Siriji. V Siriji se bijejo hudi boji med Francozi in uporniki-doma-čini. Uporniki so zelo dobro organizirani in imajo precej močno oboroženo armado, ki prizadeva Francozom velike izgube. Posebno hudi boji se bijejo v Damasku in okolici. Mesto Damask so Francozi obstreljevali s težkimi topovi in s tem porušili mnogo hiš. Veliko ljudi je bilo ubitih in mnogo jih jc našlo smrt pod razvalinami. Francozi so razdejali tudi jetnišnico, kjer je bilo zaprtih 1200 jetnikov. Vsi so pokopani pod razvalinami. Angleški in ameriški konzul sta se pritožila vsled brezobzirnosti Francozov in sta jim povedala, da bosta zahtevala odškodnino za vso škodo, ki jo imajo pripadniki njihovih držav. Tudi med Arabci in vsemi muslimani je nastalo veliko razburjenje, ker so Francozi tako poškodovali Damask, ki ga smatrajo Arabci za svoje sveto mesto. Po vsej Arabiji se širi gibanje za boj proti Francozom, kar pomeni za te veliko nevarnost. Zato se že sami Francozi jeze na generala, ki je dal obstreljevati Damask, in zahtevajo, da ga vlada takoj odstavi.
Francoska vlada odstopila. Ker francoska vlada ni čutila zadostne večine v skupščini, je odstopila. Novo vlado je sestavil dosedanji ministrski predsednik Painleve. V vlado so vstopili tudi pristaši prejšnjega predsednika Heriota.
Madžari proti Zvezi narodov. Dva madžarska poslanca sta v parlamentu stavila predlog, naj Madžarska izstopi iz Zveze narodov, ker se ta nič ne briga za narodne manjšine. Videti je bilo, da bo večina glasovala za ta predlog, vendar je vlada pregovorila poslanca, da sta predlog umaknila, ker bi drugače Madžarska prišla v preveč neprijeten položaj in bi bila po lastni krivdi osamljena.
Fašisti hočejo celo Dalmacijo. Pretekli teden so imeli fašisti v Zadru svoje zborovanje, na katerem je govoril njihov vodja, ki je rekel, da fašisti ne bodo pre| mirovali, dokler se cela Dalmacija ne pri-Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod ir'0'
d Naša povest. Z današnjo številko začenjamo prinašati lepo povest irskega dekleta, ki ji je ime Nodlag, kar se pravi po slovensko božična noč. Svoje ime ima odtod, ker je bila na božični večer najdena v hlevu. Povest popisuje trpljenje irskega naroda v boju za svobodo in žrtev tega boja je plemenito dekle Nodlag.
d Somišljeniki, naročite takoj koledar naše Kmetske zveze, ki je izžšel za leto 1926 v posebni lepi žepni obliki. Naroči se lahko po dopisnici na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Cena 10 Din. Plačate po položnici, ki se vam dopošlje. — Ločite dobro naš koledar od onega, ki so ga Izdali bivši samostojneži z imenom »Kmetijski koledar«. — Mnogo izvodov smo poslali tudi našim zaupnikom po deželi, da ga razprodajo. Povprašajte takoj pri njih. Vsak naš kmet naj ima naš koledar!
d Za naše cestne odbore. Našim cestnim odborom, za katere pobira država cestno doklado, potem je pa ne izplača, je država dolžna veliko milijonov. Medtem ceste propadajo, dasi ljudje točno plačujejo zanje. Naši poslanci Sernec, Škulj in Vese-njak so radi tega posredovali pri finančnem ministru, ki jo obljubil, da bo postavil v proračun večjo vsoto za izplačilo tega dolga.
d Novo katoliško kapelo so na vseh Svetih dan slovesno blagoslovili v Belgradu.
d Za upokojene železničarje se je pri finančnem ministrstvu krepko potegnil naš poslanec Pušenjak. Zahteval je, da se izdela zakon o upokojencih in njih vdov in sicer po zaslišanju upokojencev samih, ki so svoje zahteve našteli v spomenici od 5. oktobra.
d Tiskovna tožba. Ljubljanski škof in sarajevski škof tožita »Slovenski narod« radi obrekovanja.
d V Rimu je bilo letos 600000 romarjev iz celega sveta.
d Vovk v gostilni. Neki gospod v Ljubljani ima namesto psa pristnega volka, menda udomačenega. Po cesti ga vodi na vrvici. One dni enkrat pa se mu je izmuznil iz rok in jo ubral po kranjski ma-niri naravnost v bližnjo oštarijo, kjer ga gostje niso nič kaj veselo sprejeli. Vendar hujšega ni bilo.
d Skrajna neumnost. Tudi pri nas so nekateri tako omejeni in neizobraženi, da skrivajo nove dvodinarske novce, kakor da bi res imeli kakšno vrednost razen tiste, ki jo daje postava. Ta drobiž vendar ni srebrn. Cekine, te spravljajte, če mislite, da je denar najbolj plodonosno in varno naložen, če ga imate doma v skrinji. Torej pametj
klopi k Italiji. Nato so izvolili poseben odbor, ki bo agitiral za priklopitev Dalmacije Italijanom,
Konec občinske avtonomije v Rimu. V Rimu so že odpravili občinski svet in imenovali guvernerja. Tako nameravajo napraviti v drugih velikih mestih.
in*
d Kovan drobiž po 1 Din je tudi že došel v Slovenijo. Naj bi umazana strga-nija, ki nam ne dela baš časti, čimpreje izginila.
d Dalmatinska pučka banka v Splitu je preš'a v italijanske roke. Pri nas so itak že skoro vse liberalne banke v tujih rokah — tako delajo liberalci za ujedinje-nje — sedaj se vidi, da v Dalmaciji gredo po isti poti.
d Važni iznajdbi O. Josip Nachtigall v Ljubljani je iznašel za lokomotive pripravo, ki prištedi 13% premoga ter doseže 17% večje izkoriščanje istega. Izumel je še drugo pripravo, ki zabrani, da ne more nobena iskra iz lokomotive, s čemer bodo pogosti^ požari, zaneteni po lokomotivah, preprečeni. S pomočjo obeh iznajdb bo naša država prihranila vsako leto okrog 75 milijonov dinarjev.
d V Št. Vidu nad Ljubljano se je naselil kot okrožni zdravnik g. dr. Joško Ar-ko in ordinira v hiši gospe Štrukelj v Viž-marjih.
d Kako v Ljubljani gospodarijo. Ljubljanski sokoli imajo še od svojega zleta svet, na katerem je stal lesen stadion. Les so odprodali, zemljišče pa sedaj prodajajo mestni občini, ki ga je kupila po 32 Din meter, dočim se zemljišča v tistem delu mesta z lahkoto dobijo po 10 Din, Liberalci bi radi na ta način z mestnim denarjem pomagali plačati dolg novega sokol-skega doma na Taboru. Naša stranka se je pritožila na velikega župana radi razsipanja mestnega denarja. Veliki župan je kupčijo sicer potrdil, za ceno pa je odredil, da se mora izvršiti sodna cenite/.
d Dijaško podporno društvo v Ljubljani podpira revne študente, predvsem visokošolce. V ta namen prirejena velika dobrodelna loterija vsebuje med tisočero dobitki tudi sledeče: nov Fordov avtomobil, mlad konj s kočijo, celotna sobna oprava, slamoreznica, kolo, radio-aparat, železen plug, obleke itd. Ker i nakupom srečk
!»odpirate naše dijake, zraven pa priprav-jate še sebi bogat dobitek, pridno segajte po srečkah. Dobe se po 10 Din povsod, zlasti pa v Ljubljani pri odboru D. P. D., Akad. dom, Miklošičeva cesta 5,
d Pomiloščeni vojaški begunci. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se oproščajo vsake kazni oni vojaški begunci, ki se prijavijo do 1. januarja 1926.
d Ponarejeni dolarji. Ameriško poslaništvo v Belgradu je obvestilo naše oblasti, da krožijo po mnogih državah novi dolarski ponarejeni bankovci, in sicer po 5 in 20 dolarjev. Bankovci so mojstrsko pogojeni in jih je zelo težko razločiti od pravih bankovcev,
d Boljševiki pa znajo! To jesen se je vrnilo iz Rusije na Bavarsko neko komunistično odposlanstvo, ki je odšlo v Rusijo, da se na lastne oči prepriča, kakšna so komunistična nebesa med boljševiki. In ko so prišli nazaj, tedaj so vedeli povedati toliko
lepega o boljševiški upravi, da so se nemškim komunistom kar sline cedile. Vzdihovali so: 0, da bi mogli biti vsaj ruski kaznjenci po ječah, katerim se neprimerno bolje godi kot nemškemu delavcu. — Zdaj se jo pa pokazalo — tako pišejo bavarski časopisi — da je omenjena komisija bila do-dobrega »potegnjena«. Ruski socialisti sami so zadevo razkrinkali. Vse ogledovanje je bila pravcata komedija. Komisija je bila neprestano pod ruskim spremstvom in nadzorstvom. Udeleženci niso mogli z nikomur poljubno v zvezo stopiti, z nobenim delavcem se poljubno razgovarjati o ondotnih razmerah. Na tisoče delavstva so komandi-rali na kolodvore, da so ob prihodu Nemcev navdušeno vpili: »Živijo komunizem! Živela tretja internacionala!« Kdor ni maral sodelovati, je bil ob kruh. V javnih zavodih, ki so jih smeli odposlanci obiskati, so poprej vse uredili in posnažili. V jetniš« nicah so kaznjence odpeljali v druge prostore, na njih mesto pa so spravili »prostovoljne« jetnike, ki so si smeli postreči tudi s pečenko...
d Škrlatinka se je pojavila na Gori pri Mokronogu.
d Nego si je zlomil g. župnik lic v Rušah ob Dravi,
d Pet otrok zgorelo. 27. oktobra ob eni popoldan je v Dol. Ziljah v župniji Prelo-ka ob Kulpi izbruhnil požar. Zgoreli sta hiši št. 25, kjer je ogenj nastal, in št. 27. Gospodar prve hiše, Marko Balkovec, je bil z ženo, s sinom in sinaho na polju, in niti od daleč niso slutili, da jim doma ogenj neusmiljeno uničuje hišo in imetje in pa da žive sežiga njihove otročiče, ki jih nihče ne sliši vpiti, nihče jih ne pride otet grozne smrti. — Gospodinja je bila pustila pet malih otrok (štiri svoje, a enega od sinahe) v hiši brez nadzorstva, jih zaklenila in odšla za drugimi na polje. Medtem je najbrže kateri otrok iztaknil kje žveplenke in zanetil ogenj, v katerem so vsi v silnih mukah našli smrt. Žalosten in pretresljiv je bil pogled na sežgana trupelca. Najstarejši petletni Francek se je poskušal rešiti, iskaje izhoda, pa ni mogel ven. Kmalu potem, ko so ga potegnili iz plamena, je na opeklinah umrl. Drugi trije — Angelica, Barica in Jožek — so se tiščali skupaj in so jih izvlekli izpod kupa pšenice, ki se je bila usula skoz pregoreli strop nanje in zabranila, da niso popolnoma zgoreli. — Možje so jokali, ko so videli te žalostne ostanke nedolžnih bitij. Brez ročic, nožic in glavic so bili. Barica je bila podobna črnemu hlebu, pšenica se je zajedla v meso. Najmlajša 2 in pol meseca stara Anica, nečakinja prvih štirih, je zoglenela v zibelki. V mrtvašnici so počivali v skupni krsti, zaviti v ostanke ogo-relih rjuh. — Žalost uboge družine, zlasti p-i še obup obeh mater se ne da popisati. Hiša je do tal porušena, kupi ogorele pšenice in koruze so na pogorišču. Od sosedove hiše so ostale le stene. Z otroki je zgorela njihova dota, do 900 dolarjev, ki si jih je bi i gospodar s trdim delom prihranil v Ameriki. Samo nekje v kotičku je našel 5 ameriških cekinov nepoškodovanih. Kakor simbol zlatih dušic otročičev, ki so čiste zletele nad zvezde. — Starši, ne puščajte otrok samih doma!
d Velika najdba. Nedavno je našel
neki gost v hotelu »Palače« v Belgradu
v
□LJICH
vložno knjižico za 6Mi milijona dinarjev, glasečo se na prinašalca proti geslu. Najditelj je dragoceno knjižico takoj izročil mestni policiji. Belgrajčani so zelo radovedni, kdo je srečni lastnik tolike gotovine.
d Velika nesreča v kamnolomu. Iz Pec pri Moravčah nam poročajo: Dne 21. okt. t. 1. so kopali v tnkajšnjem takozvanem sBruliu« šuto za posipanje cest, ki so tudi v našem kraju v silno slabem stanju. Blizu pete ure popoldne, ko so ravno mislili nehati z delom, se odtrga nad njimi skala in jih vrže v 15 metrov globok prepad. 25 letni fant Pavel Prašnikar je bil na mestu mrtev. Oženjeni 26 letni Franc Brate je imel zlomljen križ in je 23. t. m. v bolnici v Ljubljani podlegel poškodbi. Pripeljali so ga domov, kjer je bil 26. t. m. pokopan. 31 letni oženjeni Ciril Jesenšek je dobil tudi težke poškodbe na glavi, hrbtu in nosi, pa bo, hvala Bogu, okreval. Le 49 letni oženjeni Martin Mal jo je srečno odnesel, ker je sta! nekoliko ob strani in se je pravočasno zagrabil za bližnjo korenino. Velika žalost in groza je navdajala celo župnijo. Oba ponesrečenca sla ime!a prekrasen pogreb. Naj v mini počivata! Družinam ponesrečencev pa naše globoko sožalie!
d Požar. V noči na 28. oktober je v Za-loki pri Čemšeniku, občina Trojane, nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Francu Lebarju, p. d. pri Pirnatu. Pogorelo ja njemu kakor tudi njegovemu sosedu Filiou Lebar, p. d. Zalakar, gospodarsko poslopje, kjer je bilo polno krme, 3 prašiči, veliko krme, razno gospodarsko orodje in štirje vozovi. Škoda ie velika. Slutijo, da je zažgala zlobna roka.
d Alkoliol in surovost. Iz Trojan poročajo: Preteklo nedeljo zvečer je šel delavec Josip Petrovčič, doma iz Cerknice na Notranjskem, s svojim tovarišem iz Trojan proti Učaku prav zidane volje. Med poPo sta popevala in vpila »aufc. Več domačih fantov, ki so to slišali, se je skrilo nad cesto pod nekim kozolcem. Ko sta se »aufar-ja« približala, so fantje planili nanja. Pe-trovčičev tovariš ie zbežal, njega samega pa so s kolmi pobili na tla, tolkli ga'po glavi in po hrbtu in ga obenem tudi obdelovali z nožem. Zadobil je dve veliki rani, eno na dosno roko in drugo v desno nogo ter hude udarce po hrbtu. Iskati je moral takoj pomoč pri zdravniku.
d Zasulo ga je. Iz Kostanjevice na Dolenjskem poročajo: V sredo popoldne sta 18 letni Adolf Drachsler in njegov brat v Orehovcu kopala pesek, da ga odpeljeta na grobove. Pri tem se je vdrl kos peščene zemlje in podsul Adolfa. Strlo mu je glavo in prsni koš ter zlomilo roko. Bil je na mestu mrtev. Siromak: kopal je pesek za grobove, a ni slutil, da ga koplje tudi za svoj lastni grob.
d Padel je i voza ptujski občinski uslužbenec Jazbec ter si zlomil tilnik. Bil je takoj mrtev.
d Na 165 let ječe je bil prejšnji teden obsojen v Prizrenu neki Sali Šaban, kateremu je sodišče naprtilo osem ubojev, sam pa pravi, da je nedolžen,
d Občinski blagajnik ropar. Svojčas so našemljeni roparji udrli v hišo bogatega kmeta Dušana Radoniča v sremski vasi Ja-A1
zak in mu vzeli 120.000 Din. Radomč je v ; roparjih spoznal občinskega blagajnika Veljka Veljakoviča in dva četnika. Javil je stvar orožnikom, ki pa niso hoteli v stvari natopiti. Radonič se je nato odpeljal v Belgrad in osebno posredoval na pravosodnem ministrstvu, da poklicane oblasti store svojo dolžnost. Ministrstvo je takoj odredilo preiskavo, nakar so Veljkoviča in njegova pajdaša aretirali in jih uklenjene odpeljali v Mitrovico.
Mali in lišaj na sadnem dnevju odstranjuje A r b o r i n , katerega izdeluje Che-motechna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču). Cena Din 10 za kg.
V celi državi dobro poznato milo »Gazela« vsebuje in ima samo dobra svojstva. Gospodinje, vpoštevajte to in zahtevajte v trgovinah izključno samo »Gazela«!
Ob inrzlib jesenskih in zimskih dneh prihajalo naše marljive žene vse premrle iz mesta domov. Kako jih najbolje razveseliš? Gotovo najbolje s skodelico vročega izvrstnega >Buddhac-čaja. Dobi se povsod.
Satlnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev izdeluje in razpošilja z živinozdravniškim navodilom zavoj Din 12 samo lekarna Hočevar, Vrhnika.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vc jaška prisega. Vse vojaške obveznike opozarjamo, da se ravnajo po odredbah, ki so bile izdane glede vojaške prisege. Vsa potrebna navodila so prejela županstva, kjer naj se prizadeti informirajo, da ne bodo imeli neprilike.
Vprašanje: Moj svak je bil potrjen za polni rok. Jaz bi ga rad posinovil, ker sem pohabljen in nesposoben za delo. Ali bi iru mogel v tem slučaju znižati vojaško službo na devet mesecev? — M. B.
Odgovor: Ne, ker se ne bi še prišteval k Vaši družini in bi tudi sicer ne imel pogojev za skrajšan rok.
Vprašanje: Moj oče je star 66 let in je močno pohabljen, ravno tako tudi moj brat, ki je rojen 1. 1902. Po poklicu sta krojača in nista za drugo delo sposobna. Ali imam jaz pravico r'o oprostitve ali do skrajšanega roka? — M. G.
Odgovor: Krojaško delo je tudi delo in se tedaj o navedenih, ki izvršujeta kro-jaštvo, ne more trditi, da sta nesposobna za delo Zato nimate pravico do oprostitve, in ker najbrže prva dva nista služila pri voiakih, tudi nimate pogojev za skrajšan rok.
Vprašanje: Ali se smatra služba v vojski bivše Avstrije , ako je trajala nad tri leta, za polni rok, četudi je bil dotični šele potrjen, dočim je bil v mirnem času nesposoben? — M. L.
Odgovor! Le aktivna triletna vojaška služba se smatra za polni rok, ne oa tudi v Vašem slučaju, v katerem se služba smatra za črnovojniško,
KUPI in bodeS vsakemu priporočal ivrdko
Lenasi&GeplimanLjiibijaiia
Tu se dobi najboljše sukno, kamgarn, ieviot za moške in ženske obleke. — Vedno najnovejše rute, ierpe itd, — Solid. postrežba ter nizke cene,
p Gorje. V nedeljo 8. t. m. ob 3 popoldne je v dvorani shod SLS. Poroča po-slanec Sernec o sedanjem političnem položaju. Pridite polnoštevilno.
d Dr. Korošec v Dalmaciji. Dr, Korošec prireja v Dalmaciji shode Hrvatske pučke stranke. Žanje velike uspehe, kar kaže, kako so Dalmatinci nezadovoljni z Radičevo politiko. Radičevo časopisje seveda zavoljo tega dr. Korošca zmerja s popom, kar pa žal ni uspešen recept za jetiko Radičeve stranke.
p štiri mesece vladajo radičevci skupno z radikali. Pokazati nimajo nikakega uspeha. Narodna skupščina zboruje, pa ni sprejela še niti enega zakona. Kako s,e dela pod to vlado, ve danes iz ža1os!:;e lastne skušnje kmet in meščan. Nikoli se ni zarubilo toliko kmetom kot v teh mesecih. — Zakaj pišemo o tem? Zato, cla spomnimo, kak krik so gnali ravno bivši samostojneži proti Davidovičcvi vladi, ki ni bila na krmilu niti cele tri mesece. Predno je mogla 20. oktobra lanskega leta pred narodno skupščino z zakoni, jo skupni napad samostojnih kmetov in samostojnih demokratov vrgel. Pomagal pa je kakor znp.no Radič. Kako bi bilo že danes drugače, če bi politični slepci ne bili prenrečili dela Davidovičeve vlade! Ne pozabimo, da sedanjo vlado podpirala tudi slovenska poslanca Pucelj in neki Ke-lemina.
p Pucelj in dolenjski vinogradniki. Poslanec sedanje vladne večine g. Pucelj je bil izvoljen od hrvatskih radičevcev, katerim se je pridružil v finančni odbor. Prišel je tudi v odsek finančnega odbora, ki obravnava carinski tarif. Po tem carinskem tarifu se plačuje od blaga, ki ga pri-pe!jejo.»v našo državo in ki ga izvozijo. In v tem odseku je tudi g. Pucelj izpregovoril besedo, in ta je bila za —pivo. Zavzel se je za to, da se zniža carina na uvoz piva, češ, da je danes predrago. Nič ne rečemo, da ni pivo drago, in marsikdo bi ga z g. Pucljem vred raje ceneje pil, toda gospod ni samo gostilničar, ampak tudi poslanec, V Sloveniji pa imamo ne samo pivovar-narje, ampak tudi vinogradnike. Ti bi tudi radi svoje vino prodali po primerni ceni. Vsak otrok pa ve, da se bo toliko vina manj stočilo, kolikor se bo piva več. m če se bo prvo pocenilo, se ga bo več stočilo, — V Velikih Laščah nimajo trte in so zato morebiti s Pucljevim predlogom zadovoljni, toda kako bodo njerfovi volivci v vinorodnih krajih, je drugo vprašanje, — Spet bodo morali naši poslanci popravljati nerodnosti drugih.
p Reklama. Samostojni centralisti so ustanovili v Ljubljani svojo hranilnico. Reklamo zanj dela>'o tako, da lažejo o velikih izgubah pri naših gospodarskih podjetjih. Ker ie taka reklama zelo obrabljena in so je vedno še pokazala za neuspešno, se prav nič ne razburjamo. Tudi ne bo ta reklama pomagala, da ljudje ne bi nehali s studom govoriti o samostojnežih, ki so predvčeraj-
njim zabaljall čez davke, danes zopet zabavljajo, jutri bodo zopet zanje glasovali Danes avtonomisti, jutri centralisti, drugi republikanci in lederalisti, potem Pašičev-ci, včeraj Slovenci, potem Srbi, danes Hrvati — čez to kolobocijo vam tudi zgorajšnja reklama ne bo pomagala.
d Visok obisk. Papeževega poslanika v Belgradu je prejšnji teden obiskal sam g. dr. Žerjav. Brez dvoma mu je razkladal svojo veliko ljubezen do ljubljanskega škofa, do duhovnikov, svojo izredno uda-nost do katoliške Cerkve, misijonsko delo, ki ga opravljata »Domovina« in »Jutro« za poživitev verskega življenja med našim ljudstvom s tem, da vedno priporočata umazane in protiverske romane ter se norčujeta iz verskih obredov in verskih ustanov. Škoda, ker poslanik g. Žerjavu ni uič verjel, ker ga že prav dobro pozna.
p Kaj bo, kaj bo! Liberalcem se božja pot dr. Žerjava k Pašiču še ni izplačala — radikali nočejo še nič povedati, ali jih sprejmejo medse ali ne. Ni čuda, da so gospodje zelo nervozni in občutljivi. Zato jim za sedaj odpuščamo njihovo zmerjanje po brezverski Domovini, saj vemo, da človek, ki mu ne gre vse po sreči, na vse strani znaša svojo jezo.
p Radikalna skrb. Kralj je sprejel Da-vidoviča v dveurni avdienci. Tak pogovor je močno zaskrbel g. Pašiča. Ljubljanski liberalci so takoj sklicali svoj izvršilni odbor ter se posvetovali, če ne bi kazalo, da bi se dr. Žerjav šel poklonit tudi g. Davi-doviču. Politika jo umetnost naprej videti in zato bi bil ta korak vsekakor zelo pameten.
d Sodba o dr. Korošcu. Hrvatski politik dr. Politeo, ki bi nas tožil, če bi mu rekli, da je klerikalec, je zapisal v svojem listu »Svobodne novine« naslednje mnenje o politiki SLS: »O Slov. ljudski stranki in njenem vodji dr. Korošcu kot klerikalnem politiku se more imeti kakršnokoli mnenje, vendar se mora dr. Korošcu priznati, da je dosleden in pošten politik, ako je »Slovenčevo« mnenje (glede vstopa v vlado) tudi njegovo. Vsekakor je mnogo boljši od g. Stj. Radiča, ki se je zaradi oblasti popolnoma odrekel svojemu programu. A ne sme se pozabiti, da bi imel dr. Korošec, ako bi se hotel priključiti današnji politični črti radikalov (in radičev-cev) mnogo krajšo pot nego Radie. Tudi se ne sme pozabiti, da je za časa Davidovičeve vlade in bloka narodnega sporazuma ter kmetske demokracije ravno dr. Korošec najbolj brzdal Radiča in ga opominjal k zmernosti. Zato bi mogel sedaj mnogo lažjo opravičiti svoj morebitni prehod k centralizmu in Pašiču, nego more to storiti Radie. Vendar ostaja dr. Korošec dosleden svojemu avtonomističnemu stališču, katero edino — morebiti tudi razširjeno — more prinesti trajne koristi kakor Sloveniji tudi vsem ostalim krajem naše države. Vztrajajoč na tem stališču in v tej politiki rešuje dr. Korošec Slovence pred sramoto in škodo, ki jo je Stj. Radič prizadel Hrvatom.«
Dobro in poceni
se kupuje v manuiakturnl trgovini A. k E. SKABERNE -> Ljubljana, Mestni trtf 10.
'tfetili
mamaiia
iRon
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Semenj.)
Zadnji Jernejev semenj se je nabralo od sejmskih pristojbin okrog 27-000 kron, lansko leto pa okrog 20.000 kron. Čudno se nam zdi, da je prišlo letos od sejma samo 7000 kron več kot lani. ko so se vendar pristojbine zvišale za 100% in ker očividci trdijo, da je bil sejem letos tako obiskan kot lani ali pa še bolj. Kako bi se dala ta zagonetka ugodno rešiti?
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Smrtna kosa.)
Zopet je odšel v večnost vzor fantov — Joško Radkovič, iz Šmalčje vasi. Dne 12. sep-temora je odšel k Bogu po plačilo. Bil je eden kremenitih značajev, odločen katoliški fant. Ko se je ustanovil orlovski odsek, je pristopil kot edini član k telovadbi in ko se je osnovala godba, je bil zopet navdušen za godbo. Ni se ustrašil psovk, ki so kar deževale proti odseku in proti posameznim članom, ni se ustrašil ne bližnjih ne daljnih nasprotnikov, ki so se zagnali proti katoliškim organizacijam, zlasti v začetku ustanovitve. Pogreba so se udeležili Orli z godbo, požarna bramba in veliko drugih njegovih prijateljev. Leno sc je poslovil od njega v imenu Orlov g. duh. svetnik Lesjak. — Odšel si, dragi Joško od nas, toda ne za vedno. V nebesih se zopet vidimo. — Žalujočim starišem naše naj-iskrenejše sožalje.
IZ NOVEGA MESTA.
(Kat. prosvetno društvo.)
Slov. kat. prosv. društvo »Soča« je imelo dne 22. oktobra svoi občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Dr. Ivo Česnik, odvetnik v Novem mestu, predsednik; Peter Mrak. železniški uslužbenec, Xandija, podpredsednik; Mirni Vodnikova, odvet. uradnica v Novem mestu, tajnica; Janko Leveč, trgovski pomočnik, taj. namestnik; Franc Pelko, krojaški mojster, blagajnik; Marija Mežnar-šič, soproga poduradnika, blag. namestnica; Marija Kosova, gospodarica in knjižničarka; Fran Vodnik, podobar, namestnik; gdč. Baj-de, ga. Šiirer, ga. Picek, g. Franc Blažič, vikar. vsi v Novem mestu, odborniki brez mandata. — V novem poslovnem letu namerava društvo prirediti več prosvetnih večerov s predavanji, deklamaci'ami itd. Svojo prvo prireditev je imelo v nedeljo dne 25. oktobra. Na sporedu so bile pevske točke, citranje, de-klamacije in Jakob Alešovčeva veseloigra »Visoki C«.
LESCE.
(Seja planinskega odbora-)
Tu se je vršila dne 21. oktobra t. 1. seja Planinskega odbora za radovljiški okraj, katere so se udeležili gg. kr, kraini komisar za agrarne operacije dr. Fr. Spiiicr-Muys, drž. ekonom Jos. Sustič, načelnik Iv. Ažman, odborniki Jakob Jan, Ant. Cvenkelj, Fr. Jakel|, Iv. Vester, Ivan Finžgar, Lovro Pohanec, Iv. Soklič, Iv. Rozman in Podlionik. Odbor je rešil vse točke dnevnega reda. med temi tudi vprašanje nagrad dobrim planinskim pastiriem iz obeh sodnih okrajev. Soglasno se ie skle^ nilo, da priredi planinski odbor v prvi polovici marca 1926 na Jesenicah kot prometnem središču obeh sodnih okrajev iz lastnih sredstev enodneven pastirski tečaj. Vsakemu pastinu, ki se udeleži tečaja in se izkaze z izkaznico od županstva, izplača odbor dnevmeovzne-sku 40 Din in mu povrne železniške stroške-Organizacija teča'a se poveri »^e"1« nomu, ki pritegne k sodelovanju Se drngestro-kovnjake. Na tečaju se ho nav^m poda o poleg vsestranskega planiarskega pouka tudi navodilo, kaka defa Ima opravlja« pastir na planini, ako naj pride v PO«ev za
posebne nagrade, kater bo razdeljeval pUnte-
skl odbor jeseni prihodnjega leta onim pastir-


jem, ki se bodo posebno odlikovali. — Odboi je nadal.e sklenil, da podeli za letos nagrade zaslužnim pastirjem, kateri s pašo pravilno kolobarijo in ki vstrajajo pri svojem poklicu. Te nagrade so se priznale:
za sodni okraj Radovljica: Ignac Jan, Sv. Lucija
(Begunje)	3 leta 40 glav
Simon Koselj, Ribno 1 leto 53 „ Jak. Smolej, Zasip 1 „ Franc Pintar, Grad
(z ženo)	9 let
Janez Žvab, Boh. Bela 29 „ Anton Žvab, Boh. Bela 50 „ L. Janežič, Breznica 6 „ Janez Čebelnik, Hraše 35 „ Gašper Sušnik, Savica 6 „ Fr. Ambroži č, Sp. Gorje 2 leti Andrej Kokalj, Begunje 17 let Matevž Ulčar, Rodine 50 „
(podpora) Luka Dackkobler,
Breznica Janez Razžnger
Žirovnica Anton Potočnik,
Podhom	40 „ 84 „
Jožef Žagar, Podhom 2 leti 190 ovac Jožef Vidic, Selo pri Bledu
120
60
35
50 70 49 40 90 30
50 Din 50 „ 100 „
100	„
100	„
109	„
75	„
150	„
100	„
50	„
100	„
175	ff
70 „ (podpora) 175 « 100 glav 150 „
150 50
30
3 leta 40 glav 150 „
Skupaj . . . 1825 Din Iz sodnega okraja Kranjska gora dobe nagrade! Franc Ličoi, Kor. Bela, pase 25 let . 250 Dm Matevž Novak, Potoki, pase 30 let . 250 „ Franc Šimnic, Jescnice, invalid, pase
82 glav.........* > 250 „
Anton Hribar, Podkoren, pase 1 leto,
100 glav ........ . . 200 „
Skupaj . . . 950 Din Ti zneski se izplačajo n« pastirskem tečaju. Končno se sklene sestaviti spomenico za omi-Ijenje prestopka ozir. kazni od strani političnih oblasti v slučajih prestopkov pri gozdni paši. Spomenico predloži odbor na merodajno mesto.
DOL. LOGATEC.
(Posvetitev novega občinskega doma.)
V nedeljo dne 25. oktobra 1925 se je pri nas blagoslovil občinski dom, ki so ga Logat-čani zgradili v največji slogi. Istočasno se je svečano otvoril tudi nanovo prizidani del farne cerkve, ki je prav tako delo sloge in skupnosti vseh faranov. Stroški za cerkev so namreč največ kriti s prostovoljnimi darovi. Tako je Dol. Logatec v nedeljo pokazal svetu, kaj premore sloga in da se dado skoz leta in leta pereča vprašanja hitro rešiti, ako je le volja zato. — Že več dni se je vse pripravljalo za nedeljsko slavnost. Pletli so se venci, dovaSali in postavljali mlaji itd., in le škoda, da je bilo vreme neugodno, okrasitev bi bila še lepša. V nedeljo zjutraj na vse zgndai so zagrmeli toniči in praznično so pritrkavah zvonovi. Ob pol 9 ie povzdignila svečanost tega slavnostnega dne godba prosvetnega društva s sviran;em po glavnih ulicah. Nato se je pričela cerkvena slovesnost. Gospod dekan Kete z Vrhnike je v prelepem govora obrazložil pomen slavnosti. Na ta pomen ;e nanizal veliko lepih misli, poudarjaioč, da ie prenova te cerkve le nekak zunanji zgled, kako treba prenoviti tudi duše na znotra). Nato ie daroval g. dekan slovesno sv. maso. Nekaj izrednega je bilo ta cerkveno petje v spremstvu orkestra. Združili so se namreč pevci vseh društev brez razlike strank, ▼ J*' ličasten zbor pod vodstvom g. Danftela Le-rada ta g- SlaVki Oblaka ta zdelo se je, da nima cerkev niti za glas več prostora. _ Cer-kev sama se fe vsa lesketala t elektnčm raz-svetljavL Po sv. maii m te pomikal »prevod protl novi občinski UšL G. dekan je blago-U noro hišo, nakar M i« odkrita »pomhi-
tka plošča. Medtem ko je zunaj zaigrala godba, se ie občinski odbor zbral v sejni dvorani v prvem nadstropja, nakar je z balkona te dvorane nagovoril spodaj stoječe občinstvo g. župan Gabriel Oblak. Kazložij je med drugim, da prejšnji občinski dom nikakor ni od-
givarjal svojemu namenu. Že večkrat se je ol. Logatcu nudila prilika, da obogati svoje gospodarsko življenje z napravo te ali one usU-nove, z naselitvijo teža ali onega urada, ali vselej je bila glavna ovira pomanjkanje stanovanj in prostorov. Danes pa ima občina na razpolago prostore, ki bodo ob zopetnh prilikah omogočili nov dotok življenja v Logatec. Za sedaj je ta hiša sedež treh uradov ter nudi pet družinskih stanovanj in ima poleg tega le malo ubožnico. — Po županovem govoru je zopet zaigrala godba, v dvorani pa ie otvoril g. župan slavnostno otvoritveno se-fo, v kateri je predočil g. odbornikom kratko zgodovino Dol. Logatca z namenom, da pokaže, kako je bil razvoj tega kraja zlasti zadnjih petdeset let usmerjen navzgor. Na podlagi kronike in arhivnih beležk je pojasnil razmere in napredovanje Logatca t zadnjem razdobju, omenjajoč nastanek gospodarsko važne ceste z Idrvo, gospodarski preokret z otvoritvijo južne železnice, ustanovitev šole, nstanovitev fare, pridobitev gospodarskih naprav, kakor vodovoda, elektrike itd. Predočil je tudi vse nesreče, kakor popolne požare Dol. Logatca, kužne bolezni itd. ter ovire, ki so otežkočale napredovanje kraja in pri tem postavil v zgled vztrajnost, žilavo pridnost in neomajno slogo občanov. Omenil je tndi italijansko okupacijo in zopetni gospodarski preokret, ki je nastal vsled rapalske pogodbe. Dokazal je tudi, da Logatec krepko napreduje in da je prebivalstvo v desetih letih nerastlo za približno 30 odstotkov. — Ker se je popoldanska služba božja prestavila na večer, je priredila godba Kat. prosv. društva koncert v parku pred cerkvijo. — Okrog 8 sc jc začela cerkev polniti, ta'"o da ni imela dovolj prostora za vse. Cerkev sama ie bila vsa v svetlobi in pričel se je pevski spored, združen z orkestrom. Slovesno so se odpele litanije, nakar je sledilo zopet nekaj pevskih točk. Naravnost Dre-unljivo pa je bilo, ko fe zaorila pesem »Iubilate Deo« spremljana z orke-trom, zapeta od mogočnega zbora nad 60 g'asov. Slovesnost se je zaključila s pesmijo »Povsod Boffa«, nakar se je ljudstvo pričelo razhaiati, veseleč se, da so se vse slavnosti tako lepo izvršile.
LESE.
Prestavljen je bil od tu na Blejsko Dobravo g. učitelj Ivan Lacbainer, Srečno poti
—	Trkaj pa je nastavljen gosp, učitelj Viljem Grundner. Dobrodošel!
PEČE PRI MORAVČAH.
Dae 27. oktobra 19125 smo pokopali Antona Klopčiča, posestnika na Pretrž št. 17. te dalje časa je tožil o želodcu, a je vedno npal na boljše. Pa ker je vedno boli hiral, {e odšel v bolnico v Ljubljano, kjer pa je dne 24. oktobra nmrl v 61 letu starosti. Pripeljali lo ga domov, kjer je bil 27. oktobra ob veliki udeležbi občinstva pokopan, kar spričnje njegovo veliko pri'.jubl-'enost. Bil je res skrben gospodar, veren mož, vedno zvest pristaš SLS in občinski svetovalec. Na| v miru počival Preostali družini pa naše sožaljel —
—	Torej v enem tednu kar triie pogrebi (glej poročilo o nesreči v Novičarju) medtem ko so bili dosedaj v tem letu samo trije. Bo menda smrt sedaj zadovoljna in nekaj časa miroval v naši župniji! — Bog daj!
KOPANJ IN RAČNA, (Razno.)
V nedeljo, 8, t. m, popoldne ob pol 3 bo ▼ župnišču ustanovni občni zbor katol. prosvetnega društva za našo župnijo. Pridite gotovo vsi, ki ste se vpisali v društvo, vabljeni ste pa tudi drugi, da pristopite in se udeležite občnega zbora. — Še nekaj novici Z novim Šolskim letom fe bila naša šola razširjena v dvorazrednico. Pač že skrajni časi — Na Spodnji Slivnici so sezidali lično novo šolo.
—	Naši občini sta dovoljena dva letna semnja. Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod Črto.
fW	^
riRznmiifl
_Mk_^
n Semič. V nedeljo 15. t. ni. bo v društveni dvorani cbčni zbor Kmetske Zveze. Pridite gotovo vsil Govornik iz Ljubi ane.
n Županski tečaj se vrši 15. t. m. v Žužemberku. Vsi župani tega okraja toplo vabljeni.
n Št. Vid pri StlčnL V nedeljo 8 novembra t. 1. ob 3 popoldne uprizori Orlovski odsek v mevem domu in moderno opremljenem odru prvo igro »Mlini pod zemljo«.
n Orel na Dobrovi priredi v nedeljo dne 8 oktobra ob 3 popoldne v društvenem domu akademijo s sledečim sporedom: Govor, deklaroaoiia, telovadba: proste vaje, vaje na orodju in skupin, ter alegorija »Kralj Mat až«. — Ker je to prva prireditev, ki jo priredi Orel v novem domu, upamo, da bo udeležba taka kakršno zaslužijo fantje Orli, po čigar zaslugi in delavnosti je zgrajen precejšen del novega doma, — Vstopnice se dobe pri go-spej Adamič in pred prireditvijo v domu. — Na Martinovo nedeljo prireidi pa Prosvetno društvo burko v 3 dejanjih pri Belem konjičku.
n Središče. V nedeljo 8. t, m. ob pol 7 zvečer uprizori tukajšnji »Ljudski oder« v Krekovi dvorani ljudsko igro s petjem v 7 slikah: »Graničarji«. Igra nas povede v življenje hrvaških graničarjev. Med odmori svira tamburaški zbor.
n »Mlinar in njegova hči«, žaloigro v 19 slikah ponovi Ljudski oder v Ljubljani v nedelj dne 8. novembra ob poi 4 popoldne. Ugodno za občinstvo iz dežele, osobito iz l;ubljanske okolice. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej v Ljudskem domu.
n Pevski zbor Polšnik pri Savi priredi v nedeljo dne 8. novembra t. 1. v prostoiih Ba-lan-t na Kleviših pri Polšniku pevsko prireditev združeno s šaloigrami »Trije junaki«, »Lcngin Benjamin«, Župan« in »Smolar«. Pri koncertu bo sodelovala godba iz Trbovelj. — Začetek ob 3 popoldan. Po predstavah prosta zabava. — Kdor želi užiti obilo smeha in zabave naj pride ta dan na Polšnik.
n Št. Vid pri Lukovici. Odkritje spominske plošče v svetovni vtcijni padlim in pogrešanim vojakom se bo vršilo v nedeljo dne 8. novembra in sicer ob 10 dopoldan z mašo na pokonališču. V slučaju slabega vremena pa v cerkvi, ter bo po maši sprevod na pokopališče. Vabljeni cd blizu in daleč.
n Ukraden je bil v noči od 26. na 27. oktobra ročni voziček — samotež — Francu Ber-čriču v VirmašaH št. 44 pri Škofji Loki. Voz na dve kolesi je lahek, svo; čas zeleno barvan, na eni lojtri sta odlomljena prvi železni,
Sejmišče bo v čušperkn tik postaje. — Letina je bila letos pri nas vsled vednih poplav zelo slaba, tako da nekateri niso skoraj nič pridelali. Kljub temu se davki, zlasti dohodnina, iztirjavajo brez vsakega usmiljenja. Ali hoče sedanja vlada kmeta res spraviti na beraško palico?
2IRL
Tu je umrl nagloma najstarejši krojaški mojster Matevž Konač. oče profesoria in akademskega slikarja Fr, Kopa*a. Pokojnik je bil daleč na okoli znan krofič, ki je Izvrševal svojo obrt 44 let fn i»učil 23 lrro'«čev. Par dni pred smrtio ie kosil, se prehladil ln umrl za unetjem pljuč. Blag mu spomin in večna luč naj mu sveti,
RIBNO PRI BLEDU.
(Odkritje spom. plošče.) V nedeljo 25. oktobra smo pri nas postavili in odkrili spominsko ploščo padlim vojakom. V naš! župniji jih je 27 postalo žrtev krute vojske. Krasni spomenik Iz kamena, k1 je delo domačinov, naj oznanSa poznim rodovom hrabrost In zvestobo naših rojakov. Slav-Ija se fe udeležilo veliko lindstva in obe gasilski društvi. Sveto opravilo je opravit bivši volni karat S. g. Franc Bonač iz Ljubljane v splošno zadovoljstvo udeležencev.
drugI leseni špricelj. Ako kdo izsledi ukra, deni vez ali ga pripelje na zgoraj omenjeni naslov, dobi 100 dinarjev nagrade. Pravtako dobi 100 dinarjev tudi tisti, ki ga je vzel, če ga pripelie nazaj ali pa sporoči, kje je. Pod častno besedo se jamči molčečnost.
Kmetski koledarček.
Kmetski gospodarji! Naša Kmetska zveza je izdala ličen žepni koledar, ki bo prišel silno prav vsakemu kmetu. Poleg navadnih stvari, ki jih ima vsak koledar obsega naš dolgo vrsto tabel kakor: stare in nove mere, kako se zračuna kubična mera okroglih debel in klad, koledar bre-josti, razmerje med živo težo in težo zaklanih živali, rojstev pri domačih živalih, preračunanje pesti v metrsko mero. Poleg tega je v koledarju več zelo poučnih člankov n. pr.: Pridelovanje krme, Pravilna molža, Mlekarstvo v Sloveniji, Sadni izbor za Slovenijo, Uredba maslarstva, Poletna paša živine, Sadno drevje po njivah. 0 zdravstvu v kmetski hiši je napisal zanimiv članek dr. Brecelj z naslovom: >Bodi nam zdrav, kmečki dom!« Članek >0 vojaški dolžnosti« razloži natanko, kdo je lahko oproščen vojaške službe in kdo služi skrajšan rok. Če kdo hoče poznati Kmetske zveze, naj gotovo prebere članek: >Cilji naših Kmetskih zvez«. Koledar ima dalje poštne določbe, kolkovne pristojbine in vse semnje v Sloveniji. Preskrbljeno je tudi za to, da je prostora za razne zapiske. — Ne odlašajte torej in kupite koledar takoj. Cena 10 Din. Pišite dopisnico na naslov: Jugosl. kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Prodaja ga tudi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Nove knjige.
Pota Marijina. Kratka šola lepega živ« ljenja za družbenice. Spisal dr. Miroslav Brumat. Izdalo Osrednje društvo Marijinih družb v goriški nadškofiji. Prodajo je prevzela Knjigama Tiskovnega društva v Gorici, dobiva se tudi v naših knjigarnah. Cena 18 Din. Obilen blagoslov se bo širil po naši domovini, če bo ta lepa knjižica prišla v roke prav mnogim dekletom. V družbi bo vladalo zdravo veselje, v družinah bo rastla zadovoljnost, sfilepali se bodo srečnejši zakoni, za neizogibne težave bo več moči. V poljudnih nagovorih pisatelj osvetljuje dekliško življenje v vseh razmerah; odkriva nevarnosti, šiba zablode; nauke vzornega življenja podaja v tako lepi luči, da jih bodo dekleta vzljubila, in s tako močnimi nagibi, da se jih bodo oklenila. Tu dobiš zelo preudarjena pravila in modre nasvete, kako se ti je treba vesti do tovarišic, v družbi, kako v domači družini; preudariti boš mogla, v katerih razmerah bi bilo zate sreča, stopiti pred poročni oltar; cenila boš delo in samozatajevanje, ki te krepi in povzdiguje; učila se boš po ki te krepi in povzdiguje; učila se boš vednosti najvišje veljave, kako se boš bližala Bogu; hodila boš po potih Marijinih, V zadnji uri, ki je grozna za tiste, kateri niso nanjo poprej mislili, ti ne boš v skrbeh, v slovo boš tolažila domače: Ne jokajte, domov grem — k svoji Materi. Dr, P t
□SPOOH
Poslanec Brodar.
Nevarnost za naš krompir.
Na Gorenjskem nam leto za letom bolj propada krompirjevo seme in to vsled tega, ker se je dosedanje, staro krompirjevo seme popolnoma izrodilo (degeneririlo). Nujno potrebno je, da čim preje dobimo novo, dobro in zdravo seme, sicer ga bomo prisiljeni sploh opustiti, ker ne donaša več toliko pridelka, da bi se ga izplačalo saditi, če obrodi slabo, potem pa še to, kar se ga spravi v kleti, hoče segniti. Sicer poizkušamo zboljšati z zamenjavo semena ene vasi z drugo, kar pa se je pokazalo, da to pomaga le eno do dve leti, potem pa zopet gnije.
To propadanje krompirja traja že kakih 7 let in vsako leto v večjim obsegu. S tem preti velika škoda ne samo za kmeta, ki ga ne bo imel kaj prodati in mu i^uo tako odpadli lepi dohodki, ampak velika Škoda tudi za konsumente, ker se bo krom. pir z manjšim pridelkom močno podražil. Moje mnenje je, da je nujna potreba, da ga uvozimo iz druge zemlje. Letošnje leto spomladi, meseca marca, smo se Gorenjci obrnili na Češko, od koder so nam sporočili, da se dobi, toda še ni za prevoz, ker je prehladno. Ko pa vprašamo mesec * z-neje, so nam sporočili, da ga ni več dobiti in tako je dobava izostala. Ta tedea pa sem čital Privredni glasnik, kjer se omenja, da tudi Češkoslovaški krompir močno gnije po nekaterih pokrajinah in da "m dela velike skrbi, tako, da ako bi ga tudi od tam dobili, nismo varni, da dobimo zdravega, obenem pa bi bil tudi drag.
Čujem, da imajo zdrav krompir na Štajerskem na Dravskem polju, kjer je približno istotako peščena zemlja, kakor je naša okrog Kranja. Morda bi seme od tega kraja ugajalo za naše polje? Nekaj v tem oziru moramo ukreniti. Zato poizkusimo.
V tem zmislu sem že storil korake pri železniškem ministru radi brezplačnega prevoza in pri poljedelskem ministru /.a podporo k nabavnim stroškom, kjer sem tudi dobil novoljne odgovore.
Dve redki sadni plemeni.
To ste kutina in oskoruš. Kutino še naletimo tu in tam na kakem vrtu, vendar pa kaj redko. Oskoruša pa skoro nihče več ne pozna. Drevje te jako koristne sadne zvrsti je do malega preminulo. Le v vinorodnih krajih se nahaja še kak častitljiv veteran, ki je preživel že dokaj človeških rodov. Mladega drevja je pa še manj, ker se samo nerado zaseje, gojil ga pa do sedaj še ni nihče.
Kutina je izmed vseh sadnih plemen v vsakem oziru najbolj skromna. Raste in rada rodi v vsaki zemlji in v vsaki legi, ne potrebuje nikake Btrežbe in nege, pa tudi sadni škodljivci Ji nič ne prizadenejo. Vzgojiti se da kar s potaknjenci, kakor vinska
trta ali vrba. Kdor hoče kaj več mladih kutin, naj sedaj koncem oktobra v rahlo zemljo potakne nekaj enoletnih šibic po 25 do 30 cm dolgih tako, da gledata iz zemlje le dve očesi. Drugo leto bodo taki potaknjenci ozeleneli in pognali tudi goste, močne korenine.
Kutina zraste navadno v obliki grma. Dišeči, debelim hruškam podobni plodovi zorijo prav pozno proti koncu oktobra meseca. Sirovi niso užitni. Različni iz njih narejeni izdelki so pa izvrstni. Pri nas devajo krhlje kutin med zelje, ko ga napravljajo za kisanje. Lepe, zrele kutine se pa tudi vedno lahko prodado. Letos so bile na ljubljanskem sadnem trgu po 12 Din kg. V Srbiji kutine bolj čislajo kot pri nas, kajti pridelajo jih prav obilo in jih celo izvažajo. Ti sad ima zelo trdo neobčutljivo meso, zato je izvrsten za prevažanje v večje daljave. Pri vsaki hiši bi morali imeti nekaj kutin. Kdor ima pa prostor, kjer ne raste drugo žlahtnejše sadje, naj jih zasadi več. Majhen trud se mu bo bogato poplačal.
Še bolj imeniten je pa oskomš. Zraste v orjaško drevo, ki doseže starost več sto let. Pečkasti plodovi so podobni drobnim, rumenim, na solčni strani rdeče nadah-njenim hrušicam. Dokler so trdi, so neužitni, ker imajo mnogo čreslovine, prav kakor hruške mostnice. Toda kmalu potem ko odpadejo, se zmeče in porjave. Taki so pa zelo okusni. Neprecenljive vrednosti je ta sad pri napravi sadjevca ali sadnega vina. Že prav malo soka iz trdih oskorušev vpliva na sadjevec jako ugodno, da se namreč hitreje in lepše očisti in tudi sicer v vsakem oziru izboljša. Kjer poznajo to izredno lastnost oskoruša, ga jako čislajo in drago plačujejo.
Zal, da se oskoruševo drevje težko vzgoji in da rasto precej počasi. Prav zato je pa tudi tako redko. Ako sejemo pečke, ozelene še dosti rade, toda treba je precej potrpljenja, preden zraste iz takh seme-.njakov drevo. Tudi oepiti se da in sicer na hruško. — Kdor ima kako oskoruševo drevo, naj ga skrbno varuje. Ako ima priliko, naj seje pečke, da bo zaredil kaj naraščaja. Mlado oskoruševo drevje, ki zraste rrmovju v bližini starejših rodečih osko-x šev, treba presaditi na primeren prostor, da se reši pred propadom. Poskrbelo se bo, da bodo to sadno pleme začeli gojiti tudi drevesničarji.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Službeni tečaji za november: Ministrstvo za finance je za mesec november določilo za tuji denar sledeče tečaje, ki se bodo uradno plačevali. In sicer stane: 1 napoleondor 217 Din, 1 turška lira 245 Din, 1 dolar 56.25 Din, 1 angleški funt 273 Din, 1 kanadski dolar 56 Din, 1 zlata nemška marka 13.40 Din, 1 poljski zlatnik 9 Din, 1 avstrijski šiling 7.90 Din, 100 francoskih frankov 240 Din, 100 švicarskih frankov
1087 Din, 100 italijanskih lir 220 Din, 100 belgijskih frankov 236 Din, 100 nizozemskih goldinarjev 2260 Din, 100 ruinunskih lejov 26.70 Din, 100 bolgarskih levov 41 Din, 100 danskih kron 1390 Din, 100 švedskih kron 1505 Din, 100 norveških krem 1150 Din, 100 španskih pezetov 805 Din, 100 grških drahem 75 Din, 100 češkoslovaških kron 167 Din, 1 milijon madžarskih kron 788 Din.
g Jugoslovenski državni dolgovi. Finančno ministrstvo je objavilo podatke o stanju državnih dolgov po stanju 1. junija 1925. Ti dolgovi znašajo v dinarjih: predvojni dolgovi 2217 milijonov, vojni dolgovi 15.312 milijonov, povojni dolgovi 6054 milijonov, obveznosti iz pogodbe v Innsbrucku 1353 milijonov. Skupna svota državnih dolgov znaša torej okrog 25 milijard dinarjev. Dolgovi brez vojnih dolgov, to je okrog 10 milijard dinarjev, zahtevajo plačevanje letnega obroka za obresti in amortizacijo okrog 467 milijonov dinarjev. Vprašanje vojnih dolgov še ni rešeno. V gori naštetih dolgovih pa niso zapopadeni drugi javni dolgovi kakor občinski in dolgovi posameznih dežel.
CENE:
g Ljubljanska blagovna borza. Pšenica domača se je prodajala v vagonskih pošiljkah, postavljena v Ljubljano po 265 Din za 100 kg; pšenica prekmurska naložena na prekmurski postaji 275 Din; oves slavonski, rešetan, postavljen na slavonsko postajo, po 167 Din, postavljen v Postojno pa 200 Din. Koruza stara, na bački postaji 177.50 Din, koruza nova, sušena, postavljena v Postojno 200 Din, koruza nova, sušena na slavonski postaji 122.50 Din, koruza v storžih istotam 75 Din. Ajda nova med-jimurska postavljena v Ljubljano 280 Din, na prekmurski postaji pa 260 Din. Proso na prekmurski postaji 225 Din. Otrobi drobni, postavljeni v Postojno 170 Din, otrobi srednji na bački postaji 145 Din. La-neno seme postavljeno v Ljubljano 500 Din. Za fižol postavljen v Ljubljano, se je plačevalo: ribničan 300 Din, mandalon 285 Din, prepeliačar 310 Din. Jedilni krompir se je plačeval na štajerski ali prekmurski postaji po 76.50—80 Din. Seno na štajerskih postajah: sladko po 80 Din, kislo po 60 Din. — Vse te cene veljajo za 100 kg.
g Borza lesa. Za 1 kubični meter lesa raznih vrst in mer, postavljenega na mejo (kjer ni to drugače označeno), se je plačevalo: Bukovi plohi 715 Din, borovi plohi 640 Din, jesenovi plohi 1400, hrastovi plohi 900 Din; smrekovi hlodi I. II. monte Din 600, testoni I. II. III. monte 600 Din, frizi 1280 Din, hrastove deske 1730 Din, Jate 25 do 50 cm, monte 530, bukovi remeljni 900 Din. Za les naložen na nakladalni postaji so notirale te-Ie cene za 1 kubični meter: borovi hlodi na Štajerskem 200 Din, mecesr.ovi remeljni 400 Din, letve 4 m dolge 425 Din, jamski les 160 Din; bukova
Največja izbira
vsakovrstnega snkna in hlaJevia« xa molk« oblek« lit SKABERNE » LSsbliana. Mestni trg 10.
drva, suha, 1 meter dolga, za 100 kg 20 Din; postavljena v Postojno 25.50 Din; bukovo oglje v prašku na nakladalni postaji po 45 Din za 100 kg.
g Žitno tržišče. V zadnji dobi je položaj na žitnem tržišču zelo mlačen, kakor je tudi na vseh inozemskih tržiščih. Našemu žitu uspešno konkurirajo s svojimi nizkimi cenami Amerika, Madžarska, Rumunija in celo Poljska s Češkoslovaško. Kljub temu naši pridelovalci ne popustijo v cenah. Ku pujejo pa malo tudi domači trgovci. Izvoz je neznaten. Prav male količine pšenice so se izvozile v Avstrijo.
g Tržne cene v Ljubljani. Goveje meso v mesnicah za 1 kg po 16—19 Din, na trgu 15—18 Din, kilogram telečjega mesa 17 do 20 Din, svinjskega 20—27.50 Din, slanine 22.50—29 Din, masti 30—31 Din, koštrunovega mesa 14—15 Din, kozličevi-ne 20 Din. Perutnina: piščanec 15—22 Din, kokoš 25—30 Din, petelin 35—50 Din, raca 30 Din, gos 60—100 Din. Domač zajec 15—30 Din, divji 25—60 Din, 1 kg srne 20 do 35 Din. 1 liter mleka 2.50—3 Din, 1 kg surovega masla 40 Din, jajca po 1.75 Din. Kilogram belega kruha 5.50 Din, črnega in rženega 4.50 Din.
g Tržišče s sirom. Na svetovnem trgu so cene za sir v znamenju porasta. Angleži, Francozi in Belgijci pokupijo ves sir na Holandskem in v Nemčiji, vsled tega se tudi tukaj dvigajo cene. Nasprotno so pri nas cene negotove, ker ni izvoza vsled ue-prvovrstne kakovosti našega sira. Nasprotno nam celo Avstrija dela konkurenco s svojim planinskim ementalcem iz Solno-graškega in Predarlskega. Cene domačemu siru se gibljejo med 40 do 60 Din za kg po kakovosti in vrsti.
g Tržišče z jajci. Jajc je vedno manj, vsled tega tudi cene splošno rastejo. Naš izvoz na dunajski trg ie malenkosten, kajti ne moremo konkurirati z ruskim blagom, ki ga vedno več prihaja na Dunaj. Cene jajc na Dunaju so od 21 do 23 grošev za komad, t. j. po 1.68—1.84 Din. Na trgu v Ljubljani se prodajajo jajca po Din 1.75 do 2.
g Vinsko tržišče. Kolikor je mogoče presoditi, bo pridelek vina v Sloveniji povprečno večji kakor lani, vendar se dobijo tudi kraji, kjer se je pridelalo manj vina kal \'or v minolem letu. Iz Dalmacije poročajo, da je letošnji pridelek vina mnogo manjši od lanskega, pa tudi kakovost zaostaja za lansko. Za čas trgatve je bila trgovina z grozdjem in tudi z moštom dovolj živahna. Večina vina iz leta 1924 je že razprodana. Vinska kupčija na Hrvaškem in v Vršcu je precej živahna in cene po malem rastejo. Mošt 16—17 stopinj se je plačeval po 3 Din, stara vina pa po 5.50— 6 Din za liter. — Uprava zagrebškega velesejma je sklenila, da bo odslej vsako leto v začetku pomladi priredila v Zagrebu vinski sejem po vzrorcih. L. 1926. bo ta sejem od 21. do 28. marca.
g Cene sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Tekom tega leta se je med pridelovalci sladkorne pese in tovarnam sladkorja vršila huda borba zaradi cene, 8 katero naj tovarne plačajo kmetom sladkor. Pri tem so seveda tvomice zmagale, ker jih je ščitilo — kmetijsko ministrstvo. To mini-8l
strstvo ima namreč pravico uravnavati cene pese. Dolžnost njegova bi bila, da se zavzame za kmete. Tega pa ni storilo, ampak pustilo tvornicam v tem oziru prosto roko; in kaj vidimo sedaj? To nam najlepše pove sledeči primer: V Avstriji stane 1 kg sladkorja (na drobno) okoli 7 Din, pri nas 16. Sladkorne tovarne v Avstriji plačajo za 100 kg pese 6 kg kristaliziranega sladkorja že zatrošarinjenega , pri nas pa 3 kg kristaliziranega sladkorja brez trošarine. To se dogaja, ko vladajo dve kmetijski stranki. Kaj bi pa šele bilo, če bi bile na vladi nekmetijske stranke?! ŽIVINA.
g Živinski sejem v Maribora 27. okt. Na ta sejm je bilo prignanih 11 konj, 10 bikov, 162 volov, 190 krav in 11 telet, skupaj 684 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže tele: Debeli voli 9—10 Din, poldebeli voli 7.50—8.25 Din, vprežni voli 6.50—7 Din, biki za klanje 6.50—8 Din, klavne krave debele 8.50—9.50 Din, plemen, krave 5.75 do 8 Din, krave za klobasarje 3.75—5.50 Din, molzne in breje krave 4.75—6.25 Din, mlada živina 6—9 Din za 1 kg žive teže. — Prodalo se je 317 glav, od tega 28 glav za izvoz v Nemško Avstrijo. Kupčija je bila precej živahna. — Mesne cene: Govedina 10—19 Din, teletina 12.50—20 Din, sveže svinjsko 12.50—27.50 Din za 1 kg.
g Živinski sejem v Ljubljani 31. okt. Za 1 kg žive teže so se plačevale naslednje cene: Voli prvovrstni 10—11 Din, voli rejeni 9—9.50 Din, vprežni voli 8—8.50 Din,
biki težki prvovrstni 10—11 Din, biki rele, ni 8—9 Din, krave debele 8—8.50 Din krave rejene 7—7.50 Din, krave klobasa' riee 3.50—4 Din, telice pitane 9-10 Din* telice rejene 8—8.50 Din, teleta težja debela 12.50—13 Din, teleta rejena 11.75—^2 Din, teleta zaklana 15—15.75 Din, prašiči
špeharji živi 16—16.75, peršutarji 12.75__
13.50, banaški špeharji, težiti, prvovrstni 18—19 Din, banaški špeharji lažji 17_ 17.50 Din. — Cene goveji živini so se deloma ustalile na sedanji višini, vendar se tupatam popušča, ker je dovolj blaga na prodaj. Mesni trg je prenapolnjen z blagom, zato se opaža padajoča tendenca. Telečja kupči a je bolj šibka, tem živahnejša je pa prašičja, ker je vreme za to ugodno,
RAZNO.
g Prevoz semenskega krompirja. Po. slanec Brodar je pretečeni teden posredoval pri železniškem ministrstvu radi brezplačnega prevoza semenskega krom-pirja po železnici iz Štajerske (Dravsko polje) kjer je istotako peščena zemlja kot v Gorenjski in je upanje, da bode uspeval. Gospod minister je obljubil poslancu, da je pripravljen prošnji ugoditi ter naprosil g. poslanca, da v tem smislu na min. sao-bračaja občine ali zadruge vložijo prošnje, katere hoče v teku par dni rešiti in tako dati možnost do časa nabaviti potrebnega semenskega krompirja. Novičar.
PRI NAKUPU BLAGA i« priporoča R. RUTNER, nas!., VRHNIKA.
Mama — mama,
glej Io je prnvo .GAZELA".milo, ki se Inko krnsno peni, dn snažno in belo perilo ter prihrani trud in delo
GAZEIAMIIO
Vzgoja.
MARLJIVOST.
Veselje na urejenem in koristnem delu, kar izvira iz zanimanja za kako stvar, imenujemo marljivost. Ta lepa otroška lastnost se prav lepo razvija, ako navadi mati otroka že zgodaj na pazljivost, red in redno zaposlenost. Otrok, ki ne posluša, kaj se mu pove ali ukaže, tudi ne ve, kaj in kako naj dela in zato delo sploh opusti. Neredni otrok sploh ne more kakega dela lepo redno izvršiti; zato nevoljen delo 6ploh opusti.
Otrokom je treba pokazati, kako naj primejo za delo in kako naj delajo. Na ta način spoznajo veselje nad izvršenim delom, kar jih zopet sili k novemu delu. Mnogo pa je naših mater, ki raje delo same na-rede, kakor pa da bi otroke učile in navajale delati. Res je, da že lažje 6ama narediš, preden otroku dopoveš; a vedeti moraš ,da je edino zdaj primeren čas in tudi tvoja dolžnost, da vzameš otroka v uk. Nikar nepotrpežljivo ne glej otrokove nerodnosti! Nikar ga venomer ne karaj! Rajše mu z dobro besedo daj pobudo za delo in pohvali ga za dovršeno delo, pa naj je bilo le tako neznatno. S tem pospešuješ veselje za delo, budiš zanimanje zanj zlasti še, če mu poveš, kdo vse se veseli njegove pridnosti in kdo vse ima korist od njegovega dela.
Nikoli pa otroka ne preoblagaj z delom! S tem ga sama vadiš površnosti in si vzrok, da nič resnega ne naredi. Redno, skrbno in vztrajno naj bo otrokovo delol S tem nekako vzgaja samega sebe, se veseli dela, ker ve, da se mu posreči.
Mati sama pa gleda na pravilno porabo časa, ker le to vodi delo do uspeha. Red in točnost sta, kakor povsod, tudi pri delu in zlasti pri otroškem delu velike važnosti.
Vrtnarstvo.
Delo na vrtu v novembra. Zima se približuje in lahko zapade sneg, ki nam napravi veliko škode. Vrtnice privezane k količem se ne dajo pripogniti, zato jih sneg polomi. Če pa jih odvežemo, jih sneg upogne in ni se nam bati škode. Sicer se pozno v jeseni vrtnice zakopljejo v zemljo ali pa pokrijejo s smrečjem, listjem ali travo. A dolgo zakopana vrtnica oslabi, zato jo zakopljimo žele tedaj, ko začne stalno zmrzovati. Zelo priporočljivo je v jeseni prelopatiti vso zemljo na vrtu. Ko je vse pospravljeno po vrtu, prelopatimo zemljo 30—35 cm globoko, ni pa treba zemlje zravnati, ampak pustiti kar v gručah. Te gruče pozimi skozi in skozi pre-mrznejo. Spomladi pa je ta zemlja prhka kakor pepel. Gnojiti v jeseni ni priporočljivo. Z gnojem pokrita zemlja ne more premrzniti. Če pa gnoj zakopljemo, ga spomladi z lopatenjem in kopanjem zopet Bpravimo na površje.
Izdatnost, obOe pene, neškodljivost napram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila »Gazela«.
Kuhinja.
Rdeče zelje z jabolki. Zelje zreži na rezance. Zrezano deni v skledo, osoli, prideni malo kimelja in pusti stati pokrito pol ure. Ker se mora zelje pražiti 1 uro in pol, preračunaj, kedaj je treba zelje pripraviti. O pravem času deni v kozo primerno masti ali surovega masla, nekaj koščkov čebule, da se zarumeni. Ko je čebula rumena, stresi v kožico zelje, po vrhu pa nareži dve olupljeni srednje debeli jabolki in sicer na rezine. To duši (tenstaj) toliko časa, da se zelje in jabolka zmehčajo. Potem potresi z žlico moke, dobro pomešaj in pusti še nekoliko dušiti. N<*to zalij z vodo, še boljše z juho, pusti, da dobro prevri in daj kot prikuho na mizo.
Rdeče zelje je tudi zelo dobro s kostanjem. Napravi se prav tako kot zgoraj opisano, le namesto jabolk se da surov olupljen kostanj. Vse drugo tako kot zelje z jabolki.
Jabolčni riž kot močnata jed. % kg
riža skuhaj v % 1 vode, da je gost in mehek. Riž boljše kakovosti se nikoli ne spačka, nasprotno se ceneni riž pa prav rad v slučaju predolgega kuhanja. Riž se kuha od 20—30 minut. Ko je kuha \ mu primešaj za oreh surovega masla. Posebej prevri v sladki vodi 4 srednje debele kiselkaste jabolka zrezane na koščke. Kozo namaži z mastjo ali surovim maslom. V to deni polovico riža, semintja košček surovega masla. Jabolčne koščke položi na riž, potresi 3 sladkorjem in cimetom. Potem prideni še drugo polovico riža, enakomerno ga razdeli in daj v pečico (ror) za 20 minut. Iz dveh beljakov naredi trd sneg, mu primešaj 2 žlici stol-čenega sladkorja in deni na riž, Peci še 10 minut in daj na mizo.
Kužne bolezni.
Ogenj in solnce sta pomagala pradav-nikom v boju zoper zver bolezni, ogenj in solnce sta tudi danes glavna razkrojevalca strupa bolezni. V vseh časih kužne bolezni so ljudje kurili in kadili, prižigali so dehteča zelišča, metali različno zrnje na žrjavico, kropili z vodo ali kisom razbeljen kamen in se postavili v sopar, polivali so s kropom okužene stvari. Človek je spoznal, da razširja mrhovina bolezen, spo7 znal je, da je tudi človek »kužnjiv«. Začeli so sežigati mrliče. Postali so nezaupni proti tujcem in neusmiljeni tudi napram lastnim ljudem, kadar je kosd pomor. Zadelali so mesta in hiše, zažigali hiše z mrliči vred, najbrž tudi z živimi.. . V poročilu stare Ljubljane beremo, kako so zabili hiše okuženih z deskami, da ni mogel nikdo ne noter ne ven. Marsikateri
bolnik bi si bil še opomogel v kužnih časih, pa so vrgli kar živega med mrtve in pokopali ž njimi. Čas kuge je uničil čut dolžnosti, ljubezni in reda. Zvesti so ostali samo redovniki in duhovniki in svetlo se blesti izmed mnogih ime milanskega nadškofa sv. Karola Boromeja, sv. Roka, svetih redovnic.
Zanimivo je kako daleč nazaj sega spomin na kužne bobzni. Stari ljudje so rekli, da se bolezen nahodi ali n j. -b r e d e , da se naleze, okuži ali dobi oskrumbe. Kužna je pri nas vsaka bolezen, ki prehaja od človeka na človeka ali od živali na žival, Oskrumba je ljudski naziv za kožne bolezni, ki se »trovajo« kakor pravi Notranjec. (Otrov, otrovati.) »Otro-, val se je s kozami« itd., pravijo stari ljudje. Nahodi se bolezen, če se stopi na kaj strupenega (po ljudski veri se lahko podvrže kaj tacega), nabrede se v vodi ali v močvirju, naleze se lahko povsod, kjer se pride v dotiko s strupeno snovjo, bodisi s potom, s sapo ali odpadki bolnega ali s stvarjo, ki jo je imel v rokah. Nič ni smešnega na veri, da se bolezen nahodi. Misliti si moremo, da je beseda gotovo iz časov, ko je bilo več strupenih zelišč ia mogoče po teh kake skupine zametkov, bolezni, ki so se zaprašile v nos, kadar je stopil kdo nanje, kakor se zakadi iz gobe prašnice. Po gobinem prahu začneš kihati in tudi bolezen, ki ji je stari naslov, »nahod«, se začne s kihanjem. Tudi neke vrste nahod se dobi pri hoji ob sušeči se. pokošenini, od prahu, ki prihaja od rastlin in sili v pljuča. Torej nahojena bolezen.
Tudi v tem, da meni ljudstvo, da se bolezen nabrede, ni nič smešnega. Pomisliti moramo, koliko strupenih rib in rastlin je še danes v morju in tudi v velikih rekah. Prejšnje čase je bilo po močvirnatih krajih tega še več. Letošnje poletje je utrgal kopališki gost pri Pagu stvar, ki je bila bolj podobna rastlini kakor ribi, od morskih tal, m se dotaknil ž njo svoje sosede pri kopanju. Roka dotične gospodične je takoj pomodrela in zatekla, morala se jej nemudoma odpeljati na dom.
Sladka koreninica.
Ni samo zdravilna, ima tudi toliko sladu v sebi, da je nadomestovala našim prababicam sladkor in med. V nekaterih gu-bernijah na Ruskem kuhajo še danes mezgo iz koreninic in druge sadne mezge sladijo s koreniničino, na Francoskem izdelujejo iz koreninic močno pijačo, ki se peni kakor šampanjec.
Vsebuje pa sladka koreninica poleg drugih snovi še štiri glavne: grozdni in trsni sladkor, manit in gliciricin. Nemške tovarne sadnih mezg se ne morejo kosati z ruskimi, ker daje ruskim mezgam koreninica posebno slast. Način, kako stavijo koreninice k mezgam, je pa skrivnost ruskih tovarn. Angleška tovarna v Astra-hanu pripravlja iz koreninic izvleček, ki daje angleškemu »Corterju« izborni okus, ki mu je lasten. Dobro vino pripravljeno iz trnulj ima okus, ki je Porterjevemu enak. Najbrž je treba odstraniti pri pripravljanju koreninice skorjo, ki ima raskav okus. Amerikanski tovarnarji tobaka za čikanje
Važnost katcl. časopisja.
Važnost, pomen in korist katoliškega fcasopisja nam jasno poočituje sledeči zgled: Pred par meseci so štrajkali skozi več kot šest tednov domalega vsi uradniki in uslužbenci francoskih bank. Pa zakaj? Zato, ker so njihove plače v primeri s plačami bančnih ravnateljev in njim sorodnih gospodov primeroma jako nizke. In tu se je pokazal vpliv in barva časopisja. Vsi veliki francoski časopisi so namreč v oblasti ali vsaj pod kontrolo bančnih družb, katerih vrhovno članstvo tvorijo večinoma judje bodisi krščeni ali nekrščeni. Poleg tega so dale v teh dneh še posebej velike banke 700 milijonov frankov na razpolago za podkupovanje časopisja. Zato ni čuda, da je časopisje po večini pisalo ob času tega štrajka v prilog bančnim ravnateljem. Le malo časopisov in med temi povečini izrazito katoliški so pisali in se potegovali za upravičene zahteve bančnih uslužbencev in pri tem odkrivali gorostasne resnice. Tako so objavili nezavisni katoliški časopisi, da prejemajo bančni ravnatelji 50 odstotkov vsega čistega dobička, akcionarji dobijo 5 do 6 odstotkov, ostalo se uporabi za uslužbence in investicije. Nekaj članov nadzorstvenega sveta, ki so ponavadi nadzorniki v mnogih drugih trgovskih družbah in tvorijo med seboj nepristopen krog, pa prejema za par sej, ki jih imajo čez leto, po 100.000 frankov in te seje se vrše ponavadi še v kakih salonih ob šampanjcu in finih cigarah, ki jih člani seveda istotako prejemajo od družbe zastonj. Napravile pa so banke ču-
namakajo tak tobak v izkuho koreninic, in ves mornarski svet ceni amerikanski »čjk«. Amerika privaža vsako leto velike množice koreninic iz Sirije, ki jih porabi za prekva-šenje tobaka. Med vojno je hodilo v Ameriko preko Alepe 8000 ton koreninic, preko Bagdada 6000, preko Antijohje 4000 in preko Damaska 5000 ton. Na Francoskem dobiš v vsaki slaščičarni poleg peneče se kreničine pijače tudi bel prah >boco«, ki ga devajo v navadno ali kislo vodo, kar je cenena in zdrava pijača. >Bo-co« sestoji večinoma iz stolčene koreninice, ki je bila pokropljena z janeževim oljem. Torej je koreninica uporabna tudi za šumečo limonado. Lekarnarji uporabljajo koreninin prašek za naprašenje grenkih bobkov in olajševanje drugih grenkih zdravil. Iz koreninice skuhajo tudi tiste črne paličice, ki so otrokom tako všeč in ki pomagajo za najhujši kašelj in hripa-vost. Korenina se razreže, opere, oplahne s kropom in kuha, dokler ni gosta. Potem ee zvalja v tanke paličice in posuši.
Vedno najnovejše
volneno blago m ieaike oblek« ln bluz« A. * B. SKABERNE - LJaMfrna, M«tal Ui 1».
Koreninico devamo pri nas v vsak čaj za zadelana pljuča. Malokatero zdravilo omeči tako žlemo in olajša kašljanje. V naših gozdih je dosti sladke koreninice, na trg jo pa ne prinašajo več toliko kakor pred vojno, dasi bi prislužili otroci marsi-kak dinar z nabiranjem in prodajanjem, dovito velike dobičke ob menja, anju valute Po uradnih podatkih so samo posamezne banke prišpekulirale z devizami letno celih 28 milijonov frankov. Nastalo pa je od leta 1919—1925 na Francoskem nič manj kot 892 novih bank.
Iz življenja katoliških mož in fantov.
Zdravnik Dupnytren (f 1835) je bil eden najslavnejših kirurgov-operaterjev. Nekega večera proti koncu ordinacij vstopi k njemu tudi reven podeželski župnik. Imel je veliko, že po lastni sodbi nevzdržljivo bulo. Dupnytren jebil na zunaj takorekoč človek brez vzgoje. Vsakemu je brez ovinkov povedal, kako stoji z njegovo boleznijo. Prav tako reče tudi temu duhovniku potom, ko bulo preišče: >Ej, gospod župniki Ta reč se ne da popraviti. Treba bo umreti.« Duhovnik pa, ne da bi pokazal najmanjšo vznemirjenost, potegne iz žepa bankovec za pet frankov ter ga položi na mizo zdravniku, rekoč: »Gospod doktor, reven sem in tudi moji farani so revni; oprostite torej, če ne morem plačati honorarja tako kot se spodobi za slavnega zdravnika Dupnvtrena; sier mi pa smete verjeti, da sem že težko čakal te obsodbe in sem nanjo popolnoma pripravljen. Z Bogom gospod doktor, grem, da umrjem v svoji cerkvi.« In župnik je odšel. Pa glejl Ob teh besedah postane Dupoytren ves zamišljen. Njegovo dušo, ki je bila kakor iz železa, so te besede preprostega duhovnika zlomile. Zakaj v njegovem slabotnem telesu je našel močnejšo dušo, kot je bila njegova. Videl je, da je duhovnik pogum-nejši od njega, najslavnejšega kirurga. Zato stopi za njim po stopnjicah, rekoč: »Gospod župnik, stopite nazaj!« In res! Duhovnik znova vstopi, Dupuytren pa pravi: »Mogoče vendarle najdemo od-pomoč zoper vašo bolezen; seveda je pogoj ta, da vas operiram.« — »Saj sem ravno zato prišel k Vam sem v Pariz,« odvrne duhovnik. — Tako se je zgodilo, da je par dni pozneje vpričo 500 svojih učencev Dupuytren operiral onega duhovnika... In nikdar več ni tudi potem Du-puytren pozabil one ravnodušne duhovniške osebe. Ko se je namreč njemu približala zadnja ura, je poklical uprav tega duhovnika, da ga spravi z Bogom. In prišel je duhovnik. Dolgo časa je ostal pri umirajočem. Ko pa je odhajal, so opazili solze v njegovih očeh in jasnost na njegovem obličju. Drugi dan je Dupuytren umrl. Njegovi učenci so nesli njegovo truplo na zadnji poti, spremljal ga je pa tudi oni du-duhovnik in sicer jokajoč.
Enciklopedija srbsko - hrvatska - slovenska.
Četrti zvezek tega znamenitega dela je že izšel in vsebuje besede od >B u -r a« do »C i r i 1 i M e t o d«. Že v 32. števil-ki Domoljuba od 13. avgusta smo očrtali izreden pomen te knjige za bližanje in spoznavanje našega troimenega naroda. V prvih treli zvezkih je obdelana tvarina do besede »Bunjevci«, v četrtem so pa obrav-nane tudi že črke C, Č in Č. Tudi v tem zvezku dobi vsakdo zase kaj zanimivega, pa naj se hoče podučiti o zemljepisnih razmerah naše države ali o njeni starejši in novejši zgodovini; o ekonomskih ali socialnih pojavih na našem gospodarskem polju; o slovstvu in umetnosti slovenske, hrvatske ali srbske kulture; o posameznih točkah in panogah našega kmetijstva in o drugih važnih vprašanjih vsakdanjega življenja.
Iz zemljepisnih podatkov dobimo opise naših slovenskih mest in krajev kakor so Celje, nekdanja Celeja, Čedad, Cerkni-nica s cerkniškem jezerom. Tn čilamo na kratko postanek, razvoj in zgodovino Carigrada, ki je bilo središče vzhodne bizantinske kulture. Zvemo tudi, da je Caribrod obmejno mesto v Srbiji proti Bolgariji, skozi katero vodi iz Belgrada glavna pot skozi Sofijo v Carigrad. Poučimo se lahko tudi o drugih mestih in krajih naše države kakor čabar, čakovec, Cetinje, Črna Gora, reka Cetina v Dalmaciji itd. Tudi Cigani in naši istrski čiči pridejo tu na vr3to.
Zgodovinsko snov nam podajo odstavki o Celjskih grofih, o bitki na Cerku, ki jo je avstrijska vojna literatura poznala pod imenom bitka na Kolubari, kjer so bili leta 1915. Avstrijci potolčeni od Srbov. Četni-ška akcija nam je jasno orisana tako, da dobimo šele tukaj pravo sliko te organizacije, ki je imela za osvobojenje Srbov od Turkov največ zaslug, in vlogo, ki jo je igrala še v svetovni vojni.
Slovensko slovstvo je v tem zvezku zastopano po Cegnarju, Ivanu in Izidorju Cankarju, čopu Matiji in našemu dramskemu igralcu Cerarju Danilo; hrvatska po dr. Caru Lazar, Car Viktor Emin in drugimi. Za jezikoslovce je važna notica o čakav-skem narečju.
Narodno gospodarstvo je zastopano po odstavkih o borzi, kot osrednji ustanovi za večje kupčije in organu, ki uravnava svetovne cene blaga, posebno pa žita. Borza dela posreduje delavno moč, carina je davek od izvoženega in uvoženega blaga. Pri tem je opisana tudi carinska vojna med Srbijo in Avstrijo I. 1906., ki je za Srbijo imela izredno ugodne posledice, saj se je šele tedaj gospodarsko osamosvojila in postala neodvisna od Avstrije.
Pa tudi kmetijstvo nam nudi precej podatkov. Trta burgundec je prišla k nam iz Francoske in da izborno vino; trta čanš izhaja z vzhoda in se je razširila po severni Srbiji in po jugovzhodni Vojvodini, ima belo grozje in debele jagode; opisan je tudi naš dolenjski cviček. Buša je prvobitno govedo Hrvaške in Slavonije; Cigaja ovca je razširjena po Vojvodini in Slavoniji in je bila vpeljana iz Ruimmije.
IZOBRAZBI
Že ta kratki izvleček nam pojasni, kako mnogostranska je Narodna enciklopedija, iz katere vsak lahko črpa, kar potrebuje. Ta enciklopedija izhaja v zvezkih po 7 do 14 pol velikega oktava ter bo vseh zvezkov 20 do 22. Sedem zvezkov bo tvorilo /no knjigo tako, da bo delo obsegalo tri knjige. Ker izhaja delo obenem v latinici in cirilici, mora vsak naročnik natanko označiti, katero izdanje želi dobivati. Naročnike sprejema Bibliografski zavod d. d. v Zn^rebu, Gunduličeva ulica 29.
Pokončevanje škodljivih mrčesov.
(Piše desinfektor.)
Uši, bolhe, ščurke, muhe fn stenice prištevamo k najogabnejšim mrčesom, vsiljivcem v človeška bivališča. Zatiramo jih vsled njihove ostudnosti in nadležnosti, pa tudi, ker prenašajo razne nalezljive bolezni, n. pr. uši smrtno nevarni pegasti le-gar, bolhe kugo, ščurki, muhe in stenice tifus, grižo, drisko in kolero, osobito muho jetiko, za katero boleha v Sloveniji nad W tisoč prebivalcev.
Način okuževanja po mrčesu je dvojen. Znano je, da se mrčesi najrajše zbirajo po odpadkih in smeteh, kjer se njih ščetinasto in dlakasto telesce nabere nesnage, ki vsebuje semena bolezni. Nevarnost je tem večja, ako se v okolici nahajajo bolniki z nalezljivo boleznijo, predvsem z odprto črevesno ali pljučno jetiko. Posebno muhe lazijo rade po svežih izmečkih ter sedajo po jedilih, katera onesnažijo. Ako tako onečiščena jedila uživamo nepre-kuhana, se nalezemo bacilov, ki se naselijo v zdravem telesu ter ga prieno uničevati.
Drugi način okuževanja je ta, da mrčes, sesajoč kri iz bolnika, vsrka vase povzročitelje bolezni, ki se v njem razvijajo in množe. Ako kasneje piči zdravega človeka, mu izloči v rano bolezensko kal in človek je okužen. Tako zadostuje samo enkratni ugriz uši, inficirane po pegavcu, za povzročitev obolenja. Slično prenaša komar-Ano-feles malarijo, bolha bacile kuge in tako-zvana Tse-Tse-muha spalno bolezen.
Iz navedenih ozirov je naša socialna dolžnost, da napovemo škodljivemu mrčesu neizprosen boj. Zato moramo poznati razvoj mrčesa in poglavitna uničevalna sredstva.
1. Pokončevanje uši.
Uši delimo v več vrst in v različne barve. Zanimivo je, da je uš, ki živi na glavi, pri nas umazano siva, pri Japoncih rumena in črna pri zamorcih. Razen sivih glavnih uši poznamo še takozvano navadno uš v obleki in sramno uš. Zadnja je nekoliko manja, njena dolžina je enaka širini, ima pa jačje in bolj razvite nožice z ostrimi kaveljčki, s katerimi se zarije globoko v kožo. Dolgost navadne in glavne uši znaša 2 do 3 milimetre; samica je bistveno večja od samca. Imajo po šest nog, čijih konec je opremljen z močno zakrivljeno ostrino. Ustje, vidno le pri uporabi, sestoji iz kratkega cevastega rilčka s ščetinastim koncem, s katerim se zapiči v kožo, kar po-
vzroča žgoče srbenje. Zanimivo je uš opazovati pri srkanju krvi, ki traja včasih po cele ure. V tem času je krvožejna zajedal-ka kakor pijanec v vinski omotici neob-čutna za zunanje vplive.
Uši se razmnožujejo z neznansko brzino. V 6 do 7 tednih izleže samica po 50 do 80 jajčec, ki jih imenujemo gnjide. Že v 5 do 8 dnevih prilezejo iz njih živalice, katere se kmalu razvijejo ter postanejo zmožne nadaljne oploditve. Njih odpornost proti zunanjim vplivom je neverjetna. Uš, ako jo denemo med steklo, prenese težo enega kilograma, tudi proti mrazu in mokroti je malo občutljiva; toplota 80 stopinj pa jo uniči v četrt ure in v istem času pokonča vročina 100 stopinj tudi gnide, ki so odpornejše in zelo rade kljubujejo uničevanju.
Zoper uši poznamo več bolj ali manj izdatnih sredstev. Najtemeljitejše jih za toploto uniči Sanitol, ki se dobi po vseh lekarnah. Že v 5 odstotni razredčenosti jih pomori v nekaj minutah, za gnjide je treba seveda daljšega delovanja ali pa nekoliko jačje raztopine.
Način uničevanja uši vseh vrst s Sani-tolom je enostaven. Najprej napravimo 5 odstotno raztopino, za katero vzamemo 5 navadnih žlic Sanitola na liter vode. Z njo unrjemo ušivega človeka po glavi in ob potrebi tudi po životu, pri čemer je paziti, da mu sanitolova raztopina ne pride v oči. Tako ga pusfmo nekaj minut, nakar se umije s toplo vodo in oblečo čisto perilo in obleko, zakaj vsi ušivi predmeti se namočijo v razredčenem Sanitolu ter prepustijo njegovemu delovanju nekaj ur. Nato se obleka opere in drugi predmeti oplaknejo z navadno vodo. Pri /ečji množini uši se priporoča razu sevanje večkrat ponoviti.
Pri zatiranju uši v stanovanjih zažge-mo vse ušive malovredne predmete kakor: slamo, papir, cunje itd.; pohištvo odmaknemo od stene ter ga na zunaj in znotraj um'jemo s sanitolovo raztopino. Z njo obriz-gamo potom škropilnice tudi stene in tla tako, da pride tekočina v vse kote in v vsako špranjo, kjer se navadno skriva golazen. V razredčenem Sanitolu je namočiti tudi vse predmete iz usnja ali gumija, o katerih obstoja sum, da onesnaženi z mrčesom.
Razuševanje po navedenem načinu Izvršuje državni desinfekcijski in desinsek-cijski zavod, k; ga je začetkom leta 1924 otvoril državni higienski zavod v Ljubljani na ozemlju državne bolnice. Razdeljen je v čisto in nečisto stran, v kopalnico ter v prostor za parni razkuževalni aparat. Oseba, ki pride v ta zavod, je sprejeta na nečisti strani, razkuževalec jo vpise v priglaševal-no knjigo ter popiše njene predmete. Obleka se razkuži v parnem aparatu, ostali predmeti iz usnja ali gumija pa v sanitolovi raztopini, kar traja navadno eno uro časa. Medtem osebo ostrižejo, obrijejo, namažejo z razredčenim Sa.iitolom, nakar se v topli kopelji temeljito umije. Nato se pošlje na čisto stran, kjer se ji vrnejo očiščeni predmeti in razuševanje je končano. Dosedaj je obiskalo ta zavod že nad 500 zanemarjenih nesrečnikov.	____
Ako hočete štediti svoje perilo, tedaj uporabljajte pri pranju samo milo »Gazela«!
Botra Beda.
(Pripovedka.)
Nekoč je prišel Izveličar s sv. Petrom v neko vas in ker se je že znočilo, sta se ozirala, kje bi mogla prenočiti. Ali hiše so že bile zaklenjene, le v neki borni koči se je še svetlikala luč. Tam je stanovala poštama botra Beda. Pohitela sta tedaj do nje in prosila za prenočišče.
Beda ju je prijazno sprejela in jima hotela z najboljšim postreči, ali takoj je pripomnila, da morata spati na slami, ker nima blazin in ne postelje.
Popotnika sta bila zadovoljna in spala sta tako sladko kakor v najbolj mehkih blazinah. Ko sta zjutraj odhajala, je rekel Gospod, naj botra izroči kako željo, da ji jo gotovo izpolni.
Ta se je spočetka upirala in obotavljala, češ, da je storila le svojo krščansko dolžnost, ali ko sta jo tako Gospod kakor sv. Peter silila, naj le izreče, je nazadnjiS dejala: »Gospod, poglej tam na vrtu ona jablano. Nisem nevoščljiva, rada privoščim vsakemu malo sadja, ali vaška mladina navadno brez usmiljenja čisto vse obere inl polomi preveč vej. Dodeli tedaj, naj vsakdo, kdor spleza na to jablano, tam obtiči in ne sme dol, dokler ga ne izpustim.«
»Naj se zgodi!« je dejal Gospod in se podal dalje.
Beda je bila od tistihmal vesela, ker ji ni bilo treba snažiti jablane in jabolk. Ljudje so kmalu zvedeli o čudežni moči jablane in se je ogibali, kolikor so le mogli.
Nekoč pa je dobila botra jako čudent obisk. Bog je k njej namreč poslal smrt. Ali Beda še ni mislila umreti, zato jo je milo prosila, naj jo pusti še nekaj let na tej božji zemlji. Smrt se je sklicevala na strogo povelje božje in je rekla starki, naj se nič kaj ne upira in naj gre z njo.
Hipoma pa je šinila botri rešilna misel v glavo. Rekla je tedaj: »Jaz sem sicer že pripravljena, ali prosim, izpolni mi poprej še eno željo. Edino moje veselje je bila ona-le jablana na vrtu. Saj jo je sadil moj rajni mož, drevo pa mi je dajalo vselej tako okusno sadje. In pred svojo smrtjo bi še rada pojedla par jabolk. Prosim te, poj« di in natrgaj mi jih jerbašček.«
Smrt je hotela izpolniti zadnjo željo starke in zato je odšla na vrt, splezala na drevo in začela obirati jabolka. Ali v tem trenotku so se začele veje vpletati med njene kosti in so jo privile tako močno k drevesu, da se ni mogla geniti.
Ko je botra to zapazila, je vzkliknila od samega veselja, ker je vedela, da zdaj ne umrje.
Prevarana smrt je najpoprej žugala, potem milo prosila, ali nič ji ni pomagalo. Obljubljala je, da jo pusti sto in še več let pri miru, ali botri Bedi se je to zdelo jako malo, vekomaj je hotela živeti. Ko je smrt videla, da se drugače ne reši, je privolila,1 da jo pusti vekomaj in za vselej pri miru, šele potem jo je Beda izpustila. Beda pa odtistihmal živi ln bo vedno živela me<| ljudmi.	____________
V vsako hišo Domoljuba 1
6*
Patrick A. Seehan:
Nodlag,
Povest irskepn delclMc.
I.
Amerikanec.
Nekega lepega dne smo ga prvikrat videli na vasi. Kar iznenada.
Tujec, pravi pristni tujec na podeželski vasil Mislite si! To je dogodek, ki ga doživimo, pri nas vsaj, kvečjemu po enkrat dvakrat na leto.
Pa še tak gospod!
Od pete do glave, od klobuka do čevljev ves nov, pravi mojstrski izdelek krojaške umetnosti. Kar sapo nam je jemalo. Novo obleko vidiš pri nas le v Veliki noči.
Lahko si torej mislite, kako so stikali glave ljudje —. Odkod se je vzel, kedaj je prišel, kaj išče tod in sto drugih vprašanj je bilo treba rešiti. Pa nihče ni vedel odgovora.
Da bi ga kdo vprašal? Hu —!
Saj si ga še prav nagovoriti niso upali! Že zato ne, ker jim je njegova nova obleka vzbujala svet strah in globoko spoštovanje. Pa te je tudi preš nil takole s svojimi hladnimi, mirnimi očmi, da te je kar v dušo zazeblo in si ves zbegan pozabil usta odpreti.
In pa tak zapetež in oholežl Mrzel ko ledena sveča. Saj ni dal poštene besede od sebe! Naši ljudje se radi kaj pomenijo, radi malo počenčajo, radovedni so, pravi otroci. Skrbelo jih je, kaka skrivnost tiči za njegovo zapeto suknjo, poskusili so, pa msilite, da so kaj opravili?
Najbrihtnejši so se opogumili in se ga lotili. Čisto nič niso izvlekli iz njega. Zgodiio se je, da je celo uro sedel tak vaški navilianec pri njem, ga vrtal in vrtal, govoril o vsem mnogočem, ga otipaval od vseh stran', — pa zvedel kvečjemu par malomarnih >i>yes<il in »not, in nobene besede o tem, kar Di bil pravzaprav rad slišal.
In povrh je bi! redkobesedni mož škrtavec brez primere! Če prisedeš v gostilni k takemu imenitnemu človeku in ga še hvališ povrh, se vendar spodobi, ua bo dal za pijačo. In kaj mislite? Niti enega vrčka pive ni plačal!
Tak je bil!
Naravnost odbijal je. Tako obnašanje pa se našim dobrim vaščanom hudo zameri.
Ni bilo ne sem ne tja, pa so zasodili, da jim oholi tuiec pravzaprav čisto nič ni mar. Kaj nje bri^a, odkod je in kaj počenja!
Odtod pa do bodečega priimka je pri nas le icornk. Ker ni hotel povedati, kako se piše, so mu pa jami nadeli ime. Eni tako, drugi drugačno. Nazadnje se ga je prijel priimek »Amerikanec«. In ta se ga je držal.
Dolali so se, kakor da ga zanje vobče ni več na vasi. Pa le delali so se tako.
V resnici pa so bili za njim ob vsaki priliki in povsod. Z očmi in z jezikom. Začelo se je obiranje in' obrekovanje. Naši vaščani so v tem mojstri!
Skratka, »Amerikanec« ni bil priljubljen pri naših ljudeh.
Pa »Amerikanec« se za to ni prav nič zmenil.
Hodil je svoja pota prej ko slej, sam, molčeč, zapet, nedostopen, s širokimi koraki je stopal med vaškimi hišami, posedal gori za vasjo v mahovju ob nasipih iz dobe danskih vpadov, ali pa nekam otožno slonel ob starem grčavem glogu, pol milje od vasi, vlekel iz kratke plpice in zamišljen strmel predse v zapuščeno groblje, poraščeno z gostim koprlvjem.
Ljudje pa so govorili, da ae mu je trikrat za-
* aagleSkl beaed ln pomenita »da« tn »ne«.
pored sanjalo o loncu polnem zlata in da zakladov išče za vasjo —.
In jaz?
Če sem mu rekel dober dan, je čmerno odzdravil, če sera mu k dobremu dnevu še dodejal, da se bo vreme končno vendarle naredilo,^ je že nevarno godrnjal, če sera pa pogumno skušal navezati besedo in prijazno menil: »Ste se vrnili v ljubo domovino, kaj ne? Da si poiščite miren kotiček za na stara leta —«, tedaj pa me je ošinil s svojimi hladnimi očmi, molče sicer, pa tako zgovorno, da sem na mah razumel, koliko me brigajo njegove osebne zadeve —.
Ne morem reči, da bi bil »Amerikanec« meni bolj ugajal ko mojim vaščanom.
Pa to bi se mi še ne bilo toliko zamerilo. Vajen sem čmerikavcev.
Ampak — takole obnašanje sredi moje pridne, dobre, pobožne vasi! Ljudi mi je kvaril, nezadovoljnost je netil, naravnost pohujševal je!
Ob vsakem božjem času si ga lahko videl, kako je malomarno slonel pri vratih vaške gostilne. Tam je namreč stanoval.
Ko so zjutraj ljudje šli na delo, je slonel pri vratih in kadil, ko so opoldan ljudje šli k obedu, je slonel pri vratih in kadil, in ko je zvečer zazvonilo angeljsko češčenje in so se trudni vračali vaščani s svoje grude domov, — je še vedno slonel pri vratih. S pokrito glavo seve. In ko je ta ali oni sivolasi, od dela sključeni starec moleč s klobukom v roki stopal m rno in se kradoma ozri po Ameri-kancu, po njegovi bogati obleki in po njegovi bahavi zlati verižici, si je pač poln nevoščljivosti mislil:
> Zakaj nisem tudi jaz šel črez veliko lužo, ko sem bil mlad —k
Ne vem zagotovo, če si je tako mislil, to pa dobro vem, da je mars;kateri pridni in delavni mladenič, ki bi bil zlahka srečen in zadovoljen doma, ob pogledu na zapeljivi prizor pred vaško gostilno za trdno sklenil, zbrati denar, zlepa ali zgrda, in jo popihati v deželo dolarjev —.
Lahko torej razumete, da mi mož ni posebno ugajal.
Tudi jaz sem se polagoma navadil, da se nisem več zmenil zanj. Domišljav bahač da je, sem zaBodil, ki mu je denar bog in ki mu je zlato ubilo ljubezen do rodne grude.
Zal, res je da sem tako sodil! Ni bilo prvikrat, da me je varala gola zunanjost.
Izkušnja pa me je tudi topot poučila, da so pod trdo, hrapavo lupino skriva plemenito jedro in da bije tudi pod trdno zapeto suknjo čuteče mehko srce, čeprav ne vidimo in ne čutimo njegovih burnih utripljajev —.
• # •
Tisto nedeljo popoldne smo imeli ljudsko veselico.
Za vasjo je velik travnik. Ob potoku je precej ravnice, više gori pa svet na obeh straneh potoka nekoliko visi. Naravno pozorišče, kakor si ga lepšega zgraditi ne morete! Proti zapadu in jugu, gori na robeh, se košati naš temni gozd, ki ga je pravkar zgodnja jesen poslikala s svojimi pisanimi barvami.
Nežen, topel veter je božal trato in gozd, tu pa tam so se belile v polno nasičeni zeleni barvi po-kraj '.ne črede vaških goved, pisana množica gledalcev je bila posuta po trati, živahno vrvenje in brnenje je polnilo ozračje.
Veliko ljudi se je nabralo. Nismo pričakovali takega obiska. Iz vseh sosednih vasi so prišli. Največ jih je bilo iz Korka.
Nič čudnega! Saj je bila glavna točka sporeda dvoboj med koršklmi »shandonci« in našimi »skir-misherji« za prvenstvo v žogometu.
Razno.
Vojsk« s plini. Rusi ,0 doslej izdelovali samo sredstva za obramho proti plinom, ki jih drugi narodi v vojski uporabljajo. Sedaj sc pa vojaški listi zavzemajo za to, da izdelujejo Rusi tudi na-padalne pline, češ, čc so drugi taki, znltaj bi pa mi ne bili.
Tatovi z mesečno pla.
žo. Policija v Berlinu je aretirala več tatov, ki so kot delavci v kovinskih tovarnah odnašali vsak večer rožne kovinske od-padke domov. Seveda so bili ti odpadki večkrat prav veliki. Nato so jih oddajali prekupcem in ti zopet naprej. Da so bili tatovi bolj pridni, so jim dajali prekupci kar mesečno plačo, do 4COO dinarjev na mesec. Pri are. tirancih na domu jc dobila policija cele zaloge brona, mesinga, bakra io svinca.
Muiji dan. Ena najvej. iib nadlog sveta so muhe. V Tokio glavnem mestu Japonske, so razpisali zadnjič nagrade za tiste, ki bodo polovili najvei muh. Določili so poseben dan. Ugotovili «o, ca je bilo tisti dan nalovi jenih 22,900.231 muh. Uspth je bil tako dober, da bodo v najkrajšem času raz-pisali še eDkrat nagrad« za muiji lov. Priporočili in posnemanja vredno!
Zboljfenje goveje pasme, Ruski zdravnik Vo-ronov, ki živi večinum« na Francoskem, prenaša žleze od živine na živino in ima pri tem velikanske uspehe v zboljšanje raznih živalskih pasem. Ravnokar je delal poskuse na ovcah v francoski koloniji Algcriji in so se poskusi čudovito lepo obnesli. Sedaj je poklical španski kralj Alfonz Voronova k sebi v Madrid, je imel z njim prav dolg razgovor in ga je prosil, naj naredi kaj za zboljšanje španskega goveda. Španska živinoreja v zadnjem času zelo napreduje in kralj sam sc za poljedelstvo in živinorejo zelo zanima ter vodi izborno urejeno kmeti|0. Kralj in Voronov sta sc domenila, da bo prišlo več španskih živinozdrav-nikov k Voronovu na Francosko študirat.
Not način vloma. Pri nekem Hyamsu v Ncw Yorku se shajajo vsak teden enkrat prijatelji ffl prijateljice ter igrajo karte. Ko »o spet enkrat igrali, je nekdo pozvonil. Gospodar ni hotel odpreti, a pri vratih sc I« oglasil jako prijeten ženski glas in gospodar |« radoveden odprl. Bil« )e. zelo lepa deklica z bubi-lasml in je prosila gospo-
Jarja za kratek razgovor. Komaj je pa vstopila, je prišlo za njo Sest maski-ranih moških. Vdrli »o v jiravnico. Trije so z revolverji strahovali igrav-ce, drugi trije so pa po vrsti pobirali denar in dragocenosti. Neka dama, li jc imela zelo dragoccn prstan, je bila tako briht-na, da je padla v omedle-vico, pritisnila roko na ustnice ter je z ustnicami snela prstan. Toliko časa ga je imela v ustih, da so tatovi odšli.
lirniliiiT
Žogomet, to vam moram posebej povedati, je namreč skoraj bi dejal naš narodni šport. Vse bije žogo, mlado in staro. Vsaka vas ima svoj žogometni klub in svojega prvaka, ki si je moral svoje prvenstvo seve priboriti z najboljšo in najlepšo igro.
Vas izzivlja vas na dvoboj, nedeljo za nedeljo — seve vedno le popoldne — se bijejo igre in klub, ki je zmagal vse druge v grofiji, ta je prvak grofije. Kar je seve izredna čast.
In tisto nedeljo sta se bila za prvenstvo v naši grofiji korški klub »shandoncev« in naš slavni in pogumni klub »skirmisherjev«.
Oba sta bila enako dobra, oba sta zmagala v neštetih bojih in se priborila do lavorike, danes je šlo za to, kateri jo dobi, kateri bo za prihodnje leto prvak v grofiji.
Bil se je odločilni boj, treba je bilo napeti vse telesne in dušne zmožnosti, gibčnost, premišljenost, izvežbanost. Lahko si torej mislite, da so bile vse vasi zastopane, da so napeto in nestrpno čakali gledalci na odločilno zmago.
_ Da sem bil tudi jaz poleg, to se razume. Saj s o sli moji ljudje, moji fantje v boj in če so zmagali in si priborili venec prvenstva, je bila njihova slava tudi moja slava.
Ob treh so sklicali voditelji svoje ljudi na bojišče. Med gledalci je završalo.
Kratek posvet med voditelji in sodnikom, dva novca zlet'ta v zrak, da odločita mesta strankama, moštvo se razpostavi vsako na svojem prostoru, kratek žvižg — in že zapoje loputka in uboga žoga zapleše v vročem boju med zmage željnimi borci.
n Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, dne novembra se vprizori v Ljudskem domu ialoigra »Mlinar in njegova hči«. Da bodo igro mogli posetiti tudi oddaljeni, zato je začetek že ob 5 popoldan. Predprodaja vstopnic pri g. Ivanki Zakotnik v št. Vidu.
Gospodinje, šivilje, obrtniki i Dosedaj neprekosljivi	1 rv y<tt
šivalni stroji 55 i\U f 11 U 1
5B IO letnim Jamstvom se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdki
k. Suertamsr, Ljubljana,
Kolodvorska ulica 3
Proiiaja se tudi na cbroke. Zaloga za Gorenjsko: Lovro R^Olj V Krenili
Striitarievsi nB. 3
?f 7
Porilo:
Trdi ovratniki...........
Moško srajco z ovratniki.......
Moške srajce z ovratniki, boljša kvaliteta
Moške srajco piket.........
Moško srajco z dvema ovratnikoma .
Pletenine:
Damske nogavice črne......
Damske nogavice flor......
Damske nogavice angl. moda . . .
Moške nogavice.........
Moške nogavice barvast«.....
Moške nogavice fiuejša kvaliteta .
Damske rokavice........
Damske rokavice toplo......
Moške rokavice tople . ......
Moške rokavice pletene......

Din	10,—
Din	42.—
Din	51.—
Din	70.-
Din	78.—
Din	12.-
Din	16.—
D hi	26.-
Din	8.-
Din	12.—
Din	18.—
Din	22.—
Din	21.-
Din	21.—
Din	35.—
Čevlji:
Otroški čevlji velikost 20—25
Otroški čevlji velikost 26—28 .... Otroški čevlji velikost 26—28 štrapac Otroški čevlji iz telečje črne kože . . Fantovski čevlji iz telečje ko/e rjave . Moški čevlji iz telečje črne kože . .
Moški čevlji iz Ia boxa......
Moški štrapac čevlji z rujave kravje
vani garantirano trpažni.....
Moški štrapac čevlji iz črne kravje vani garantirano trpežni.....
. . Din	48.-
. . Din	55.-
. . Din	85.-
. . Din	120.-
. . Din	150.-
. . Din	175.-kože ko-
. . Din	110.-kože ko-
. . Din	175.-
Usnjati izdelki:
Damske torbico............Din	70,—
Damske torbice boljše.........Din	78,—
Damske torbice večja oblika......Din	120.—
Otroški vozički:
Otroški vozički lak črii.........Din	650.—
Otroški vozički lak črn, finejši.....Din	850. -
Otroški vozički, ponikljan.......Din	1100.—
.... Din 39.—
Potrebščine asa Šivilje In Krojače In vsi predmeti po najnižjih cenah

Pozor! - Odprodaja
»jg. in sukn. hlač in oblek za otroke in odrasle, timskih suknjičev in drug. manufakturnega blaga
PO ZELO ZNIŽANIH CENAH I
. češnovar - Ljubljana
STARI TRG 16.
mp^lfi fsinf kat. mišljenja, primerno iz-»BCLRI |C9llIl obražen, ki ima veselje do "vine, zmožen 15.000--25.c00 Din gotovine, se sprejme za družabnika. Rokodelci, posebno 'iači, imaj0 prednost. Samo resne ponudbe na lravo lista pod šifro: »Gotovina« Stev. 7396.
samo 6 dni čez morje.
FRANCOSKA LINIJA : (FRENCH LINE.):
HAVRE-NEWYORK,
Cie. Gie. Trar?s*tlantique in družba Chargeurs Reunis za pomorske vežnie
i severno in iiižiio ftineriRo. Inlnlm ter Kanado
Eksprespamlkl: ,P»ri$\ ,Fr«nc«\ .de Crassa'. Dobra hrana In pijaCa brezplačno. Vozne listke In tozadevna pojasnila daje
Ivan Kraker »astopmn v ^ubijam
Kolodvorska ulica 41.
Poceni užitek
ca Vas je: umivajte sc z »Elsa milom«! Poznavalci pravijo: Fellerjeva Elsa mila so od vsega dobrega najboljše! Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, temveč imajo v sebi tudi še medicinsko preizku-
šene in dobro delujoče sestavine, ter »o tore) koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. Ona store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi sc 5 vrst Elsa-mila: Elsa lilijino mlečno mdo, Elsa glicerinsko milo, Elsa boraksovo milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali žampon-milo.
Za poizkušnjo 5 kosov Elsa-mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti vnaprej po. slanemu denarju. Po povzetju za 10 Din več (Z4 poštnino). Naročila upraviti lekarnarju Eugen V Fcllcr-ju v Stubici Donjoj, Elsatrg 16, Hrvatska.' Posamezne steklenice Elsafluida po 10 dinarjev v lekarnah in sorodnih trgovinah.
Leta 18M se je bliskovito raznesla po celem svetu vtst:
se je našlo v Kaliforniji 1 Sto-tisože ludl |e pohitelo tja v divjem begu za srefio. Mnogi so jo našli.
flam ni treba vet iskati zlata po Holiforniji in Avstraliji. 2 dostu'e, da si ob pctrebi kupite Zlatorog-terpentinovera mila, ka| 1 vsak tisučeri komad vsebuje zlatnik ro I > frankov. Po-iskuslte svojo srečo I fflnogo zlatnikov se ie 2e našlo, mo-ga tdi 01 najdete I
najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, Ljubljana,
Palača Ljublianske kreditne banke
a kolesa najceneje.
Vsakovrstne dele in opremo.
l^hilftlU^t namizn*i različne vrste, razpnšiK vsako množino tvrdka PETEI SETINA, Radeče pri Zidanem mostu.	"i
Laneno prejo
PETER
7379
sprejmem v tkanje najce-. neje. LANENO PR^DIVO zamenjam za močno domače platno. - Tkalnica »KROSNA«, Ljubljana, Ziinjskega cesta itev. 6. i'
OREHE, JEŽICE, SUHE HRUŠKE, suhe
GOBE in druge deželne pridelke ponudite tvrdki
PETER ŠETINA, Radeče p. Zid. mostu.
Kiipuiem ^,neozSrun
cele v posek.
HDffrif llubiiana. tiospo-. Fill li svefsha c. 8 lei. 343




==mEiii=iii=iii=iii=in=iii=iii
HALO!	HALOI
»Martin, ali si ie usnje kupil, da li družino obujel?« — »Veš, Polde, jaz vedno kupujem usnje na stojnici PERKO in sem na zadnjem sejmu v Lukovici zamudil, ker je Perko vse usnje prodal; zato ga bom kupil v MoravčahU — .Polde, tudi jaz nameravam usnje kupiU in pojdem i teboj, Martin. Bom vsaj zvedel resnico, ker te vsi vrabci na strehi čivkajo: Kdor hoče trojo družino dobro obuti, naj kupi nsnje v VeliMh Laščah, Brežicah, St. Vidu pri Stični, Št. Jerncti, Rajhenburgu, Moravčah, Bučki, Laškem, Šmar-tinu pri Litiji, Radečah, Grahovem, Podčetrtku, Št. Lovrencu, Gradacn Stični, Krškem, Ko£er|u in ▼ Celju
na stojnici PERKO.
Ill=lll=lll=lll=lll=lll=lll=ll!r
Prodam ČEVLJARSKI STROJ (cBota),
dobro ohranjen, po ugodni ceni. Franc BURGAR, VODICE »t 111 nad Ljubljano.
PREDIVO
kupuje vsako množino po najvišji
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA — Sr. Petra cesta »ter. M I MARIBOR — Vetrinjska uUca it 20
KAMNIK — Sutna It. 4.	_
Rl A RO u ienskt ln molke oblek«-
DLAUU J p e c e r i j o in vse potrebiimj kupite najceneje ▼ trgovini A. TONKJjJ RAČNA—GROSUPLJE,
I/lini CD * dobe.- moit HRUŠEVEC, In «
"VUfJI bc . pameten, visok KONJ za voinio in tek. - Naslov: IVAN KURALT, valjčni DOMŽALE.____
Pozor! - Odprodaja
cajgastih in snknenlh hlač in oblek za otrok« ji odrasle, zim. suknjičev in drugega manufak. biag
J*" po zelo znižanih cenah I ^
F. češnovar -
~	—--i—"1'11111*1-!.? pnri/l I p Matija Korošec iz Rakitne It.
VALJČNI MLIN IVAN KURALT "»EIVLIU, preklicujem in obžaluiem,^
p. d, »pri Tonhuc«, Domžale. — Prodaja pšenično moko, fino krmilno moko za prašiče, otrobe, koruzni zdrob in moko, na drobno in na debelo po najnižjih dnevnih c e n ah I	7284
- ■■——«'< preklicujem in obžaluiem, <j sem razžalil domačega duhovnika pri konkurcn obravnavi z dne 22. oktobra 1925. — GosP7't„ zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Da dokaz ^ svoje obžalovanje, plačam za knjižnico Jylar'7j^ znesek 500 dinarjev,
BOJ JELENOV.
V Hampton Court pri Londona je velik park. Star jelen je bil tam neomejen gospodar; nekoč je pa dobil tekmeca. Dolgo sta 6e ogibala drug drugega, slednjič sta se pa vendar sprijela. Vse jelenice so bile zraven, večinoma previdno skrite za drevesi. Divji je bil boj, dolgo časa neodločen. Slednjič je zgrabil stari, boja navajeni orjak tekmeca z rogovi, ga je dvignil visoko v zrak in ga je treščil v ribnik. Nato je ponosno odkorakal in vse jelenice z njim, njegove in nasprotnikove.
Sprejmem dobro PLETILKO. Naslov se izve ▼ upravi »Domoljuba« pod številko 7369.
vsake vrste za žganjekuho se dobijo pri tvrdki
v LluUHenl
Kolodvorska Diica 18.
Nta|boIJSI Hvalnl stroj Ja edino 1«
Josip Petelinc-a
znamke
Gritzner In Adler
i« rodbina, obrt in Indaelrijo Ljubljane* Ulit Preiarnovega . ,	spomenika, ob vodi
Pouk » vezenju brezplafen. Vefletna garancija.
Delavnica sa popravila ■a veliko	Teleion «13	Na mala
Krene žile
si zavarujte s pat. antlvarix obvezo.
Cena ISO Din
Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ul. Stev. 2.
Za jesensko sezijo nudi tvrdka F. in I. Goričar, »prj Ivanki«
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 29
veliko izbiro norega blaga, kakor: sukno za moške obleke in povrinike, velour in plii za damske
tlašče, volneno za kostume, razne barbente v rasnih novih vzorčili kafior tudi vsakovrstno ko-tenino že od 10 Din naprej. Ravnokar dojle svilene rute in ierpe. Velikansko izbiro pletenih volnenih jopic za moSke, ženske in otroke. Izgolov-ljeno moško in žensko perilo, oblekce, predpasnike, velike in otroške (pri nas vedno najlepše narejene). Opozarjamo cenj. občinstvo, da pazi na naš naslov: SV. PETRA CESTA 29, ker le tu se nahaja prava trgovina »PRI IVANKI«, kjer se prodaja raiše z marjšim pa gostejšim dobičkom.
Kdor hoče
biti poatrežen z dobrim blagom
naj pride ali piše
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parhet, flanele, kambrik, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
H. Miklauc „Pri Školu"
Ljubljana, Lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih). Obstoj tvrdke blizu 60 let.
VELIKA
prodaja damsklli plaščevt Trpežni »portni Din 400--. modni SeviutSM -, Velour 1» C00 Velour I&Ia 720 -, glatki hukneui 800 -, tinl modno-auktieni 900--.
modeli
Velour a „Bi0eret'e" kožo 1020 modno Bukno b .Kleotrik" i:30 -, Eakimo . Veloar a 1'anterkanin JI I6S0-, ERjacvi.|4i modeli	i
Cmnchillfb Opusom »noo YMJ sooo - v Veletrgovini Ster--"I™i meckl, Celje, štev. 19. ' Conik zastonj. — Vaakj kupeo dobi darovnico.
PO ZELO ZNIŽANIH DNEVNIH CENAH
si lahko nabavite raznovrstno manuiakturno blago za ženske in moške obleke ter k temu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi specerijsko blago in železnino pri
R. Rutnerja naši., Vrhnika
Na zalogi vse potrebščine za šivilje in krojače, katerim dajem popust. - Postrežba točna in solidna.
Laško brinje
se zopet dobi. — FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.	7174
Krompir
za seme in uporabo: bel, rumen ali rožnat, nudi za takoj KMETIJSKA ZADRUGA V PTUJU.
III
m
ni
ju
ui
IVRN in sin
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta St. 2.
Najboljši šivalni stroji in pletilni stroji, [zborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. - Ustanovljena leta 1867. - Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šival, strojev. - 10 letna garancija. — Pisalne stroje »ADLER« in »URANIA«. Kolesa iz prvih tovarn »Diirkopp«, »Styria«, »Wafienrad« in »Kays'er«.
lil
Hi
i m
ffi
Trganja in revmatiima
osvobojena brez nevarnosti?
Revmatizem je strašna, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnim ne bogatim. Svojih žrtev si išče po kočah in palačah. Zelo mnogovrstne so oblike, ki se v njih pojavlja ta bol, in češče niso bolezni, ki jih označujemo s povse drugim imenom, nič drugega kot revmatizem. Sedaj se pojavljajo boli v udih ia členkih, sedaj zopet zatekli členki, pohabljene roke in noge, bodljaji, zbadanja in trganje po raznih delih telesa, ia celo oslabelost oči je pogostokrat posledica revmatičnih boli ia trganja.
Kakor pa je različna oblika, v kateri se pokazuje ta bolezen, tako mnogostranska 10 tudi vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, zmesi, mazila itd., ki se priporočajo in vsiljujejo bolnemu človeštvu. Največ teh sredstev pa ne prinese ozdravljenja, z njimi se kvečjemu za kratko dobo doseže polajšanje. Kar Vam mi priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem vrelca, ki je že mnogim bolnikom pomagalo. Naše zdravljenje je izborno in naglo učinkuje. Da si naglo pridobimo pristašev, smo se odločili vsakomur, ki nam piše, našo zelo zanimivo zelo poučno brošuro o tem vrelcu
poslati popolnoma zastonj.
Kogar torej mučijo bolečine, kdo, se hočo naglo, temeljito in brez nevarnosti istih osvoboditi,
»aj piše še danes:
August Marzke, Berlin-Wilmersdorf, Bruchsalerstr.5
Atot- 303.
Ržena ŽIKfl ie samo ena!
To ve vsaka gospodinja, ki hoče imeti na mizi okusno, zdravo in re-
dilno kavo. Zato zahteva v trgovini le
Ž IK O
v rdečem za* vitku.
POZOR pred ponaradbimll
FlIflNI 8 3UH30VEC
LJUBLJANA ii Stritarjeva ulica št. &
Priporočava se slavnem« občinstvo pri nakupn BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih RUT in ŠERP. — Postrežba solidna ter nizke cene,
Popolna oprema za nevest«. ■■■■■■■■■■■■■
pisalnih, računskih in drugih strojen IIIPVIK PAftAO/l, lliibljana, Stlenlmrsoia ulica 6
H M N N M N N M
S«
*
N ¥

Ljudska posojilnica	s
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogo-	fc
voru ter brez vsakega odbitka.	p
Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred
vono iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo	^
in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Uudski posojilnici kot zadrugi z nc*	fcg
ome enim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega več~	^
kratno vrednost vseh vlog.	^ --__	^
Hranilne vloge znašajo nad 260 miii. on o v kron.	ti


Kupujte vse Vaše zimske potrebščine za ženske in moške obleke pri stari, domači trgovini
V	v'
pri nCESNIKU^ Ljubljana, Llngarjeva ulica
kjer boste dobro in pošteno postrežem.
Velika zaloga sokna, Stofa, kamgarna, dvojnega snkna za suknjiče. Velika izbira sukna, velurja, pliSa, astrahana, žameta za manteljne, posteljne garniture, odeje lastnega izdelka, konjske koče, plahte, porhataste rjuhe, Oprava (bališč) za neveste in ženine. Perje ln puh (samo češki izdelek). Najnovejše ogrinjalke, kocke: svilnate, volnene, žametaste, ženilaste rute in Serpe.

Zadružna gospodarska banka d. d.
1 r ' " Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.: cospobanka.
v lastni palači (vis a vis hotela „Unlon").
Tel, št. 57, 979 in 470.
Račun poštnega čekovnega urada za Slovenijo it 11.V45
Portružn ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital ln rezerve skupno nad K 60,000.000 -, vloge nad K 600,000.000—
S valu°teSkin "devize ^eZa^lo^™ tkn^" V.redn0slne	^	^ iek,ene shrambe " vrednote, kupu,* in proda,n kar najbolje
valute in dev,ze' ,Pre|cma vl°«e nB tekočem računu in na vložne knjižice ter oreskrbuje vse bančne transakcije pod najusodnejšimi pogoi'
Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankamL - Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodafalec srečk Državne razredne loterije. "M
Izdajatelj: »r. Frane Kulove«.
V