Kako zagotoviti denar za krajevne skupnosti
Kar štiri pomembne točke so bile u vrščene na dnevni red seje občin-ske konference SZDL naše običine, ki je bila 23. septembra: uresniee-vanje socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti v občini, obravnava statutov občine in nnesta Ljubljane, zagotavljanje denarja za delo in življenje krajevnih slkupnosti in pregled izvajanja programa volilnih opravil ter hkrati s teim sprejetje sklepa o evidentiranju mož-nih kandidalov za predsedniksa, podpredsednika in sekretarja občin-ske konference SZDL naše obcčine. Prvi dve točki sta bfli nekaj dni ka-sneje tudi na dnevnem redu zkborov občinske skupščine.
Gradivo, ki ga je pripravila p>>o- lahko delavec ob določeni kako-sebna skupina pri samoupravvni interesni skupnosti socialnepga varstva, je obravnaval tudi swet za socialno in zdravstveno po>Ii-tiko pri OK SZDL. njegove piri-pombe, ki jih je potrdila tuidi konferenca, pa je na seji prebral
Janez Lah. Rečeno }e, da si mora delavec socialno varnost zago-tavljati le z delom. Zato v plan-skih dokumentih nosilcev plani-ranja ne načrtujemo družbeme pomoči, temveč tako delo, da si
vosti in obsegu zagotovi socialno varnost. Vse druge družbene oblike zagotavljanja socialne varnosti morajo biti le posledice izjemnih razmer.
Delegati občinske konference so se zavzeli tudi za to, da velja negi matere in nvorojenčka nameniti posebrio skrb, dalje za hitrejše uveljavljanje skupnosti socialnega varstva in za ponovno preučitev meril in višine pri družbeno denarnih pomočeh in
nadomestilih kot tudi pri določa-nju višine pokojnine. Ugotovili so, da priprave na enotno evi-denco družbenih denamih po-moči potekajo prepočasi. Nekaj usmeritev je bilo izrečenih tudi glede doma starejših občanov v Stepanjskem naselju. V tem domu bo potrebno pogledati, če so možnosti za razširitev dejav-nosti glede prehrane in njenega^ prevoza na domove, ustanovitve geriatrične ambulante in zaposli-tve več delavcev, skladno z nor-mativi in strukturo stanovalcev.
Na konferenci so ponovno poudarili, da vrtca, predvidenega v Šteparijskem naselju iz III. sa-moprispevka, ni mogoče kar tako premestiti v Nove Fužine, marveč je možna le skupna ljub-ljanska rešitev. Le—ta pa je v tem, da bi sredstva, namenjena
za gradnjo vrtcev v Tomačevem, na Viškem polju in v Štepanj-skem nasel ju prenesli v Nove Fu-žine, mestna skupnost otroškega varstva pa bo prevzela obvez-nost, da na teh območjih, ko bo potreba po vrtcih, takoj zagotovi gradnjo teh objektov.
V razpravi so se oglasili pred-stavniki KS Dušan Kveder-Tomaž in Jože Moškrič-Ciril ter občinskega sindikalnega sveta, vendar njuna prispevka povze-mamo v poročilu s seje občinske skupščine. Povemo pa naj, da je opozorilo sindikata glede zastra-šujočega stanja zasvojenosti z alkoholom predvsem med mladimi izzvalo k besedi tudi de-legata iz KS Šmartno ob Savi in iz KS Nove Fužine; slednji je dejal, da imajo v njihovem naselju šest
(nadaljevanje na 4. strani)
(nadaljevanje s 1. strani)
gostinskih objektov, druga oskrba pa je na nižji ravni. Dodal je še, da prepeljavanje fužinskih otrok v druge vrtce in šole ni trajnain dokončnarešhev. Druš-tvo prijateljev mladine naše ob-čine pa meni, da bi morali bolje poskrbeti za varstvo in počitni-ško dejavnost šolarjev, zlasti v gostih naseljih. Zavzeli pa so se tudi za povečanje zmogljivosti doma v Zambratiji.
Razprava o obeh osnutkih sta-tutov — mestnega in očbinskega — bo potekala do konca novem-bra v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Predsed-nik sveta za razvijanje delegat-skega in skupščinskega sistema pri naši OK SZDL Ivan Kuhar je kot uvod v to obravnavo naštel niz tehtnih pripomb, ki jih ima ta organ k osnutkom. Ugotovil je,
da sta sicer v osnovi usklajena, prevladalo pa je mnenje, da bo potrebno natančneje razmejiti pristojnosti med občino in me-stom na primer glede komunal-nega sistema, urejanja prostora, gospodarjenja z zemljišči in drugo.
Razprava na tej seji občinske konference SZDL je pokazala, da glede financiranja dela in živ-ljenja krajevnih skupnosti še ni vse docela urejeno. Potem ko je predsednik sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti Jože Petek — hkrati je tudi član sku-pine, ki se ukvarja s tem proble-mom v okviru mestne konfe-rence SZDL — povedal, kaj vse je bilo storjeno, so se navzoči strinjali s predlogom, naj bi bilo financiranje v Ljubljani urejeno enotno s samoupravnim spora-zumom in naj bi postalo sestavni del planskih dokumentov, denar za funkcionalno dejavnost kra-
jctnm skupnosti pa naj bi bil za-gotovljen iz proračuna.
Odkar je bila leta 1981 uki-njena tako imenovana glavarina, ni bilo v Ljubljani enotnega na-čina financiranja krajevnih skupnosti. V naši občini smo leta 1985 poskušali z organizirano akcijo sklepanja samoupravnih sporazumov med krajevnimi skupnostmi in delovnimi organi-zacijami. Ker rezultati niso bili dobri, je bilo to Ietos nekoliko spremenjeno, in sicer tako, da so se sporazumevale le tiste kra-jevne skupnosti, katerih naloge so bile uvrščene v prioritetni program. Kljub vsemu je spora-zume letos od 128 ozdov podpi-salo le 30, kar znaša 28 odstot-kov, denar pa jih je nakazalo le 11.
Kar zadeva volitve, je sekretar naše občinske konference SZDL Marko Roth naštel aktivnosti, ki so bile glede tega že opravljene,
nanizal nekatera odprta vpraša-nja pa se dotaknil tudi priprav na programsko volilne konference SZDL. Do 31. marca letošnjega leta je bilo evidentiranih 2816 možnih delegatov, kar je pri-bližno 40 odstotkov manj kot ob prejšnjih volitvah; konec sep-tembra pa so zbrani seveda že novejši podatki. Dogovora o oblikovanjudekgacij (združenih ali posebnih) še nisosprejeli pov-sod, prav tako še ni znano število kandidatov (odprte ali zaprle kandidatne liste).
Evidentiranje kandidatov za predsednika, podpredsednika in sekretarja občinske konference SZDL pa bo potekalo do 14. ok-tobra, nakar bo oblikovan pred-log, ki bo dan v javno razpravo. Volitve bodo opravljene na pro-gramsko volilni seji občinske konference SZDL 20. novem-bra.
DARJA JUVAN