Slovenci v Argentini (Nad. s 3. str.) dov moramo vsi gojiti in mu ostati zvesti! Med starejšo in mlajšo generacijo naše zdomske skupnosti pa nastajajo razpoke, ki jih bo mogoče samo z dobro voljo, uvidevnostjo in potrpežljivo; tjo premostiti. V stiski zdemoralizi-ranega in zmaterializiranega sveta nastajajo zmerom novi problemi, ki so pognali svoje korenine naravnost v osrčju mladine. Naša mladina trpi. Naša mladina išče izhoda iz neustalje-nosci, ki je ni sama zakrivila, ampak morda nehote mi, starši. Naša mladina potrebuje vso materinsko in očetovsko ljubezen, ki je ji tuja okolica ne more dati. V vežah naših kmečkih hiš so bile obešene tablice, na katerih je blestel napis: „Kjer je ljubezen, tam je Bog, kjer je Bog, tam ni nadlog.“ Naj nam bodo te besede, ki dihajo iz sebe vso zaupljivo starožitnost, vodilo pri vzgoji otrok! Dr. Rudolf Hanžolič, iskreni ljubitelj mladine, bo v svojem predavanju skušal ugladiti pot zaskrbljenim staršem — do srca njihovih otrok. Vabimo na to aktualnoi predavanje starše in mladino! K. PO ŠPORTNEM SVETU Na 28. mednarodni kolesarski dirki po Jugoslaviji je zmagala ekipno Sovjetska zveza, med posamezniki pa Lavruškin (SiZ). Proga se je začela v Beogradu, končala pa v Pulju, dolga je bila 1100 km in razdeljena na 12 etap. Zadnja etapa je bila dolga le 11 km, vozili pa so na čas. V tej etapi je zmagal sovjetski tekmovalec Narafulin. Igraldc Rafael Moreno (Argentino Juniors) je preteklo nedeljo zabil ia-nuškemu vratarju od osmih golov kar šest in s tem izenačil argentinski rekord. Po šest golov v eni tekmi sta doslej zabila le Arsenico Erico leta 1937 vratarju CJuilmesa in leta 1941 Jaime Sarlanga vratarju Atlante. Na mednarodnem mladinskem prvenstvu v veslanju, ki je bilo končano v nedeljo v Milanu, so največ lovorik dosegli veslači iz DR Nemčije, ki so zmagali v dvojcu, v dvojcu brez krmarja in v osmercu, sovjet Sougan je prvak v enojcu, Holandci so zmagali v dvojcu s krmarjem, Čehi v četvercu s krmarjem, v četvercu brez krmarja pa ekipa ZR Nemčije. V La Coruna v Španiji je na svetovnem prvenstvu v hokeju na kotalkah zasedla argentinska ekipa tretje mesto za prvakom Španijo in drugouvrščenim Portugalom. Od vsepovsod Med desetimi največjimi trgovskimi družbami izven ZDA so po vrstnem redu naslednje: Royal Dutch Shell (Nizozemska), Unilever (Nizozemska), liritish Petroleum (Anglija), Philips Gloeilampenfabriaken (Nizozemska) Volkswagen (Zah. Nemčija), Nippon Lčeel (Japonska), Siemens (Zah. Nemčija), Imperial Chemical Industries (Japonska), Hitachi (Japonska) in Nestle Co. (Švica). Madžarska revija Elet es Irodalom (življenje in literatura) je v zvezi s tmnirjem med Spasskim in Fischerjem opozorila svoje bralce, naj nikar ne mislijo, da je tekma za najvišji šahovski naslov borba med dvema . ideologijama, ali da bo šah odločil o „superiornosti ali inferiornosti kakega političnega sistema“. Dalje piše revija: „Je to šahovska tekma stoletja. Moremo biti pristaši Fischerja ali ¡Spasskega, toda ne smemo misliti, da se v Rej-kjaviku merijo ameriško-sovjetske moči.“ Iz statističnega almanaha OZN za leto 1971 je razvidno, da ¡se je skupna proizvodnja na prebivalca, industrijska in kmetijska, v razvitih državah povečala za 43% v letih 1960 do 1970, v nerazvitih pa le za, 27)%. Tudi v Moskvi so imeli izredno vročino v začetku julija. Živo srebro se je povzpelo kar na 38 stopinj nad ničlo. Prav gotovo so se ta dan Moskvičani spominjali tudi najmrzlejšega dne v letošnji zimi, ki je bil točno 38 stopinj pod ničlo. Pri Granvezandu na Holandskem so zaprli plažo v dolžini enega kilometrin V treh tednih so namreč našli na tem področju 66 min iz druge svetovne vojne, ki jih je morje naplavilo na peščine. V Boliviji so pred kratkim odkrili veliko mrežo razpečevanja mamil, prišli iso tako na sled lapaškemu trgovcu Albertu Giacomanu, pri katerem so zaplenili dvanajst velikih kozarcev ko-kaininega klorohidrata (približno 15 kg kokaine), katere tržna vrednost presega višino dveh milijonov dolarjev. Boeing 707 neke jugoslovanske zračne družbe se je preteklo nedeljo ponesrečil na newyorškem letališču Kennedy. Pilot je bliskovito ustavil že pričeti odlet, ko je zaslišal hud pok v zadnjem delu letala. Posledica tega je bila, da je letalo zadelo v varnostno ograjo. Levo krilo se je užgalo, a so ogenj kmalu pogasili. Zaradi hudega pretresa pa je bilo lažje ranjenih 20 oseb. Usoda ruskih medvojnih generalov. Izmed znanih sovjetskih vojskovodij druge svetovne vojne jih je že večina umrlo. Tako so umrli maršal Malinov-ski, Vbrošilov, Jereminko, Leginov, Ro-kosovski, Timošenko, Lavrencow in Penkovskij. Pač pa je mnogo generalov članov Centralnega komiteja komunistične partije, tako maršal Baticlnj, Grečko, Jakubovskij, Konjev, Krylov7, Moskalenko, čujkov in Kutiahov, admiral Gorškov, ter generali Ivanovskij, Jepišev, Kulikov, Ljašenko, Marjanin, Ogarkov, Povlikovskij, Sokolov in Šav-rov. Maršal Žukov je izgubil mesto v CK, pač pa je nekako rehabilitiran v mirnem pokoju. Nekateri izmed zgoraj- imenovanih imajo -samo še Čhstna mesta brez odgovornih funkcij. Vulkan Etna, najvišji in najaktivnejši v Evropi, je zope-*1 pričel s isvojim delovanjem. Vendar te zadnje eksplozije, ki valijo iz žrela le ¡ogenj in dim, pomenijo kaj malo v primeri z izbruhi meseca decembra lanskega leta, ki je isto žrelo bruhalo goreče kamne do višine 400 metrov. Ladko Korošec, basist ljubljanske opere, je na povabilo iz Aten pel 22. junija na otvoritveni festivalski prireditvi na ¡antičnem odru pod Akropolo. Uvodna prireditev je bila opera „Bons Godunov“, Korošec pa je pel vlogo meniha Varlaama; po pisanju kritikov je pevec, ki je Atencem znan že iz prejšnjih nastopov, predstavil Varlaama na način, ki ga ni mogoče posnemati. OBVESTILA SOBOTA, 19. avgusta 1972: V Slovenski hiši oh 20 VII. kulturni večer SKA. Predaval bo dr. Mirko Gogala o temi: Skozi prizmo okrogle mize. Predavanje je nadaljevanje lanskoletnega večera o problematiki slovenskega zdomstva v luči cerkv. nauka. NEDELJA, 20. avgusta 1972: Vseslovensko romanje k Mariji v Lourdes. Pričetek točno ob 15,30. ČETRTEK, 24. avgusta 1972: V Slovenski hiši ob 16.30 v okvira Zveze mater in žena predava prof. dr. Rudolf Hanželič o „Kaj pričakuje danes mladina od svojih staršev?“ Vabljeni starši in mladina. PETEK, 25. avgusta 1972: V Slovenski hiši ob 20 drugi prosvetni večer Zedinjene Slovenije. Govoril bo Marijan Loboda: pomen kreditnih zadrug. SOBOTA, 26. avgusta 1972: V Slovenski hiši ob 20 pevsko glasbeni festival. NEDELJA, 27. avgusta 1972: V Slomškovem domu ob 10 otvoritev novega gostinskega prostora v domu. V Slomškovem domu ob 19 2. filmski večer. Na sporedu predvajanje barvnih dokumentarnih filmov. SOBOTA, 2. septembra 1972: V Slovenskem domu v San Martin,: zvečer prosvetni večer v spomin Marijana Marolta. V Slovenskem domu v San Martinu ob 20.30 začetek šahovskega troboja v spomin pokojnih Franca Preloga in Draga Bujasa. Igrali bosta skupini San Martin in San Justo. NEDELJA, 10. septembra 1972: _ Društvo slovenskih protikomunističnih borcev vabi k spominski maši za žrtve komunističnega divjanja pred 30 leti. Po maši komemoracija. Nato asado Kraj: Zavetišče škofa Rožmana. DRUŠTVENI OGLASNIK Prireditve, ki jih pripravljajo narodi izza železne zavese bodio naslednje: Dne 31. avgusta ob 19 tiskovna konferenca v hotelu Español. Na tej konferenci bodo narodne skupine, med njimi tudi naša predstavile argentinski javnosti položaj v domovini. V nedeljo, 3. septembra ob 11 bo sv. maša v katedrali, ki jo bo daroval kardindl Caggiano za vse žrtve komunističnega nasilja -po isvetu. Med mašo bo pel slovenski zbor Gallus. ¡Po maši bo položitev venca pred spomenikom ¡Svobode na Majskem trgu. Vabimo vse rojake, zlasti narodne noša, posebno še mladino, da se tem manifestacij, če je le mogoče, udeleže v narodnih nošah. Na ta način bomo Slovenci javno- pokazali svoje protikomunistično prepričanje in Argentini kot ostalim našo pristojnost v svetu. 2. prlosvetni večer Zedinjene Slove-venije bo v petek, 25. avgusta ob 20 v mali dvorani ¡Slovenske hiše. Predaval bo ¡Marjan Loboda: Pomen kreditnih zadrug. feeja referentov Zedinjene Slovenije bo v petek, 18. avgusta ob 20. uri. Prosimo, da poravnate v pisarni ZS dodatno zavarovanje. Knjižnica ZS ima nekaj novih otroških knjig. Poslužite se jih! Odbor Slovenskega zavetišča sporoča, da nam slovenske žene in matere pomagajo pri nabiranju dobrovoljnh prispevkov in tudi vpisovanju rednih članov. Ne zapirajte jim vraJt! Žalostna vesela ekonomija Iz ljubljanskega Pavlihe smo ponatisnili dva članka, v katerih lahko opazimo jedek humor, s katerim opazujejo doma žalostne pojave domače ekonomije. „ZA ROKE, KI JIH NIMA MILIJONARKA“ Nemcem -sta bili potrebni dve svetovni vojni, preden so spoznali, da je od našega naroda bolje zahtevati roke namesto glav. Mi smo dober in duhovit narod, zato nam ni bilo težko ugotoviti, kam pes taco moli. Nismo pogrevali vojn, temveč smo radodarno sprejeli njihovi misli in seveda —1 ponujeno taco. Potrebno nam je bilo le nekaj reformiranih reformic in reform našega gospodarstva, pa smo na veliko pričeli izvažati naše roke. Kšeft je kšeft, klobase so devize in le z njimi se lahko stabiliziramo na tržišču, dvignemo svoj standard in rešimo tisto, kar preveč pojemo, a premalo proizvedemo. Nič čudnega torej, da se je naenkrat našloi izven meja naše lepe domovine nič manj in nič več kot dva milijona jugoslovanskih rok. Kaj zato? Zadnji popis prebivalstva bo prav gotovo pokazal, da imamo še dovolj rok in da vse skupaj le ni preveč tragično. Videli bomo tudi, koliko so posamezne republike prispevale teh „delovnih ročic“ v skupni izvozni sklad in si tako ustvarile devizni konkurenčni kreditni potencial, ki bo z novimi amandmaji prav gotovo pridobil na svoji vrednosti pri razdeljevanju mednarodnih kreditov. Naša podjetja so kaj hitro odkrila zlato jamo in pričela trgovati z rokami ter jih preprodajati kot kakšen drug artikel. To je vse lepo in prav, njihovi dobri ideji bi dodal eno ¡samo drobceno pripombo. Zakaj se ne bi vsa ta podjetja združila in zastopala našo državo pod skupnim imenom? Kot predstavnik delavskema razreda, sonarodnjak in Jugoslovan bi predlagal ime „Jugo-homoexport“. Namenoma bi izpustil sapiens, saj razmišljanja so nam tuja in kot je pokazala zgodovina, niso rodila preveč dobrih rezultatov. Tako bi vse skupaj dobilo na svoji „teži“ in nihče jim ne bi mogel ničesar ¡očitati. Niti republiške niti državne, kaj šele občinske glave. f ZA DOMOVINO NEKAJ VEČ Nekega dne si je v agrokombinatu KOKODAJS neka prismuknjena kura izmislila, da bo naredila za domovino nekaj več kot druge. Znesla je veliko jajce, skoraj polovico večje od ostalih. Toda reva je zaman čakala na pohvalo. Veliko jajce je vznemirilo ves kombinat. Stalo je na častnem mestu v kristalnem pepelniku tovariša direktorja, ki je tudi organiziral mimohod. Predrzno kuro so iseveda takoj izolirali. Ko pa je znesla še drugo in tretje ESUMNIA UBIS Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI Zadnje tekme v nogometu 27. avgusta 10.30 Lanús —• Ramos Mejía (kat 2) 11,45 R. ¡Mejía — San Martin (kat. 1) 13,00 S. Martín — Si. Justo (kat. 2) 14,15 San Justo — ¡Morón (kat. f) 15.30 Morón — Adrogué (kat. 2) Zd dobro voljo „Na tej postelji v našem hotelu je spal celo Napoleon m o noč.“ „Prav rad verjamem, da ni več zdržal.“ „Peter, ali boš dal mir! Kdo je učitelj, ti ali jaz?“ „Vi.“ „No, potem po se nehaj obnašati kot tepec!“ OD DOMA Kapitalisti so zares nekaj strašnega. že spet jim je uspelo, da so me podkupili. Trkam na vrata, pa me nihče ne sliši, ker se vsi trkajo po prsih. Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión Ns 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N« 1.149.713 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti ? 5.700.-------ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 javni Notar FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 OTROŠKI PEVSKI ZBOR SLOVENSKE VASI vabi na Koncert ■ ■ ■ 27. avgusta ob 16 v Hladnikove domu Í UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA teološki odsek Sedmi kulturni večer dr. Mirko Gogala Skozi prizmo okrogle mize sobota, 19'. avgusta, ob 20, Slovenska hiša ZEDINJENA SLOVENIJA vabi na II. prosvetni večer .. v petek, 25. avgusta ob 20 Govoril bo g. Marjan Loboda o temi: POMEN KREDITNIH ZADRUG orjaško jajce, je ves KOKODAJS izgubil živce. Sklicali so izredno sejo. Po uvodnem govoru je tovariš direktor kar naravnost povedal, da ena izmed kur ne upošteva predpisanih norm o kvaliteti in velikosti jajc. Saj si vendar ne morejo privoščiti, da bi vsako revolucionarno jajce posebej ¡tehtali, merili in preračunavali, da bi dobili zanj pravo ceno! Zaradi nepredvidene velikosti bi morali podreti pol kombinata, kajti naprave za sortiranje, valjenje itd. ne bi zmogle... Vse to za nekaj jajc. Žal, pa je tovariš direktor poudaril, da je to še en dokaz njegove nezrelosti. Konferenca v KOKODAJSU se ja končala pozno ponoči z mnogimi idejami, a brez konkretnih izhodišč. Edino, neperspektivno, je povedala računovodkinji, namreč da bi kuro kar enostavno zaklali. Telefon je naslednje dni neprestano zvonil. Konkurenca je protestirala, češ da so si v KOKODAJSU izmislili prav nič fer igro. če s tem ne bodo nehali, si bodo oni izmislili obarvana ali pa prozorna jajca. Tovarj direktor je bil v precepu. Kar se da hitro je odpotoval v inozemstvo, da bi kot gost firme INTER-EXPORT KIKIRIKI spoznal, kako v naprednih kombinatih rešujejo take pereče probleme. Med tem je dobila kura pismeno prepoved nošenja jajc, dokler se tovariš direktor ne bo vrnil s službenega potovanja. Mladi inženir jo je včasih pobožal po repu in rekel: „Oba sva enaka bedaka. Oba hočeva za domovino narediti nekaj več.“ SDO SFZ Pevsko - glasbeni festival Adrogué: kvartet Berazategui: sekstet “Cankar” Carapachay: zbor deklet in fantov Castelar: Slovenske mladenke Ramos Mejía: dekliški zbor kvartet Finkovih San Justo: zbor deklet in fantov San Martin: dekliški oktet Slovenska vas: dekliški zbor Nad 70 mladih deklet in fantov bo zapelo 30 slovenskih pesmi Sodeluje tudi mladina z instrumentalno glasbo (klavir, violina...) V soboto, 26. avgusta, ob 20 v Slovenski hiši Denarne naložbe, posojila Pod najboljšimi pogoji! KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z. Bme. Mitre 97 658-6574 Ramos Mejia Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama, gospa Anica Vadnjal roj. Tomšič učiteljica v pokoju Preminula je dne 13. avgusta na Golniku in bo pokopana na Viču pri Ljubljani. žalujoči: sin Ivo z družino /^Pkfüowîcc s» S»Bowcyižg«s LJUBLJANA. — Lužiškosrbski folklorni ansambel iz Budyšyma v Nemški demokratični republiki je 20. julija gostoval v Ljubljani. Ta ansambel je pred 20 leti ustanovil komponist Jurij 'Winar, sedaj pa ga vodi Handrij Cyž, sodelujejo pa v vodstvu še umetniški vodja Gerat Hendrich, komponist Jan Bulank in koreograf Jurij Kubank. Lužiškosrbski folklorni ansambl šteje 60 članov. Po nastopu v Ljubljani so gostovali še v Ilirski Bistrici, Umagu, Črnomlju, Brežicah, na Otočcu, v Velenju in Mariboru. CERKNICA. — Na četrtem taboru mladih arheologov, etnologov in speleologov so arheologi tudi raziskovali v sami Cerknici in odkrili ostanke rimske „Villa rustica“; našli so dva rimska novca z Neronovo podobo in nekaj keramičnih drobcev. Mladi arheologi so kopali na kraju, kjer so lani pri postavljanju električnega droga našli neke „čudne ostanke“, kakor so tedaj pisali listi. BATUJE. — Strokovnjaki Goriškega muzeja so pri Sv. Juriju v bližini Batuj na Vipavskem odkopali nad 100 grobov stare slovenske naselbine. Odkopavanja so začeli že pred petimi leti; pred tremi leti so našli tudi sledove cerkvice. Žal se je zidovje cerkvice popolnoma zrušilo in še posegi kmetov v zadnjih stoletjih pri kmetovanju iso skoro popolnoma onemogočili natančno rekonstrukcijo. Sodijo, da gre za grobove iz 10. in 11. stoletja. LOGATEC — Upravni odbor za gradnjo osnovnih šol je oddal v delo novo šolo v Doljnem Logatcu domačemu gradbenemu podjetju. Zgrajena naj bi bila do leta 1974. Poleg te šole že gradijo novi šoli še v Gornjem Logatcu in v Rovtah. MARIBOR — Sl. julijem so zvišali v mariborskem mestnem avtobusnem prometu ceno vozovnic od 80 par na 1 dinar, odpravili pa so tudi prestopne vozovnice. AJDOVŠČINA — Komisija zavoda za ekonomiko gospodinjstva je visoko ocenila kvaliteto sadnih sokov ajdovske tovarne Fructal-Alka. V konkurenci med 30 jugoslovanskimi podjetji je Fructal pobral več kot polovico vseh priznanj. MURSKA SOBOTA. — Zaradi hudega dežja je Mura letos že petič prestopila bregove in poplavila obrežne vasi in polja. Voda je na mnogih krajih prebila nasipe in se razlila daleč v zaledje ter z južne strani ogrozila Lendavo. V vseh štirih pomurskih občinah so evakuirali okrog tisoč prebivalcev. Na odru Slovenske hiše v Buenos Airesu ¡smo 4., 5. in 6. avgusta imeli priliko videti krstno predstavo nove slovenske igre, ki sta jo pripravila Gledališki odsek SKA in pa Slovensko gledališče. Ta dogodek je še posebno zanimiv, ker je igra Pilatova žena delo slovenskega zamejskega pisatelja Alojzija Rebule iz Trsta, ki ga poznamo predvsem po izvrstnem romanu V Sibilnem vetru. Pisatelj je po poklicu klasični filolog, kar mu omogoča, da dognano zajema tematiko svojih del ne samo iz aktualnosti, ampak tudi iz klasične rimske dobe, kar je tudi motivika naše igre. Pilatova žena je prikaz problematike osebe ki je v evangelijih omenjena samo mimogrede, a z veliko toplino. To osebo, ženo rimskega prokuratorja v Judeji, rimsko aristokratinjo Gallo, vzame Rebula kot centralno točko iskanja Kristusove resničnosti. Galla, ki je Kristusa samo od daleč in le za hip videla, ne najde miru, dokler ga preko apostolov, Marije in svoje vere vani duhovno ne najde. Ob njej je Rebula nanizal druge osebe, nekatere znane iz evangelijev, in nam v njih prikazuje, kako so oni dojeli Kristusovo vstajenje, vsak po svoje. Z mojstrskimi potezami predočuje odgovor, ki ga vsak od njih da na to dejstvo, vsak iz drugačnih razlogov, vsak na drugačen način, a vsak mora odgovoriti na ta centralni problem vsega človeštva. In tu se pokaže druga stran pisateljeve miselnosti. Ta odgovor ni samo Tudi Ščavnica je prestopila bregove, zalila ljutomersko postajo in vse nižje predele mesta. 'Prekinjen je bil tudi železniški promet med Mariborom in Gradcem, a 17. julija so vlaki spet pričeli voziti, čeprav z majhnimi zamudami. ŠTORE — V Štorah so 20. julija slovesno odprli obrat valjarne, ki so začeli graditi že leta 1963. Valjarna bo proizvajala letno 100.000 ton vzmetnih jekel, jekla za gradbeništvo in specialne profile; stroški za gradnjo pa so bili 110 milijonov dinarjev. MARIBOR. — Mariborska Metalna je prvo od 28 zapornic izdelala in predala podjetju Lyvota, ki gradi na reki Indu v Pakistanu največjo elektrano na svetu. Ta zapornica je med največjimi na svetu, saj tehta 165 ton in lahko' zdrži 9000 ton vodnega pritiska. Večje zapornice, ki tehtajo 200 ton so le še v hidroelektrarni pri Assuanu na Nilu in na jezu niagarskih slapov. NOVA GORICA. — ¡Pri Renčah bodo prihodnjo pomlad začeli z deli za zajezitev Vipave. Na ta način bodo dobili kake tri milijone kubičnih metrov vodnih rezerv, ki jih bodo po najkrajši poti speljali do sadovnjakov in vinogradov na Mirenskem polju. UMRLI SO od 12. julija do 17. julija LJUBLJANA. — Lado Macoratti, gradbeni svetnik in nogometni sodnik; Frančiška Kramar r. Rode, 88, up. Tob tovarne; Anči Cerk, up. učiteljica; Franc Bačnik, up. kamnosek; Fani Kovač r. Košir; Peter Brejc, železničar; Ana čerček, 88; Nikolina Simonič, up. učiteljica; Jakob Župec, šofer; Fanči Hribar r. Zebre, 73; Terezija Glasič r. Kozel; Ana Clemente; Peter Velkavrh, 81; Apolonija Perko, 81; Jakob Bačar, up. železničar; Silvija Vozelj r. Pohar; Rika Krašovec r. Jarc; Martin Toman; Marija Satran; Karolina Gril; Sabina Ogorelec r. Kobal; Franc Saje; -Juta Ulmansky r. Zarnik; Ivana Bajec. RAZNI KRAJI. — Jože Razberger, Trbovlje; Frančiška Zabukovec r. Gregorič, Sp. Zadobrova; Jože Vrankar, Kamnik; Ivanka Ozvaldič r. Herčeu, Rogatec; Jakob Lobnik, Maribor; Francka Dolinar, Kranj; Ljudmila Bregar r. Bižal, Domžale; Milka Bregar, up. učiteljica, Ribnica; Franc Sekova-nič, župnik, Radovljica; Angela Zupančič r. Fajfar, Kranj; Terezija Petrič, Dane; Rozalija Bundarle, 75, Matjašev-ci; Josip Vrčon, up. računovodja in borec za severno mejo, Vrtovi; Gizela Maučec, Ptuj; dr. Hubert Rupreht, zdravnik, Maribor; Anica Mastnak r. 'Kind, Šentjur pri Celju; Ivan Pešec, up. žel. uradnik, Radoče; Ana Metka Kocjan r. Požar, Sežana; Vinko Pernar, Leskovec; Jožefa Verhovšek r. Žbontar, Jasenice; Zvone Sergan, Zagorje; Marija Žerovnik r. Šom, Celje; Marija Egidija — Ema Mencin, uršulinka, Mekinje; Ivana Logar, b. gostilničarka, Bohinj; Ivana Cerkovnik, 91, Završe pri Mislinji (prometna nesreča). odgovor tistih določenih oseb v onih daljnih časih, ampak je odgovor vsakega človeka, prej in danes. Vsak človek je postavljen pred to dejstvo in vsak človek tse mora opredeliti. Vsak, posebno pa še današnji. In to dejstvo je pisatelj Rebula prav živo predstavil pred oči gledalcem s spretno tehniko anahronizmov, ko osebe govore, kot da bi se vse dogajalo danes pred nami, ko se govori v današnjem jeziku in z modernimi frazami. Kristus je postavljen pred nas, kot da bi danes živel, in mi gledalci smo primorani, da ga iščemo skupaj z igralci — hic et nune. Vsa ta igra je bila napisana kot slušna igra za tržaški radio. Zato se tudi ravna po zakonih slušne igre, to se pravi, da so v njej nanizani prizor:, polni dialogov, drug za drugim. V igri ni dejanj, so le bolj notranja psihološka dogajanja, ki se prikažejo v opisa značajev. In tudi v tem je Rebula mojster. Vse osebe, od prve do zadnje (morebiti le z izjemo Marije) so plastično izdelani značaji; vsaka oseba je v nekaj potezah popolnoma določena, nam je popolnoma jasna njegova notranjost, njegovo bistvo. Pilat, cinik, ki =e sprašuje, kaj je vest, ki mu je en bog yeč ali manj vseeno — pa Kajfa, ki pravi, da Kristus vstati kratko in malo ne sme, Galla, pravičnica, ki v notranjem iskanju najde vero v Kristusa -— vsi ti in drugi ¡so žive, polne osebe pred nami, ki nam v nekaterih prizorih prav realistično, da, naturalistično odkrijejo svojo notranjost. K razvoju igre bi omenil le še to, SLOVENCI V Osebne novice Umrla je v Sloveniji ga. Terezija Škerbec, mati duhovnika g. Jožeta Škerbca. Naj počiva v miru! Krst. V slovenski kapeli je bil krščen Tomaž Magister, sin Milana in ge. Olge roj. ¡Prijatelj. Botrovala sta gdč. Terezika Prijatelj in Jože Prijatelj. Krstil je g. msgr. Antin Orehar. Srečnim staršem naše čestitke. SAN MARTIN Prosvetni večer, posvečen rajnemu Marjanu Maroltu, odličnemu javnemu delavcu in članu ¡sanmartinske slovenske skupnosti, bo v soboto, 2. septembra zvečer točno ob pol osmih. O življenju in delovanju pokojnika bo spregovoril dr. Tine Debeljak. Nato bo prikazanih nekaj skioptičnih slik iz pokojnikovega življenja, člani Slovenskega doma bodo prebrali iz Maroltovih del nekaj krajših značilnih sestavkov. Vabimo vse Sanmartinčane in ¡sploh vs» prijatelje rajnega Marolta na to spominsko proslavo. Memorial Prelog Franc — Bujas Drago. Na pobudo prijateljev obeh pokojnih dobrih igralcev šaha bo v septembru in oktobru šahovski troboj med ekipami Slov. doma v San Martinu, 'Slomškovega doma in Našega doma v San Justu. Oba pokojna sta spadala med^naše najmočnejše igralce že v taboriščih in tudi pozneje v emigraciji. Prelog je uspešno branil svoje prvo mesto za Naš dom v San Justo, Bujas (ki je umrl letos) pa prvo ali drugo mesto za San Martin. Prelog se je uveljavil tudi v arg. klubu „Velez Sais-field“. Z njuno prezgodnjo smrtjo je v naših šahovskih vrstah nastala . vrzel in mrtvilo. Zato je namen tega turnirja, da poleg počastitve pokojnikov, poživimo zanimanje za šah, zlasti pri mladini. r Prva tekma bo v soboto, 2. septembra ob 20,30 (takoj po končani ¡spominski proslavi za Marjana Marolta) med ekipama iz San Martina in San Justa. Vabljeni vsi ljubitelji šaha ter svojci in prijatelji nepozabnih pokojnih šahi-stov. BLATNIK: KAKO SEM PRIPRAVLJAL ATENTAT NA TITA V Severni Ameriki je izšla zelo zanimiva brošura z gornjim naslovom, ki jo je napisal dr. Franc Blatnik, salezijanec, ki je vsem izseljencem poznan po svojem delu v taboriščih v Avstriji. V tej brošuri, ki je ponatis člankov iz dnevnika Ameriška ¡Domovina, na zelo zanimiv in pritegljiv način opisuje svoje delovanje v Avstriji, pa kako ga je Tito postavil na spisek vojnih zločincev, kako^je nato deloval v Vatikanskem radiu in končno naravnost humoristično popisan Titov strah, da ga hoče Blatnik v Turčiji ubiti. Prijetno popisovanje, zanimiv opis taboriščnega življenja in pogled na metode komunistov odlikujejo to brošuro. Dobi se lahko na naslovu Rev. dr. Franc Blatnik, SDB, 202 Union Ave, Paterson, New Jersey 07502. da je pisatelj prikazal vso igro na način, ki morebiti ni najbolj primeren za dramo. Mislim namreč na to da je vsa dramatika razdeljena na dva dela, ki se stikata le v prvem prizoru, prizoru med Gallo in Poncijem, potem pa se dejanje razvija po dveh tirih, ki med seboj nimata nobene ¡stične točke. Po eni strani Galla, služabnica Deborah, Janez in Marija, po drugi strani pa Pilat, Kajfa in Kvadrat. Ta drugi del je bolj naturalističen in dramatsko močnejši, zato prvi, mirnejši Gallin del, ne pride toliko do moči, čeprav je notranje globlji. Kot sem že omenil je Pilatova žena slušna igra, ki je kot taka bila že izvajana na tržaškem radiu. Sedaj pa jo je režiser Nikolaj Jeločnik prenesel na oder in dramatiziral, čeprav je bilo .,o težko, je bila režiska zamisel dobra in živa. Glavni poudarek je bil dan besedi — kar je logično -— in vsa zunanjost je bila skrčena na minimum. Igra se je odvijala pred nami kot kakšen srednjeveški pasijon — Jeločnik je igro označil kot sakralno dramo — ko se pred nami odigravajo prizor za prizorom, vsak v sebi celota. Tako je bil tudi oder pomaknjen v dvorano, da nam je vse dejanje bolj približal. Prostor na novem odru je bil pravilno izrabljen, značaji jasno prikazani in izdelani. Zamisel pisateljevo, da je to drama današnjega človeka, je režiser uspel prenesti v dramatsko obliko. Zvesto se je držal pisateljevega o-riginala, iz svojega pa je le dodal en vmesni, nemi prizor, ko se srečata proti koncu Pilat in žena, kot da je čutil, da manjka povezanosti med tema dvema svetovoma, kot ¡sem že prej omenil. ARGENTINI SLOVENSKA VAS Večer poezije V Slovenski vasi se je rodilo nekaj novega. Spontano se je iz mladine redila družina deklet in fantov, ki so si za skupno doživetje zbrali tisto, kar ima vsak narod, tudi slovenski, najlepšega in najbolj posvečenega, poezijo. V spomin pesnikoma Francetu Balantiču in Ivanu Hribovšku, žrtvama komunistične revolucije, so v nedeljo 13. avgusta zvečer v dvorani Hladnikovega doma recitirali njuna dela za petdesetletnico njunega rojstva. Bilo je to srečanje s pesnikoma, ki sta morala v grob v starosti sedaj nastopajočih. Podajanje je bilo lepo, saj se je čutilo pri vseh, kako jim je blizu slovenski svet, kjer počivajo pod zemljo tolikeri zakladi naše besede. Naj navedemo tu nekaj mnenj iz občinstva, katerega udeležba je bila zelo lepa: „Iz verzov in zvokov sem čutil, kako je v vseh nastopajočih pesem doživeta. Tako ta nova generacija diha ljubezen do umetnosti, ki se v njih ustih odpira v cvet, ki je bil prehitro zadušen.“ — „Prst z obeh grobov je vstajala v Besedi — skozi poezijo je dihalo ne samo odrešenje mladih pesnikov v trpljenju in spoznanju, zažareli sta tudi Resnica in Lepota v pieteti, polni ljubezni.“ — „Vsak js podajal z velikim spoštovanjem in skrbnostjo.“ — „Mislim, da ljubezen do poezije v mladini utrjuje obenem ljubezen do vsega, kar je okrog njih slovenskega.“ — „Nekateri narodi imajo tudi po podeželju klube poezij, bralne klube in podobno. Ali mar ne bi bilo mogoče tako začeti tu ali tam? Celo občestvo slovenskih naselij bi črpalo iz takih virov lepote, pogum in veselje do življenja, ki zna biti lepo, ce^je zrastlo iz src mladih in idealnih Uvodno besedo je imel Andrej Rot, kakor tudi povezavo, ki jo je delil z Mimi Bokaličevo. Recitirali :so: Vera Adamičeva, Marjan Adamič, Mimi Bo-kaličeva, Janez Bokalič, Miha Bokalič, Mari Glinškova, Tone Jemec, Magdalena Koprivnikarjeva, Martina Kopriv-mkarjeva, Janez Krajnik, Marija Stanovnikova in Franci Stanovnik. , _ T» večer je bil res kulturni dogodek Mladi družini, klubu poezije, naša' topla zahvala in čestitke z željo naj se naprej pridno delajo! KAJ PRIČAKUJE MLADINA DANES OD SVOJIH STARŠEV? Tak je naslov predavanja, ki ga bo imel — kakor smo že poročali v zadnji številki „Svobodne Slovenije“ •— dr. Rudolf Hanželič v okviru Zveze mater in žena v četrtek, 24. avgusta ob pol 5 popoldne v Slovenski hiši. Gospa Pavlina Dobovškova, predsednica Zveze, je že večkrat izrazila željo, da bi prizadevanje organizacije bilo dobrodelnega in kulturnega značaja hkrati. Kulturno delo naj bi ¡skušalo premostiti in ugla-diti ostrine, ki so se pojavile med nami. Tudi pisatelj Karel Mavser je s svojimi vzpodbudnimi besedami poudarjal potrebo omejiti malenkostne razlike, ki nas ločijo. V skladu s temi plemenitimi pobudami je odbor naše organizacije povabil predavatelje, ki so ¡si osvojili različna gledanja na naše narodne probleme. Vsa ta različna gledanja pa imajo vendarle en samo stično točko: ljubezen do domovine in skrb za lepšo bodočnost našega naroda. Upamo tudi, da med nami, ki smo se odtrgali od rodnega debla v kaosu povojnih let, — tu Prvi prizori s Pilatom, Kajfom, Kvadratom Gallo in Deborah so bili prikazani zelo razgibano, prav naturalistično, kar je ustvarjalo napeto vzdušje in pritegnilo gledalca. Le zadnji prizor z Marijo je izpadel iz celotnostne zamisli. Res je, da je Marijin značaj premalo izdelan, premalo močan, ampak tudi režiserska zamisel je ta prizor izdelala preveč pridigarsko, neživljenjsko in zato premalo človeško. Tudi bi še pripomnil, da iso odmori med posameznimi prizori bili predolgi in so razbijali že itak razbiti tekst. Če presodimo še posamezne igralce, moramo začeti z Jeločnikovim monologom Manifest na gori po Mateju. V njem nam je Jeločnik podal kot uvod v sakralno dramo gladko tekoče nekatere misli iz Kristusovega nauka, s polnim zanosom in njemu lastno- inter-preetacijo. Omenil bi le, da je bil ta monolog predolg, posebno ker je besedilo že vsem več ali manj znano. Teža igre je slonela na Galli, ki jo je predstavljala iPavči Eiletzeva. Ponosno figuro rimske dame je Eiletzeva mojstrsko rešila, ko je prikazala iskanje in duševno borbo in končno mir v besedah Janeza in Marije. Ponosna, odločna in umirjena postava jo je odlikovala skozi vso igro. , Druga oseba, Pilat, v igri Frida Beznika, je bil pravo nasprotje v izdelavi osebnosti, a v popolnosti enakovreden prejšnji. Politični oportunist, slabič, hoče doma igrati neizprosnega, ošabnega in odločnega človeka. Beznik je podal ta značaj v dodelani igri in si osvojil poslušalce, posebno še v svojem dialogu s Kaji», ki ga je igral Lojze Re-zelj. Ta, verjetno najboljša figura v Krstna predstava igre Pilatova žena Vsak teden ena ZLATO V BLATNI VASI Oton Župančič Prišli trgovci z novci za šalo v Blatno vas zares, na trgu sredi blata 'pustili pisker zlata, potem naprej, Laha, zares, zares trgovci z novci. Prišli so slepci s cepci za šalo v Blatno vas zares in pikapoka šlo je, brž lonec je na dvoje, potem naprej, haha, zares, zares da slepci s cepci. Prišli so norci s korci za šalo v Blatno vas zares, planili so po zlatu, raztresli ga po blatu, potem naprej, haha, zares, zares da norci s korci. Prišla je putka tutka za šalo v Blatno vas zares, vse blato potacala, zlato je pozobala, potem naprej, haha, zares, zares da putka tutka. In Blatničani zbrani sklenili so v en glas zares: „Ta putka kokadjca bo nesla zlata jajca!“ Potem pa pit, haha, zares, vsi Blatničani zbrani. Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji“ 14. avgusta 1952 — št. 30 LJUBLJANSKA UNIVERZA VEDNO BOLJ RDEČA Minister za kulturo v slovenski komunistični vladi v Ljubljani Modic je- dobil vsa pooblastila, da lahko sam po lastnem preudarku, se pravi po navodilih komunistične partije, postavlja in odstavlja profesorje na ljubljanski univerzi. Tako sedaj postavlja za profesorje na univerzi ljudi, ki nimajo nobenih kvalifikacij za vseučiliške profesorje. Pa to za komuniste ni važno, glavno je, da so vsi pristaši komunistične diktature. Dosedanjim profesorjem na univerzi, ki niso komunisti, delo vedno bolj otežujejo. Tako je pred časom skupina komunističnih akademikov zahtevala in „sklenila“, da priznani znanstvenik dr. Pitamic ne bo več predaval gotovih učnih snovi iz pravnih ved, ker da „nanje ne gleda z očmi naprednih znanstvenikov.“ imamo v mislih starejšo emigrantsko generacijo —, ni izkoreninjenca, ki bi se izneveril ¡svetovnemu katoliškemu nazoru. Vsaj to sveto izročilo naših dc- (Nad. na 4. istr.) igri, je z rahlim karikiranjem, zvitim prikazovanjem politične ¡spretnosti in podtalnega sovraštva prevzel vse poslušalce. ¡Deborah ■—- Lučka Potočnik — je lepo prikazala služabnico, ki živi iz dneva v dan, a jo teža dogodkov spreobrne in spremeni. Apostol Janez je zanimiva osebnost, ki jo je skrbno Dodal Janez Zorec. Težka vloga, ki jo je dobro rešil, kajti Janez je čustven, r> obenem odločen, preprost a pogumen. Janez Jerebič je v svoji prvi večji vlogi prav dobro zaigral Kvadrata. Ja sen glas, ponosna drža in dobra mimika ga dobro označujejo. Tudi Marij:’ —- Marija Kačar Finkova, je zadovoljivo rešila svojo težko vlogo, ko ie prikazala Marijin mir in ga tudi prenesla na Gallo. Upodobitev, scenografijo in kostumografijo je izvrstno zamislil arh. Marijan Eiletz. Njegov načrt preprostega odra, pa rešitev izmenjave scen z najpreprostejšimi pomagali je bila zelo učinkovita, kakor tudi zamisel kostumov, ki so bili moderni z rahlim nadihom preteklosti, kar nam je tudi približalo osebe in dejanja. Tildi diapozitivi, ki sta jih izdelala Janez Zorec in Ani Potočnik, so bili lepa scenska za-kulisa, le žal niso prišli dovolj do izraza, pa tudi njih izmenjava je precej motila. Pri tehnični plati igre — ki je brezhibno delovala — so sodelovali še Rok Fink Kačar pri osvetljavi, Franci Toma-ževič in Božidar Kocmur pri zvoku, pri izdelavi scene sta pomagala še Franc Bidovec in Franci Osojnik. T. D. ml. JUGOSLAVIJA IX EVROPSKA VARNOSTNA KONFERENCA STRAH PRED DOKTRINO BREŽNJEVA New York Times je pred kratkim objavil članek izpod peresa C. L. Sulzberger ja o pripravah na tkim. evropsko varnostno konferenco, za katero menijo, da bo morda prihodnje leto. V članku znani časnikar razpravlja o dosedanjem razvoju v tej smeri in ugotavlja da bo konferenca, če bo do nje prišlo, pomenila formalno „premirje med NA TO in Varšavskim paktom“. Iz zunanjih ministrstev evropskih vlad prihajajo različni predlogi, o čem vse naj bi na tej konferenci razpravljali. Med temi je tudi predlog Titove komunistične vlade o „prepovedi vojaških manevrov na ranljivih obmejnih področjih“ prav tako pa tudi „prepoved uporabljati mednarodne pomorske cone in mednarodni zračni prostor za razkazovanje oborožene sile v bližini teritorialnih voda ali zračnega prostora evropskih držav.“ Sulzberger nato nadaljuje: „Na prvi pogled izgleda da se ti predlogi nanašajo na obe nasprotni si strani. NA TO je doslej večkrat imel manevre v obmejnih področjih: pred vrati ZSSR v severni Norveški, ob mejah češkoslovaške v Zahodni Nemčiji, ob bolgarski meji v Grčiji in Turčiji. Varšavski pakt pa ima manevre po vsej Vzhodni Evropi, med Baltikom in črnim morjem. ..“ „Razumljivo je, da je jugoslovanska vlada postavila zgornje predloge, ker se nahaja v neugodnem zemljepisnem in političnem položaju. Je nevezana, med obema velikima blokoma, pieji pa na dve NATO državi (Italijo in Grčijo) in na tri države Varšavskega Sovjetski atomski fizik Andrej Saharov je pred kratkim znova silovito napadel politično preganjanje v ZSSR in sovjetski totalitarni režim. Njegov protest so skrivaj poslali iz ZSSR v svobodni svet in ga je v celoti objavila pariška revija L’Express. Saharov zahteva „totalno ideološko svobodo“ in nadaljuje: „Naša družba je bolna od apatičnosti, dvoličnosti, kratkovidnega samoljubja in prikrite krutosti. Da se bo to in tabo družbo ozdravilo, je v prvi vrsti treba prenehati s političnimi preganjanji tako juridično kakor psihično ter tistim, ki Ščitijo birokracijo ter vmešavanje totalitarnega režima v zasebno življenje državljanov, onemogočiti službe, jih izgnati iz šol, jim ne izdajati dovoljenja za bivanje in jim sploh onemogočati napredek.“ Zgornji protest je Saharov napisal letošnjega junija ter da je nadaljeva- SLOVENSKE LISTE NA KOROŠKIH VOLITVAH (Nad. s 1. str.) V Avstriji doslej niti Ljudska, pa tudi Socialistična stranka nista pokazali pripravljenosti, da bi osnovna slovenska vprašanja reševali v celoti. Sedaj pa je gotovo pričakovati, da bosta obe veliki stranki na Koroškem na vse načine začeli spodkopavati odločitev slovenskih odbornikov za samostojen slovenski nastop. To poizkušajo delati najuspešneje tako, da vidnim slovenskim ljudem ponujajo ugodna službena mesta, če pristopijo k eni ali drugi stranki, ali se vsaj vzdržijo borbe za pravice slovenske skupnosti. Tako hromijo na učinkovit način slovensko gibanje, ker napravijo ¡slovenske ljudi odvisne. Poziv k enotnemu nastopu Da slovenske ljudi navdušijo za samostojen nastop in da jim vrnejo vero v lastno moč, so koroški voditelji zadnje čase pozivali Slovence k čim bolj strnjenemu odzivu. Tako je na Korošce naslovil narodni proglas tudi Alojz Gregorič, podžupan občine Globasnica, ki je bil skupaj z že prej omenjenim Mirkom Kumer jem in dr. Lukom Sien-črdkom iz Dobrle vasi eden najbolj navdušenih za samostojno nastopanje na volitvah. Njegov poziv se glasi: „Dragi rojaki! Mi slovenski občinski mandatarji smo bili povabljeni v pakta (Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo), na eno pro-kitajsko državo (Albanijo) in na eno resnično nevtralno državo (Avstri j o). Tako se bo Jugoslavija v nadaljnji vojaški krepitvi obeh blokov počutila vedno bolj neprijetno. Še bolj je zanjo neprijetna pomorska tekma med ZSSR in ZDA v Sredozemlju. V Beogradu se zavedajo strateške važnosti jadranske obale ter Albanije, na kateri se ozirajo oči sovjetskih admiralov. Poleg tega Jugoslavijo neprestano skrbi še drug problem. V Beogradu se ne morejo otresti misli na „Brežnjevo doktrino“ iz leta 1968, po kateri si je Moskva privzela pravico fizično intervenirati v notranjih in zunanjih zadevah drugih ‘socialističnih’ držav. In Jugoslavija je ‘socialistična’ država. ZSSR se je poslužila manevrov Varšavskega pakta, da je organizirala svoje vojne sile za okupacijo češkoslovaške in za strmoglavljenje Dubčeka. Naslonila se je na manevre Varšavskega pakta, da je izvajala pritisk na Romunijo, da se je bolj prilagodila moskovski liniji. Skoro ni dvoma, da bo v bodočnosti uporabila enak način nasproti Jugoslaviji, če bi ta, po Titovi smrti, postala žrtev notranjih neredov in sredobežnih sil, kakor je npr. hrvatsko separatistično gibanje, in bi tako pritegnila nase moskovsko intervencijo. Zato izgleda, da je Jugoslavji veliko na tem, da bi se velesile sporazumele, kakor to predlagajo v Beogradu. ..“ nje druge protestne note, ki jo je Saharov poslal Brežnjevu 5. marca lanskega leta. V tem protestu je Saharov protestiral proti politiki sovjetskega režima pošiljati Svoje nasprotnike v umobolnice. V svojem protestu ¡Saharov tudi pravi: „Uporabljanje psihiatrije za politične namene je absolutno nedopustno in predstavlja neizmerno nevarne posledice za družbo. Sovjetski veljaki ne odgovarjajo moralni obnovi ljudstva in razumnikov, ki se je začela, ko so bili najbolj skrajni izbruhi stalinističnih brutalnosti kontrolirani. Toda ni prišlo do nobenih temeljnih sprememb v osnovni družbeni in ideološki strukturi Sovjetske zveze,“ pribija Saharov. „Zaskrbljenost nad razmerami me silita k temu, da protestiram proti novim naporom režima za omejevanje idej in informiranja, kar vse množi politično in ideološko preganjanje. Pred Tinje na razgovor 0 samostojnem nastopu pri volitvih v občini. Zelo nas veseli, da smo se po tolikih letih le odločili za takšno srečanje. Govorili smo o problemih za občinske volitve in sklenili enoglasen sklep: pri prihodnjih volitvah hočemo zopet s samostojno listo kandidirati. Kot zastopnik ¡Slovencev v občini Globasnica smatram to odločitev kot ¡samoobsebi umevno. S to odločitvijo tudi dokumentiramo našo voljo, sodelovati pri oblikovanju naše občine. S tem pa bomo dokazali, da smo še politični dejavnik na Koroškem, čeravno domovini zveste ustanove že obljubljajo Slovencem oziroma slovenski manjšini narodno smrt. Tudi druge manjšine v Evropi nastopajo z lastnimi listami, kot na primer goriški in tržaški Slovenci že od leta 1945, kakor tudi danska manjšina v Šlezwiku v severni Nemčiji. Izrecno pa poudarjamo manjšino Južnih Tirolcev v Italiji, ki bi jim ne prišlo na misel voliti kako italijansko stranko, ker bi jih ob tej odločitvi ves nemško govoreči svet zasmehoval. Na žalost je razvoj po letu 1945 pripeljal tako daleč, da mnogo tržaških in koroških Slovencev voli tuje stranke. Skrajni čas bi bil, da si koroški Slovenci izprašamo vest in pridemo do spoznanja, da je le v skupni slogi moč stranke pri volitvah in da se le tako doseže uspeh. Če nam je še kaj pri srcu usoda slovenske manjšine na Koroškem, po- Mednarodni teden Idi Amin, ugandski predsednik, je objavil, da morajo v 90 dneh zapustiti Ugando „vsi Azijci ki imajo britanske potne liste.“ V Londonu računajo, da je teh ljudi ok. 50.000, v Ugandi pa, da jih je 80.000. Amin jih izganja, kar da „sabotirajo ugandsko gospodarstvo.“ V Londonu skušajo pregovoriti Amina, ki mu prišepetuje Kitajska, da bi spremenil ¡svoj sklep. Pristaniška stavka v Angliji traja že več kot štirinajst dni in so v nekaterih predelih britanskih otokov že začeli čutiti posledice pomanjkanja uvoza. Londonska vlada se pogaja s pristaniškimi sindikati za poravnavo. Pristaniški delavci zahtevajo zvišanje dnevnic. V Čilu je prišlo do hudih notranjih sporov v Allendejevi koaliciji komunistov, socialistov in drugih levičarskih struj. Allende preganja tkim. MIR, teroristično organizacijo, ta pa obtožuje Allendeja, komuniste in druge levičarje, da. so prepočasni s k-omunizacijo države. Del socialistov je na strani MIR-a, prav tako del komunistov. Krščansko-demokratska opozicija spor podpira. Razmere ¡so tako napete, da se govori o vojaškem udaru in o državljanski vojni. Mnogi dvomijo, da bo Allende zdržal vso predsedniško dobo, ki mu poteče šele leta 1976. Konferenca nevezanih držav, ki se je ie udeležilo nad 60 držav, se je udeležila tudi Titova Jugoslavija. Titova delegacija je podprla pripustitev na konferenco tkim. „južnovietnamsko začasne vlade,“ ki so jo v ilegali proglasili komunisti. Iz protesta je konferenco zapustilo več delegacij. nami so novi in vedm> bolj zaskrbljujoči znaki poslabšanja razmer, kar nam dokazuje, da je bila tkim. liberalizacija le iluzija. Valovi političnih aretacij v prvih mesecih letošnjega leta so zlasti kričeči. Največ jih je v Ukrajini, potem v Moskvi, Leningradu in vsepovsod. Preganjanje, napadi na vero se desetletja nadaljujejo z vztrajno krutostjo. To je zlasti težak udarec na človeške pravice.“ ■Saharov nato „z grozo ugotavlja, „da se večina zgornje plasti družbe v državi — partija in vladni upravni a-parat ter večina favoriziranih razumnikov — grabežljivo oklepa svojih privilegijev ter dokazujejo da so povsem indiferentni do kršenja človeških pravic.“ Saharov v svojem protestu omenja tudi velik problem alkoholizma v ZSSR, za katerega pravi, da je „narodno pustošenje“ ter zaključuje: „Življenjsko nujno je, če hočemo preživeti kot družba in kot narodi, da se odpravijo najskrajnejši izpadi centralizma in birokratskega monopola komunistične partije na gospodarskem, ideološkem in kulturnem področju.“ tem je samo eno geslo — združeno nastopati pri prihodnjih volitvah!“ Partija le za lastne interese Te sklepe bi morali vsi ¡Slovenci v zamejstvu pozdraviti, posebej pa bi jih morale pozdraviti odgovorne sile v Sloveniji. Zgodilo pa se je, da je ljubljansko Delo takoj označilo ta sestanek za nepremišljen. Vedno ista pesem odgovornih oblasti 'SRS. Kaj se še sedaj ne zavedajo, da so tuje stranke (tako v Avstriji kot v Italiji) pravi grobokop za Slovence? Da je v njih postalo mlačnih nešteto ljudi, ki so jim vtepli v glavo, da velja vec fratelanca ter razredna zavest kot pa narodna zavednost ? Skrajni čas je že, da bi ¡se matična država začela zavedati neodpustljive napake, ki jo dela s tem, da posredno propagira in sugerira svojim idejnim privržencem v zamejstvu da ¡se včlanjujejo v razne SPOe, PCI, PSI, PSIUP itd. ¡Sicer pa vidimo, da sam razvoj obsoja tako vključevanje, saj so se tisti ¡Slovenci, ki so bili najprej pri PSI, potem pri ¡PSIUP (ta je zdaj izginila), zdaj pri PCI morda le zavedeli, da je igračkanje in žongliranje z njimi le preveč podobno cirkuškim umetelnostim. Samo svobodna, samostojna pot v slovenskih strankah bo dala Slovencem tiste moči in zavesti, ki sta jim tako potrebni pri njihovem vsakdanjem boju za obstoj in razvoj slovenstva v Avstriji in Italiji. Družbene In Ideološke strukture v ZSSR nespremenjene FIZIK SAHAROV SPET PROTESTIRA Gosposka nam nalaga velike davke, lenoba še večje, še večje pre_ vzetnost, največje pa nespamet. Slovenski pregovor. Zapisal primskovski župnik Jurij Humar (1819—1890), Iz življenja in dogajanja v Argentini V nedeljo, 13. avgusta se je iz W&-shingtona vrnilo argentinsko gospodarsko odposlanstvo, ki je vodilo razgovore pri Svetovni Banki in pri Medameri-ški razvojni banki, za dosego kredita za obnovitev argentinske železniške mreže. Višina kredita, 84 milijonov dolarjev, je bila končno potrjena. S teni se je končala majhna afera, ki je nastala v trenutku, ko je vlada objavila, da nima namena povišati železniških tarif. Kredit pa, ki je bil že prej odobren, je predvideval določeno višino do mače financiacije. Ker država ni mogla primanjkljaja kriti iz posebnih fondov, naj bi ga krila s povišico tarif, če ne, zunanjega kredita ne bi bilo. Vlada je končno popustila, pripustila zvišanje, ki bo v višini 15%. Ta dogodek v malem jasno kaže na včasih nelogično delovanje vlade, ki večkrat ukrene kako stvar, pa jo realnost prisili, da svoje sklepe potem spremeni. In to zlasti na gospodarskem polju, včasih pa tudi na političnem. V politiki pa je bilo delovanje zadnji teden zelo razgibano. Toliko napovedovana odstavka ministra za socialno skrbstvo Manrique-ja, se je končno izvršila. Preteklo sredo 9. jo je dokončno predstavil, v četrtek pa jo je predsednik Lanusse sprejel, čeprav je zavrnil nekatere trditve, ki so bile v njej izražene. Manrique je takoj napovedal, da ni njegov glavni namen politično delovanje, da se mu pa tudi ne odpoveduje. Vendar da nima svoje politične stranke in še ne ve, kako se bo vo- litev udeležil, če se jih bo. Politični opazovalci pa ¡po svoje sklepajo, da bo bivši minister, ki uživa simpatije pre. cejšnjega dela prebivalstva (zlasti u. pokojencev), gotovo kandidiral za pred. sedniško mesto. Le glede stranke, kateri naj bi se priključil, še niso edini. Medtem so tudi v polnem teku po. lirični ukrepi. Tako je v soboto, 12. predsednik Lanusse zbral vse guver-nerje, in jim dal natančna navodila gle-de političnih procesov v provincah. ž,> v petek pa je komisija za politični plan začela pogovore s strankami, ki delujejo na vsedržavnem nivoju. Tako so bili ta dan sprejeti radikali in ljudska levičarska fronta. Stranke, ki pa so povezane v „Državljanski osvobodilni fronti“ pa so v večini povabilo na ra;, govore odklonile. Vlada trenutno posveča bolj malo pozornosti madridskim razgovorom, vsaj navidezno. Ima pač dovolj lastnih skrbi. Zaenkrat je že izpolnila prazno mesto v ministrstvu za socialno skrbstvo. Ra to mesto je bil imenovan dr. Oscar Puigros, iz krščanske socialne struje. Bil je že minister za delo in socialno varnost za časa predsednika Guida, po Frondizijevem padcu. Bil je tudi član Krščanske demokracije, iz katere je izstopil leta 1960, ko je ta stranka začela svoje ljubimkanje s peronisti. Od tedaj je sicer v krščanski struji, a neodvisen. Na splošno je tudi priznan kot velik strokovnjak na socialnem polju. Vsaj v tej izbiri je imela vlada srečno roko. Goriška in Primorska MOGOČEN PROTEST NAŠIH KMETOV Kmetje iz štandreža, Sovodenj, Loč-nika, Podturna, števerjana, Pevme, Oslavja in Podgore so se zbrali v ponedeljek, 31. julija, zjutraj na trgu pred goriško železniško postajo in od tam začeli protestno manifestacijo zaradi nevzdržnega stanja, ki ga povzročajo stalne in sistematične razlastitve zemljišč v Štandrežu in Sovodnjah in zaradi nejasnega zadržanja pristojnih oblasti v zvezi z odkupno ceno zemljišč. V povorki je bilo kakih sto traktorjev, ki so se počasi in disciplinirano pomikali v dvojni vrsti po Korzu. Na traktorjih so kmetje nosili velike transparente z dvojezičnimi napisi proti nasilnim razlastitvam, proti zakonu 865, pretiranemu širjenju cementa, začasni zasedbi zemljišč in zahtevali pravično odkupne cene, plačilo pred začetkom del, spremembo regulacijskega načrta, zaščito kmeta in kmetij, spoštovanje naravnih pravic do obstoja ter zaščito narodnostnega ¡sestava in ekonomskega razvoja. Dolga vrsta traktorjev se je najprej ustavila na Travniku, kjer je spregovoril Ernesto ¡Miolato, ravnatelj Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje, ki je manifestacijo organizirala, za njim pa je v slovenščini govoril odv. Avgust Sviligoj. Govornika sta seznanila javnost o zahtevah kmetov in poudarila, da uničujejo pretirana razlaščanja kmetijske površine, ki so kmetu vir dela in obstoja. Po končanem govoru je prefekt sprejel delegacijo kmetov, ki mu je predložila pismeno vlogo in ga seznanila z vsemi zahtevami kmetov. Delegacija je protestirala, ker je prefektura izdala dekrete o začasni zasedbi zemljišč v Štandrežu, ne da bi se prej dogovorila s kmeti glede cene in plačilnega roka. Prefekt je med drugim dejal, da so dekrete izdali v skladu obstoječih zakonov. Traktorski sprevod je nato krenil po ulici Roma do občinske palače. Delegacija je pri županu zahtevala naj se občina ne poslužuje zakona 865 in naj poskrbi za spremembe regulacijskega načrta, da bodo kmetje še naprej ohranili svojo dejavnost. Podobne zahteve so kmetje naslovili na pokrajinsko upravo, kjer je delegacijo sprejel njen podpredsednik. Pastirjev glas v tujini Dr. Filip Žakelj se poleg velikega' truda za to, da bi mi in svet pravilno sodili našo protikomunistično borbo, veliko trudi, da bi spoznavali naše velike može, katerih delo je pomenilo za naš narod veliko. Vodi pri nas gibanje za Baragovo beatifikacijo in piše o tem v časopisju in v knjigah; lepo se je oddolžil svojemu prijatelju in duh. voditelju p. Hugo Brenu, kot pospeševalec Marijinega češčenja nam je napisal molitvenik in še drugo knjigo, kjer opisuje častilca Marijinega škofa Baraga. -Sedaj nas je presenetil s prvin zvezkom obširnega dela z naslovom: Pastirjev glas v tujini. Vem, da je bil eden glavnih nagibov za to delo, da škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki je bil v svojem življenju po eni strani spoštovan in ljubljen kot nikdo drugi, po drugi strani pa osovražen, zaničevan, oklevetan in ponižan, kakor zlepa kak škof ni bil, in ki je ¡sam nosil težo križa s ponižnostjo in vdan v božjo voljo, da temu našemu duhovnemu velikanu — vrnemo omadeževano čast vsaj s tem, da ne pozabimo, kaj nam je govoril, česa nas je učil, pred čem nas je svaril, ko smo kot sirote padli v tuji svet, kamor nas je tudi on ¡spremljal in z nami delil vse tegobe onih let. Dr. Žakelj pravi v uvodu, da je vsega, kar je škof Rožman napisal, znanega in deloma pripravljenega za tisk, za sedem knjig po 500 strani. Ne vemo, v koliko bo mogoče cel načrt uresničiti, glavne stvari pa upamo, da bomo mogli v tisku dobiti v roke. Zaenkrat imamo pred nami prvih 480 strani tega lepega dela, ki objavlja del tega, kar je škof dr. Rožman pisal beguncem po ¡svetu. Dalje slede škofove besede o potih božje previdnosti, obširno delo o Mariji, pridige njegove, pisanje v slovenskih časopisih in revijah, zlasti v Božji besedi. Kdor prebere le naslove nepregledne vrste člankov, bo spoznal, da je ta knjiga lahko vsakomur vodnik v duhovnem življenju, ali celo molitvenik, saj ¡so premnogi članki nadpastirjevi kot besede molitve, ki jih oče in mati polagata na jezik svojim otrokom. Sezimo po tej bogati knjigi. V veliko korist nam bo in oddolžili se bomo spominu našega velikega škofa. Kk AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 33 BUENOS AIRES 17. avgusta 1972 BSLOVENIA LIBRE KONGRES „CERKVE V STISKI« IZČRPNO POROčILii O POLOŽAJU Y JUGOSLAVIJI Informe acerca de la situación mundial El secretario general de las Naciones Unidas, Kart Waldheim elogió' el nuevo equilibrio de prudencia entre las grandes potencias pero advirtió' que es una idea obsoleta creer que puedan mantener la paz entre sí e ignorar la sabiduría y la importancia de las naciones menores. En la introducción a su informe anual a la Asamblea General, reiteró su preocupación de que la organizaciótn de las Naciones Unidas “parece no tener importancia en lo que está sucediendo en Vietnam”. Esta fue la primera y más completa opinión del nuevo secretario general del organismo sobre la situación mundial dada a conocer a la asamblea. Se presume que en esa ocasión Waldheim tratará de convocar a una reunión de cancilleres de las grandes potencias para buscar la forma de hacer que la UN participe en forma más efectiva en la búsqueda de una solución para los grandes problemas mundiales. cegovini. Samostan pripada frančiškanom. Odnesli ¡so vrsto rokopisov. 17. aprila so po uradnem ukazu preiskali stanovanje časnikarja, ki je uslužben pri „Glasu koncila“. V' maju je oblast v mestu Reka obtožila časnikarko Ren-dičevo, da je pri „Glasu koncila“ sredi leta 1971 v priobčenem članku vodila „sovražno propagando“. V članku naj bi katoliška časnikarka napisala, da Hrvatska pripada zapadu in tako nima ničesar skupnega s Srbijo, ki spada na vzhod. Obenem z obtožbo je bila sodelavka katoliškega časopisja izključena iz službe nekega podjetja na Reki. Še v januarju se je razvedelo, da je bil duhovnik v Baški vodi obsojen na 60 dni zapora, ker je širil neki koledar, v katerem je bila hrvatska zastava brez obligatne komunistične zvezde. Drugi katoliški koledar „Danica“ je bil prepovedan. 18. aprila letos je okrajna sodišče v bosanski Tuzli obsodilo frančiškana Bošnjakoviča zaradi posesti sovražne literature na tri leta težke ječe. Medtem se množe Cerkvi sovražni članki v časopisju in. drugod. Vedno spet prihajajo do besede oni, ki niso priznali popustljive politike preteklih let. Dragan Kalinič je pri odboru jugoslovanske študentovske zveze izjavil: „Rekel bi, da so podgane prišle iz svojih lukenj. Zbirajo se po cerkvah in od tam spet poskušajo svoje posle“. Najnovejši razvoj je prinesel nadalje s ¡seboj, da se je umaknila na komunistični strani dosedanja pripravljenost za dialog s Cerkvijo marsikje, če že ne povsod. Spet je bilo s tem v zvezi postavljeno vprašanje, ali morejo biti verniki nastavljeni kot učitelji in prav tako ali morejo biti člani komunistične zveze. Na obojno vprašanje je sedaj odgovor negativen. To vznemirja zlasti učitelje, ker žene številne pedagoge v težke konflikte z vestjo. Z brutalnostjo naravnost povedo „Učiteljstva, ki ne uči naše ideologije, ne moremo plačevati“. Razumeti moremo, da skrbijo partijo narodnostna nasprotovanja v Jugoslaviji. Ne moremo pa razumeti, da so ponovno napadli in žalili nadškofa Kuhariča v časopisju. V postnem pastirskem pismu je obravnaval tudi narodno vprašanje in soudeležbo vernih jugoslovanskih državljanov. Med drugim je dejal: „Nikdar se ne morejo verni starši skladati s tem, da bi njihovi otroci bili prisiljeni sprejeti v šoli ateizem kot življenjski nazor.“ Kot odgovor na te razumljive zah- Slovenske liste na koroških volitvah DOMAČA PARTIJA ZOPET IZDAJA ZAMEJSKE SLOVENCE teve zagrebškega nadpastirja je ¡sledila velika časnikarska gonja. Vendar — in to moremo pozitivno vrednotiti — očitki niso ostali brez odgovora na carkve-ni strani. Katoliški tisk, duhovniki in ostali škofje so se postavili na stran napadenega nadškofa in izjavili svojo '.solidarnost z njim. Kaj nam povedo ta in podobna dejstva? Ali je Cerkev v Jugoslaviji pred novim preganjanjem? Več izjav s partijske strani naj bi cikale na to, da najvišje partijsko vodstvo ne želi očitnega spopada s Cerkvijo. Še vedno imajo škofje in cerkveni tisk možnost in pogum za obrambo. Moramo pa trdno pribiti: Odnosi med Cerkvijo in državo, so 'se poslabšali. Tudi za sedaj še ni preganjanja kot je bilo v štiridesetih ali petdesetih letih. Vendar so znamenja, ki kažejo na vihar. Upati pa moremo, da bodo pomirljive sile v partiji in državnem aparatu obdržale dosedanje stanje. Vsi pa so edini, tako pri Cerkvi kot pri partiji: Povratek k boju bo imel strašne posledice za vse narode v Jugoslaviji, za katolike kot pravoslavne, za verne in ateiste”. — Tako sodi tujec, ki pa razmere v Jugoslaviji dobro pozna. DELOVANJE NA KONGRESU Kongres je imel že ustaljeni dnevni red. Tudi letos je bila ekumenska pobožnost božje besede, ki so jo vodili katoliški, pravoslavni in evangeličanski duhovnik. Prav tako ura molitve, ki je morda ena najbolj pretresljivih točk, ko vsa cerkev skupno moli za narode, kjer je „Cerkev v stiski“, med drugimi je bil tudi slovenski očenaš. Zadnjo večer pa je rumunski cerkveni zbor podal lep koncert. Med predavatelji so bili: Prof. dr. Gustav Ermecke z univerze v Bochumu, ki je govoril: „Kaj razume Cerkev pod versko svobodo ?“ Predavatelj je izšel iz zadnjega koncila, ki je obširno o tem razpravljal, podal nekaj zgodovine in zaključil, da je verska svoboda naravna pravica vsakega človeka. ■Dr. Klaus Kernig z univerze v Frei-burghu je razpravljal „o verski svobodi pri komunistih v teoriji in praksi“. Friedrich Graf von Westfalen je razpravljal: „o verski svobodi v svobodnem svetu“. Referent je povedal o zmotah, ki se širijo v zapadnem svetu, pa tudi o indiferentizmu in napačni toleranci. Kongres je zaključil znani „špehpater“ — p. Wenefried von Strat-ten. Zgodovinska dogajanja v Evropi Daši je Zahodna Evropa v svojem političnem razvoju bistveno neodvisna, je ta njen razvoj bil doslej zaradi posledic druge ¡svetovne vojne tako navezan na politični razvoj ZDA, da tudi še" letos najprej pričakuje konca severnoameriške volilne kampanje in izvolitev novega severnoameriškega predsednika, predno bo storila največji korak v svoji bogati zgodovini: predno se bo prihodnje leto v celoti gospodarsko povezala z vstopom Anglije in še treh drugih držav v razširjeni Skupni evropski trg. Leto 1973 bo tako izredne važnosti za evropsko in svetovno zgodovino. Deset zahodnoevropskih držav, združenih v Skupnem evropskem trgu, bo od prihodnjega leta dalje kontroliralo v tej organizaciji približno polovico celotne svetovne trgovine. To ima ne-preračunljive diplomatske posledice, saj bo ta Evropska skupnost največja gospodarska velesila na ¡svetu. Po formalizaciji tega dogodka je pričakovati končnega poziva na evropsko varnostno konferenco, ki naj potrdi obstoječe de facto meje, ki delijo kontinent na nekomunistični Zahod in komunistični Vzhod. Nihče te varnostne konference ne označuje tako, toda vsi vedo, da je to eden glavnih namenov, ki se skrivajo za vztrajnim sovjetskim pozivanjem na to konferenco. Ko bo prihodnje leto ta drugi korak storjen, se bo Zahodna Evropa znašli pred dvema problemoma. 'Prvi bo iznajti način, kako se povezati še tesneje v finančno celoto nasproti ostalemu svetu. Drugi pa bo iznajti formulo, kako premostiti potrebo 'po tesnejši narodni povezavi, ki jo ovira tradicija nacionalizmov, ki so doslej ločili evropske države med seboj. Ves ta razvoj bo zahteval dolgo dobo, toda prihodnje leto bo Zahodna Evropa vsekakor postavila temelje za ta razvoj. Vsi člani Evropske skupnosti priznavajo nujnost boljše koordinacije gospodarskih in finančnih zadev. -Sanje o enotni evropski valuti so vedno realnejše. Nova Zahodna Evropa bo morala tudi temeljito preučiti problem svoje obrambe, kakor tega še ni storila doslej. že sama varnostna konferenca, če bo kakor koli zrahljala napetost med Zahodno in Vzhodno Evropo, ko imela neposreden vpliv na nadaljnji razvoj v NATO, prav tako kakor v Varšavskem paktu. Daši vsi pričakujejo, da bo Nixn izvoljen na letošnjih novembrskih volitvah in bo tako zagotovljena nadaljnja prisotnost ¡severnoameriških oddelkov v Zahodni Evropi, kakor je to sam ponovno potrdil, pa vsi tudi računajo, da se bo njihovo število po varnostni konferenci znova skrčilo. Evropska skupnost bo morala hote ali nehote prevzeti nase večje breme svoje obrambe, kar 'ZDA zahtevajo ze več let nazaj. Ni pa kazno, da bi Zahodna Evropa povečala svojo obrambno silo z običajnim orožjem. Nasprotno vse kaže, da v Zahodni Evropi mislijo, na skupno atomsko udarno silo, ki naj bi bila sicer koordinirana s spreminjajočo se strukturo NATO-a, toda prilagojena vojaškim potrebam Zahodne Evrope. Doslej je ¡severnoameriške atomske tajnosti delila samo Anglija, kar je povzročalo veliko nezadovoljstvo v francoski vojski. De Gaullova protibritanska jn tako posredno protiameriška politika je tudi slonela na tej upravičeni užaljenosti nad anglo-ameriškim samoljubjem. Kljub temu je zadnja leta prihajalo do razgovorov med Francijo in Anglijo ° teoretični možnosti združitve atomskih ¡sil obeh držav za blaginjo celotne Zahodne Evrope. Anglija je na teh razgovorih vezala povezavo svoje atomske sile s francosko na svoj predhoden vstop v zahodnoevropsko skupnost. Francija pa čaka na prihodnje leto, ko bo v ZDA zakon, ki prepoveduje ameriškim oboroženim silam posredo-vati atomske izsledke drugim zaveznikom, razen Angliji, prenehal veljati. V Parizu menijo, da bo takrat Anglija Tudi letos je bil kongres „Cerkve v stiski“ v Konigsteinu, blizu Frankfurta v Nemčiji. Bil je že 22. po številu in je trajal od 13. do 16. julija. Udeležilo se ga je okoli 300 zastopnikov 25 narodov. In vsebina je bila: Verska svoboda za vsakega in vse! Vodil je kongres kot druga leta pomožni škof iz Hildesheima dr. Kindermann. Udeležili so se ga med drugimi škof Platon Kor-nyljak, eksarh za ukrajinske katolike v Nemčiji. Slovaški škof Hnilica, beloruski škof vzhodnega obreda S-ipovič, pomožni škof iz Paderborna dr. Nord-hues, drugi nemški škofje so poslali svoje zastopnike, kot tudi pravoslavni in evangeličani, tudi država je bila zastopana. Mnogo škofov je pozdravilo kongres in med zanimivimi pismi je bilo tudi pismo škofa Janssena iz Hildesheima, ki med drugimi pove: „Zelo rad bi bil tudi letos tam pri vas, da bi potrdil povezavo z onimi, ki izkušajo brezdo-movmstvo in se morajo vedno znova boriti za človeški ponos, svobodo in pravico do domovine. Zato- želim kongresu, da bi izpolnil svoje naloge, posebej pa želim, da bi se v prihodnjem letu kongres spet vršil. Tudi pri nas je Cerkev v stiski, zato se morajo vedno znova srečati člani Cerkve iz vseh narodov, da se utrdijo za težko pot in poiščejo pot iz stiske. Naj Bog blagoslovi dneve v Konigsteinu!' Kongres vedno bolj prehaja na znanstveno višino. Kongres se je oprl na drugi vatikanski koncil, ki tudi govori o verski svobodi. Verska svoboda sloni na vrednosti človekove osebe. Najdemo jo po vsem svetu, potrdila sta jo tudi Organizacija združenih narodov in svetovni zbor Cerkva kot človekovo pravico. Ob zaključku je Kongres povedal: “V komunističnih diktaturah največkrat razumejo versko svobodo le kot svobodo kulta, večkrat pa niti tega ne. Tudi praksa je mnogokrat različna; Kot potrdilo svojega razpravljanja je kongres podal poročila iz posameznih držav, širjenje vere in razpravljanje o verskih vprašanjih, kar sicer spada v pravico verske svobode, v teh državah skoraj nikjer ni dovoljeno. Kongres pa je tudi trdno povedal, da verska svoboda ni samo v komunističnih državah ogrožena, ampak tudi v svobodnem zapadnem svetu, kjer predvsem razumejo in prakticirajo negativno svobodo kot pravico; nevernih v opoziciji verskemu prepričanju večine. Na splošno je tako verska ¡svoboda v nevarnosti družbi in državi, predvsem pri uporabi množičnih obveščevalnih sredstev in na univerzah. Tako postane svoboda kot grožnja pravi svobodi. Zato moramo zahtevati svobodo ne samo v življenju, ampak tudi kot versko svobodo v pozitivnem pomenu, kot je ¡svoboda posameznika v veri, in obenem naj zaživi ob polni zavesti tudi v javnosti. Za kristjane pa velja, naj še bolj kot dosedaj vrednotijo versko avtomatično bolj pripravljena deliti svoje atomsko znanje s Francijo in z ostalo Zahodno Evropo in tako ustvariti nov koncept zahodnoevropske o-brambe. Ker je politični razvoj držav tesno povezan z njihovim vojaškim razvojem, se pojavlja vrsta vprašanj, ki jih bo Zahodna Evropa morala rešiti v zvezi z novim britansko-francoskim atomskim sodelovanjem. Nastaja vprašanje severnoameriškega atomskega sodelovanja z Zahodno Evropo in novega francoskega odnosa z NATO. Doslej je Francija sku šala NATO puščati čim bolj ob strani. Nastaja tudi vprašanje odnosa Zahodne Evrope do nedavno sklenjene pogodbe o omejevanju atomskega oboroževanja med ZDA in ZSSR. Po tej pogodbi morajo omejiti svojo atomsko oborožitev ne samo ZIDA in ZSSR, temveč tudi NATO in Varšavski pakt kot celoti. svobodo in povsod in vedno zanjo nastopajo.“ POOSTRENO NASTOPANJE REŽIMA Morda bo naše čitatelje še najbolj zanimalo poročilo o Jugoslaviji, kot ga je podal neki Nemec. Poudaril je, da sta pred letom dni bila dva kongresa v Jugoslaviji: mariološki in marijanski v deželi, kjer vlada komunizem. Zastopniki vlade in partijski funkcionarji so prišli kongres pozdravit. S tem je bila dosežena najvišja točka v olajšanih odnosih med Cerkvijo in državo. Olajšanje se je začelo okoli leta 60. in bilo potrjeno po protokolu junija 1966. Ob koncu lanskega leta se je pa marsikaj spremenilo. Decembra 1971 je imel Tito znani govor v Karadjordjevem, kjer je obsodil hrvatski nacionalizem in ga označil kot znak razrednega boja. Odstopiti so morali vodilni hrvatski komunisti, ki so zastopali milejša politiko napram Cerkvi. Tako tudi boj proti takoimenovane-mu hrvatskemu nacionalizmu ni mogel iti mimo Cerkve. Pozabiti tudi ne smemo, da prizanesljivejša politika, kakor jo je vodilo partijsko vodstvo proti veri in Cerkvi, še dolgo ni bila sprejeta po partijskih funkcionarjih, zlasti ne v nižjih in srednjih plasteh. Tako je nastala možnost, da boj proti hrvatskemu nacionalizmu zadene tudi hrvat-ske katolike. Ob koncu lanskega leta je belgraj-ski NIN napadel zagrebškega nadškofa Kuhariča zaradi nemirov na Hrvat-skem. Zapisal je: „¡Sovražne skupine, ki so v Zagrebu, so našle veliko pomoč v najvišjem vrhu katoliške Cerkve v Jugoslaviji", časnikar se je skliceval na božični pastirski list zagrebškega cerkvenega voditelja, v katerem je bilo tudi povedano, da je „Jezus bil sin svojega naroda" in je tako posvetil tudi ljubezen do domovine. Besede so bile iztrgane iz teksta in so; tako dale osnove piscu članka, ki je postavil nadškofa v vrsto nacionalnih terorističnih krogov. „Glas koncila" je takoj zavrnil taka podtikanja. V komentarju istega lista je čutiti skrb, da bi se v sklopu anti-nacionalne borbe odnosi med Cerkvijo in državo poslabšali. Komentar je svaril one, ki gredo na ostrino, da ne bi prevelik nacionalizem drugih Hrvatov naložili tudi Cerkvi. POLICIJSKI IN SODNIJSKI PROCESI Medtem se je tudi že marsikaj zgodilo. Glasovi proti veri in Cerkvi niso utihnili, pač jih je vedno več. Bojeviti ateistični krogi v partiji verujejo, da je prišel čas, da se konča liberalna politika zadnjih let napram Cerkvi. Taka tendenca je razvidna iz napadalnih člankov v časopisju, v obnašanju partijskih odborov, pa tudi v posameznih akcijah države in policije. Naj navedemo le nekatere: 18. februarja letos so policaji zasedli samostan Duvno v Her- Vse to so veliki in zapleteni, problemi, toda življenjsko važni. K tem je treba prišteti še vprašanje v svet stopajoče Kitajske, ki, čeprav daleč od Zahodne Evrope, skoro neposredno vpliva na njen razvoj. Kitajska namreč čuti silo sovjetskega vojaškega pritiska na svoje meje bolj takrat, kadar se v Kremlju počutijo varne v Evropi. Zato v Pekingu nasprotujejo slehernemu rahljanju napetosti na evropskem kontinentu. Iz te zgodovinske graditve zahodnoevropske svobodne skupnosti ostaja izključena ¡Slovenija in to zaradi zaslepljene navezanosti slovenskih in jugoslovanskih komunistov na zastarelo protinaravno marksistično ideologijo iz devetnajstega stoletja. Ustavili so naraven razvoj slovenskega naroda za dolga desetletja in kdo ve, kdaj bo mogel — če bo sploh mogel — dohiteti zamujeno zgodovino. To je njihov največji zločin. V Tinjah na Koroškem se je pred kratkim zbralo okrog SO slovenskih občinskih odbornikov in kandidatov. Za-isedanje je sklical svetnik Mirko Kumer, podžupan mesta Pliberk. Uvodoma je Kumer ugotovil, da so Samostojni slovenski nastopi velike moralne in praktične vrednosti, saj so izraz kulturne in politične moči slovenskega prebivalstva. Sodelovanje z drugimi ¡strankami je včasih potrebno, učinkovito pa le tedaj, če so ¡Slovenci združeni v lastni stranki. V nadaljevanju sestanka pa je dr. Sienčnik dejal, da so samostojni nastopi za manjšino nujno potrebni in je predlagal, da bi koroški Slovenci nastopili v vseh dvojezičnih občinah z enotnim imenom ¡stranke. Tako bi se tudi najbolje pripravili na morebitni samostojni nastop pri naslednjih dežel-nozborskih volitvah. Ob koncu sestanka, ki je bil za ko-1 roške ¡Slovence nedvomno velike važnosti, so navzoči mandatarji soglasno sklenili nastopiti pri naslednjih volitvah z lastno slovensko listo; ustanovili so šestčlanski odbor, ki naj pripravi in premotri ustanovitev stranke s ¡skupnim imenom v vseh dvojezičnih občinah. Kmalu potem je bil tudi v javnosti objavljen sklep o samostojnem nastopu, iri tudi v katerih okrajih se bo slovenska lista predstavila. Ta samostojni predlog slovenskih listin bo gotovo povod novega razgibanega narodnega delovanja na Koroškem, pa tudi borbe za narodne pravice. (Nad. na 2. str.) Mladinski športni dnevi ŠAHOVSKI POKAL Preteklo soboto, 5. avgusta, se je zaključilo tekmovanje za šahovski pokal-v okviru mladinskih športnih dni. Rezultati pač ne odgovarjajo temu, kar se imenuje logika, zlasti če pogledamo na tekmovanja drugih let. A upoštevati je treba, da mnoge skupine niso iste kot npr. pred dvema letoma. Razdelitev v dve kategoriji je sicer posrečena. A za dobrobit kraljevske igre med nami bi bilo potrebn-o, da bi se pritegnilo čim več šahistov, ki naj bi z navdušenjem tekmovali. En turnir letno, pa še ta z raznimi omejitvami je vsekakor premalo za resno gojitev šaha. ' ^ Rezultati so bili sledeči: SFZ (1) Berazategui 2: Ramos Mejia 1; Slov. vas 2V2: Berazategui %; San Justo 2V2: Slov. vas %; Slov. vas 2fc Ramos Mejia 1; San Justo 3: Berazategui '0; San Justo: 2%: Ramos Mejia V2. Končnia lestvica I D R Zg Tč San Justo 9 7 2 0 S Slov. vas 9 4 ' 2 3 5 Berazategui 9 2 1 6 2V2 Ramos Mejia 9 SFZ 2 (2) 1 6 2% Dosedanja lestvica Ig D Jz Zg Tč Slov. vas 2 2 0 0 4 Marón 2 1 0 1 0 San Justo 2 1 0 1 2 Ramos Mejia 1 0 0 1 0 San Martin 1 SFZ 0 (2) 0 1 0 Ramos Mejia 13: San Martin 4; (Goli: Zupan H eri 7 (RM), Telič Lado 2 (RM), Vidic Stane (ag.) (RM), Pu-cheu Oscar (RiM), Svoboda Jure (RM), Marinčič Marjan (RM), Dimnik Marko 2 (SM), Sever Emil (S-M), Lobnik Peter (SM).) Moron 3: San Justo 3 (Goli: Klemenčič Jože 2 (M), Kočar Andrej (M), Tomaževič Lovro (SJ), Obiskal Viktor (SJ), Klemenčič Jože (ag.) (SJ).) Slovenska vas 9: Adrogue 5 (Gon: Žgonc Janez 4 (SV), Kalan Bbžo 3 (SV), Rozina Boris 2 (SV), štrubaij Franci 2 (A), Šenk Stanko (A), Drnovšek Tomaž (A), Grohar Marijan (A).) Dosedanja lestvica Ig D Iz Zg Tč Ramos Mejia 2 2 0 0 4 Slov. vas 2 2 0 0 4' San Justo 2 0 2 0 2 Morón 2 0 1 1 1 Adrogué 2 0 1 1 1 San Martín 2 0 0 2 0 Ramos Mejia 2%: Berazategui %; San Justo 3: Slov. vas 0; Slov. vas 2: Ramos Mejia 1; Ramos Mejia 2%: San Justo Y2; Berazategui 2; Slov. vas 1; Berazategui 2V2: San Justo %. Končna lestvica Ramos Mejia 9 5 .2 2 6 Berazategui 9 4 2 S’ 5 San Justo ■9 3 2 4 4 Slov. vas 9 2 2 5 3 TEKMOVANJE V NOGOMETU V nedeljo 30. julija so, se odigrale nadaljnje igre tekmovanja v nogometu, ki bo trajal še do 27. avgusta. Rezultati so bili sledeči: SFZ (1) Morón 9: San Martin 3 (Goli: Klemenčič Franci 2 (M), Savelli Julij 2 (M), Poglajen Lojze (M), Leber Rajko 2 (SM), Ziherl Peter (SM).) Slovenska vas 2: San Justo 1 (Goli: Kalan Marijan (SV), Bokalič Janez (SV), Kovač Tone (SJ).) Prihodnje tekme Tekmovanje v nogometu se bo nadaljevalo še v treh kolih in sicer po sledečem programu: 15. avgusta 10.30 Morón — Lanús (kat. 2) 11.45 Ramos Mejia ■— Morón (kat. 1) 13.00 San Justo —* R. Mejia (kat. 2) 14.15 San Martin — Lanús (kat. ,1) 15.30 Adrogué — San Martin (kat. 2) 17. avgusta 10.30 R. Mejia — Adrogué (kat. 2) 11.45 Lanús — R. Mejia (kat. 1) 13.00 Rorón — iSan Martin (kat. 2) 14.15 S. Martin — S. Justo (kat. 1' 15.30 San Justo — Lanús (kat. 2) 27. avgusta 10.30 Lanús — Ramos Mejia (kat 2) 11.45 R. Mejia — San Martin (kat. 1) 18.00 S. Martin — Si. Justo (kat. 2) 14.15 San Justo — Morón (kat. 1) 15.30 Morón — Adrogué (kat. 2) Slovene! v Argentini OBVESTILA (Nad. s 3. str,) šev?“ Predavanja priznanega strokovnjaka v slovenski mladinski problematiki bo gotovo privabilo številno občinstvo: ne samo posamezne matere m žene, ampak tudi njihove može in — mladino. Upajmo! . v . , Ime prof. dr. Hanželica je ze trdno zasidrano na tistih žariščih, kjer se stikajo težnje, hotenja in prizadevanja staršev s sodobnimi obzorji doraščajoee mladine. Zmerom je dr. Hanželič skro-mno ostal nekje v ozadju, pa si je klju^-temu znal z vserazumevajočo ljubeznijo pridobiti srca mladih ljudi. Sejal je že doma klena zrna, v napol dozorelo mladino kot profesor, in čeprav je ponekod to njegovo setev prerastel plevel — njegov trud le ni bil zaman. Morda bo g. prof. Hanželič v svoji skromnosti nejevoljen, če izdamo „skrivnost“, _ da mu nekateri njegovi nekdanji učenci še danes tudi iz domovine pišejo in obujajo lepe spomine nanj, čeprav je od tistega časa preteklo več kot 30 let. Eno izmed mnenj tega poznavalca naše mladine je, da naša mladina dora-šča v zelo neugodnih, težkih razmerah, ki jih ni zakrivila sama. Najbližji tej mladim, ki se duhovno izživlja v trenutnih razočaranjih, protislovjih, dvomih, so nedvomno starši. Kako jim olajšati to nič kaj lahko nalogo, nam bo prof. dr. Hanželič povedal na teni sestanku. Vabimo na to aktualno predavanje vse naše starše, ki jim je telesno in duševno dozorevanje njihovih otrok pri srcu, vabimo pa tudi — našo mladino. Na svidenje! T. K. SOBOTA, 12. avgusta 1972: V Slomškovem domu ob 20 spimin-ski večer posvečen g. Janezu Kalanu ob petletnici njegove smrti. Prireditev, ki bo obsegala petje, slike in recitacije, nam bo prikazala pokojnika kot dušnega pastirja, graditelja skupnosti in pisca črtic. NEDELJA, 13 avgusta 1972: V Slovenskem domu v Carapachayu mladinski dan. V Slomškovem domu ob 9. uri dopoldan sv. maša za raj. g. Kalana, nato pa bomo skupno obiskali njegov grob. V Slovenski vasi SDO in SFZ prireja kulturni večer posvečen Bhlantiču in Hribovšku. SREDA, 16. avgusta 1972: V Slovenskem domu v San Martinu bo ob 18.30 na sestanku Lige Žena Mati skioptično predavanje g. Franca Lobnika „Po Sloveniji“. Poleg žena vabljeni tudi možje, dekleta in fantje. ČETRTEK, 17. avgusta 1972: SKAD prireja izlet v zavod Beta-rran v Adrogue. Zbiranje na postaji Adrogue ob 9. SOBOTA, 19. avgusta 1972: V Slovenski hiši oh 20 VII. kulturni večer SKA. Predaval bo dr. Mirko Gogala o temi: Skozi prizmo okrogle mize. Predavanje je nadaljevanje lanskoletnega večera o problematiki slovenskega zdomstva v luči cerkv. nauka. NEDELJA, 20. avgusta 1972: Vseslovensko romanje k Mariji v Lourdes. Pričetek točno ob 15,30. ČETRTEK, 24. avgusta 1972: V Slovenski hiši ob 16.30 v okvira Zveze mater in žena predava prof. dr. Rudolf Hanželič o „Kaj pričakuje danes mladina od svojih staršev?“ Vabljeni starši in mladina. SOBOTA, 26. avgusta 1972: V Slovenski hiši ob 20 pevsko glasbeni festival. SOBOTA, 2. septembra 1972: V Slovenskem domu v San Martinu zvečer prosvetni večer v spomin Marijana Marolta. NEDELJA, 10. septembra 1972: Društvo slovenskih protikomunističnih borcev vabi k spominski maši za žrtve komunističnega divjanja pred 30 leti. Po maši komemoracija. Nato asado Kraj: Zavetišče škofa Rožmana. Odbor Slovenskega zavetišča sporoča, da nam slovenske žene in matere pomagajo pri nabiranju dobrovoljndi prispevkov in tudi vpisovanju rednih članov. Ne zapirajte jim vrat! DRUŠTVENI OGLASNIK Učiteljska seja za končni pregled čitanke za 1. in 6. razred bo 17. avgusta ob 15. Vabljeno vse učiteljstvo! Zaradi važnosti tega dela — prosimo, da si prihranite to, popoldne in pridete v -Slovensko hišo. MLADINSKI DAN CARAPACHAY 13. avgusta Program 9 Odbojka 11 Dviganje zastav 11.30 Sv. maša za rajna Brigito ; Gričar in Francita Mramor S 13 Skupno kosilo 14.30 Nadaljevanje odbojke 16.30 Kulturni program 18 Prosta zabava 16. avgusta: -Naš prosti čas 5 ZEDINJENA SLOVENIJA vabi na ■ ■ ■ ■ j II. prosvetni večer v petek, 25. avgusta ob 20. | j Govoril bo g. Marjan Loboda o temi: Pomen kreditnih zadrug SDO SFZ PEVSKO-GLASBENI FESTIVAL 26. avgusta ob 20. uri v Slovenski hiši Dr. Tone žužek ADVOKAT ■ ■ ■ Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, içredo, petek ■ ■ Lavalle 2331, p. 5. of. 10 ■ S T. E. 47-4852 Il.prosvetni večer ZS bo v petek, 25. avgusta, ob 20. Govoril bo g. Marijan Loboda o pomenu kreditnih zadrug. Vabljeni! Prosimo, da poravnate v pisarni ZS dodatno zavarovanje. Seja referentov Zedinjene Slovenije bo 18. avgusta ob 20. Knjižnica ZS ima nekaj novih otroških knjig. Poslužite se jih! JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 17NTV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 ESLOYENIA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.---ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213 PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! „V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne probleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam! KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z. Bartolomé Mitre 97 T. E. 658-6574 Ramos Mejia Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16, do 20. ure Izredno ugodna cena za letalsko vožnjo v Evropo Odhod 19. avgusta, povratek po želji (v enem letu) Agencija “EMONA” Tucuman 1561, 7. nadstjr., pisarna 49 — T. E. 46-9440 Uradne ure od 9—12 in 15—19. Potujete v RIM — Italijo? Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov. Hotel RLED In Hotel DANIELA 00185 - ROMA tel. 777102-7579941 00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 Via S. Croce in Gerusalemme, 40 tel. 750587 - 771051 Lastnik: VINKO LEVSTIK Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli! MED PORABSKIMI SLOVENCI (Nad. s 3. str.) da sem tujec. Hoče videti moje osebne dokumente. Potni list z madžarsko vizo je vredu. Nato me vpraša, koga želim obiskati v Gornjem Seniku. Seveda ga ne razumem, a okoli stoječi mi hitro priskočijo na pomoč s tolmačenjem. „Gospoda plebanoša hi rad obiskal.“ „Dobro, potem pa kar izvolite!“ Župnika najdem doma. Sedi pri pisalnem stroju in pridno tipka. Pred seboj ima slovensko izdajo sv. pisma Stare zaveze, 2. del, knjiga psalmov, stran 357. „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Motim, gospod plebanoš?“ pozdravim med vrati. , „Kar. vstopite,“ se dvigne g., župnik izza. pisalne mize in mi pride naproti. Ko se mu predstavim, nadaljuje: „Pravkar prevajam v prekmurščino 30. psalm. Štefanovski gospod Markovič in jaz ga bova rabila pri božji službi.“ „Zakaj pa ne berete v književnem jeziku?“ „Naši ljudje bi ga ne razumeli. Šola jim da premalo. Otroci se sicer v šoli uče slovenščino, a ker jim nihče ne razloži razlik med madžarskim in slovenskim črkopisom, slovenščine ne znajo brati. -Sedaj pa poslušajte 14. vrstico 30. psalma, ki jo ravnokar prirejam za naše bogoslužje: ‘Slišal sem šepetanje mnogih, groza je povsod. -Sestali so se, zoper mene in mi mislili vzeti življenje’. če bom tako; bral vernikom v cerkvi, bodo rekli: Rajši nam berite v madžarščini, bomo bolj razumeli. Da se to ne bi zgodilo, omenjeno vrstico po-domačim takole: ‘čul sem šepetanje vnogih, povsedi je groza! Vkup so prišli proti meni in mi mislili vzeti življenje.’ Kakor vidite, je razlika -samo v dveh glagolih: slišati in sestati se.“ „V celjskem Mohorjevem koledarju za leto 1969 -sem bral o vas, da ste velik narodnjak s koreninami v Cirilovi in Metodovi Cerkvi. Obnovili ste farno cerkev, na strop svetišča pa ste dali naslikati -tri velikane iz -slovenske zgodovine: Sv. Cirila, Metoda in Mohorja. So vas ljudje pri tem podprli?“ ,,'Da,“ so se zaiskrile plebanoševe oči., „župljani mi zaupajo in me imajo radi. Neke nedelje sem jim rekel s prižnice: Cerkev moramo popraviti. Treba bi jo bilo znotraj poslikati. Vem, da nimate odvečnega denarja, toda vem tudi, da ga hranite doma. Zakaj ga ne hi prinesli meni ? Zapišem ga in vložim v hranilnico. Z obrestmi od vašega. denarja bom dal obnoviti cerkev. In ljudje so storili, kot sem predlagal. Tudi ko je bilo delo v cerkvi končano, so hranilne knjižice ostale pri meni. čez dve sto jih je. Če kdo potrebuje denar, pride k meni pa skupaj denar dvigneva. Sedaj, ko je cerkev poslikana, je bolj topla, domača. S cerkvenega stro- pa nas pozdravljajo naši domači svetniki s svojim oznanilom, ki stoji ovekovečen na oboku prezbiterija: „Hvalite Gospoda vsi narodi.“ ¡Slovenski napis.“ -Seveda sem si zaželel -ogledati si cerkev. Vse je bilo tako, kot je gospod plebanoš povedal. Nato je sledila obvezna malica ob kozarcu sadjevca. Na večer se je avtobus vračal v Monošter. 'Notranje pretresen sem se poslovil od gostitelja in si mislil pri tem: Koliko časa bo v -tej vasi še zvenela slovenska beseda? Ni mfar pretresljivo, da jo o-hranj'a predvsem slovenski duhovnik? Z njim živi, brez njega bo umrla. Slovo od Porabja V Monoštru sem znova potrkal na župnijska vrata. Saj mi je prejšnji dan župnik Janoš Klonfar dejal, naj se oglasim, ko bom spet prišel v mesto. Prenočiti je bilo treba in 'zato sem Se njegovega povabila rad poslužil. V večernem pogovoru sem zvedel še marsikaj novega o mestu, ki je gospodarsko in kulturno -središče porabskih Slovencev. Mesto je nastalo v zvezi s cistercijanskim samostanom, ki so ga „beli menihi“ zgradili že leta 1183. Monošter je ležal ob avstrijsko-ogrski meji, pa je zato pogosto menjal lastnika. Bil je dosti pomembnejši kot Sombatelj, kamor sedaj upravno spada. V Monoštru je najbolj znamenita Mariijna baročna cerkev, ki so jo gradili sredi 18. stoletja celih trideset let in velja zaradi svojega sloga za pomemben kulturni spomenik. Zato so jo nedavno začele oblasti obnavljati, a jo obenem proglasile za muzej. V prihodnje v njej ne bo več službe božje. Zgodilo se bo z njo kot s cerkvico Matere božje na blejskem otoku... Župnik si bo pa moral najti kakšno manjšo cerkev, da bo lahko v njej vršil dušno pastirstvo. Na prelomu zadnjega staletja je v Monoštru prevladoval nemški živelj, a. tudi Slovenci so bili kar številni. Potem je Monošter po letu 1918 pripadel Madžarski in podoba središča Porabja ,?e je naglo spremenila. Odšli so Nemci, pa tudi Slovenci se ob madžarskem pritisku niso lagodno počutili. Deloma so se iz mesta umaknili v okoliške vasi, deloma pa so se razkropili po vsej Madžarski in še dalje po svetu. Po letu 1945 je Monošter gospodarsko sprva zelo nazadoval. Pod vlado stalinista Rakosija je prišlo do prisilnega izseljevanja Slovencev v notranjost države. Rakosi je videl v Slovencdi Titovo peto kolono, pa je hotel napraviti mejo kot nekdaj Hitler na Koroškem čim bolj čisto, v duhu madžarske nacionalne nestrpnosti seveda. Tedaj je število Slovencev v Porabju padlo na kritično mejo. Po Rakoisijevem padcu :so oblasti krivico popravile. Večina porabskih Slovencev se je vrnila na svoje domove in se zaposlila v Monoštru. To mesto je v zadnjih letih doživelo nagel indu-stijski vzpon in razvoj. V tekstilnih, kovinskih in opekamiških obratih je našlo zaposlitev čez pet tisoč ljudi. Vsaj tretjina od njih so Slovenci iz okoliških vasi. Ob skopi hribovski zemlji bi se brez industrije v Monoštru porabski Slovenci še bolj razkropili po vsej Madžarski. Tako pa je sedaj upanje, da bodo ostali na svoji zemlji. Toda ključ do ohranitve slovenskega življa v Porabju je predvsem v rokah domače slovenske duhovščine in bolj zainteresirane skrbi matične domovine za te naše rojake.. Vse to sem zvedel v večernem pogovoru v župnišču. Naslednji dan me je vlak nosil ob Rabi proti avstrijski Štajerski. Po treh kilometrih vožnje je ostala Madžarska za menoj. Zrl sem na reko in premišljeval čudno usodo našega naroda, zlasti bratov ob Rabi. Če bi bil pesnik, bi morda takole govoril: Raba, Raba! Vse ostale slovenske reke tečejo proti jugu: Ledava v Prekmurju, Mura, Krka, Drava, Sava, Soča. Samo ti hitiš proč od nas na sever. Si mar žalostna ali užaljena, ker se premalo brigamo zate in za tvoje, bolje: za svoje brate? Razloga za to bi imela več ko preveč! Buenos Aires, 10. avgusta 1972 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3 JESENICE — V soboto, 29. julija je med Malim in Velikim Triglavom udarila strela v večjo skupino planincev, od katerih so bili štirje takoj mrtvi: Janez Krč (17) iz Kranja, Marjan Rakovec (17) in Roman Avguštin (15) iz Zgornje Dobrave ter Jože Ješe (19) iz Srednje Dobrave. Sedem planincev pa je bilo teže ali laže ranjenih med njimi ena Angležinja. DOSTOJNA — Notranjski muzej se ukvarja s problemom, nerešljivim, •— kako razstaviti 10.000 zbranih muzejskih predmetov na 60 kv. metrih površine. Za leto 1963 so sklenili ustaviti širjenje muzeja in seveda tudi vsa arheološka raziskovanja. Sedaj pa je padla misel, naj bi zgradili prostore za Notranjski muzej v bližini Postojnske jame ter naj bi pridružili muzeju tudi bogato speleološko zbirko, zbrano v Institutu za raziskovanje Krasa, ki pa je dostopna trenutno le strokovnjakom. LJUBLJANA — V letnem gledališču v Križankah so pripravili opero sodobnega slolvaškega skladatelja Evgena Suchona „V vrtincu“. Delo je po priredovanju slovaškega režiserja Jer-neka, ki je režiral delo za premiero leta 1949 v Bratislavi in kasneje v An-twerpnu v Belgiji močna dramatična tragedija. To opero bodo potem v Sežani postavili še na operni oder. KOPER — Znani tržaški slikar Avgust Černigoj je v prostorih galerije Medusa odprl svojo retrospektivno razstavo in sicer dela iz let od 1926 do 1968. Grafike, med katerimi prevladujejo jedkanice in suha igla, so bila na vpogled od 7. julija dalje. KOMENDA — V Komendi so ob tretjem slovenskem čebelarskem taboru odkrili spominsko ploščo Petru Pavlu Glavarju, ki je želel s tiskano besedo širiti med ljudstvom pouk o gospodarstvu. Njegov rokopis „Pogovor od čebelnih rojov“ pa ni nikdar našel poti v tiskarno. Na zborovanju so ugotovili, da bo čebelarska zveza, ki združuje 45 društev in 235 družin, morala delati na izboljšanju čebelarstva v Sloveniji. Kljub dobrim pašnim pogojem pride na trg le okrog 700 ton medu, čeprav bi. bila ta številka lahko dosti višja. LJUBLJANA — časopisna hiša „Delo“ izdaja 12 časnikov in je največje tovrstno podjetje v Sloveniji, njen dnevnik Delo pa drugi po nakladi v Jugoslaviji (prvi beograjska Politika s 244 tisoč prodanimi izvodi, Delo pa 90.000), bi imela preteklo leto tri milijone dinarjev izgube, če bi ne bila deležna dotacije za dnevnik in oproščena občinskega prispevka na osebni dohodek. TRBOVLJE — Direktor zeniške „Vatrostalne“, Slovenec Alojz Derling, je predlagal za rešitev problema onesnaženja zraka v zasavski dolini, zgraditev 400 m visokega dimnika, v katerega bi odvajali dim iz sedanje elektrarne in dveh novih, ki ju bodo še zgradili. Derling je izjavil, da je „Va- trostalna“ že sedaj sposobna zgraditi tako visoke dimnike. BLED — Blejski otok je ponovno začel sprejemati obiskovalce. Po triletnih delih je podjetje Gorenje iz Radovljice obnovilo cerkvico (v njej bo razstavljen del arheoloških najdb) pa tudi gostinsko stavbo. Preureditev je investiral blejski Zavod za pospeševanje in razvoj turizma. KOPER — Cestni ¡sklad Slovenije je potrdil program za novo obalno cesto od Škofij do Sečovelj v dolžini 26,5 km. Gradnja bo stala 610 milijonov dinarjev. LJUBLJANA — Po dolgem deževju spomladi in bolj hladnem vremenu v juniju je sonce pričelo krepko pripekati v juliju in 9. je bilo v Ljubljani kar 30 stopinj. Soparno vreme je trajalo nekaj dni, nakar se je 11. julija zvečer hudo neurje z bliski in točo zlilo nad Ljubljano, Zasavjem, Pohorjem in Mariborom, škoda, ki ja je povzročilo neurje, je velika; toča, ki je bila debela tudi do pet cm v premeru, je razbila prenekatero streho, oklestila drevje in poškodovala posevke. LJUBLJANA — Delegati slovenskih občin so na skupnem zasedanju govorili tudi o stanovanjskem vprašanju m o primanjkljaju stanovanj za borce iz revolucije. Pred tremi leti so govorili, da živi 3000 borcev v neurejenih stanovanjskih razmerah, sedaj pa so jih našteli kar 14.629. In vse te primere naj bi rešili že do konca tega leta, saj so v te namene zbrali od leta 1969 do avgusta 1972 450.000 milijonov dinarjev. MARIBOR — V juniju so v Mariboru v trgovinah prodajali maslo z nalepkami, ki so povedale državo izvoznico, po novem pa je na nalepkah napisano le „maslo iz uvoza“. Umrli so od 6. do 11. julija 1972: LJUBLJANA — Martin Gorjanc, up. (83), Lovro Gradnik, up. in borec za sev. mejo, Jože Pezdirc (83), Albert Rojina, kroj. m. v p. (87), Marija Bro-lih, uč v p. (90), Marija Verhovšek, Stane Rakar, brivski m., Jože Svetlin, Zdenka Kuret, trg. pom., Milan Pod-bevšek, šofer v p. RAZNI KRAJI — Franc štelcl, Maribor; Jože Kovačič, Bistrica; Adolf Polanc, uč. v p., Polzela; Andrej Mohorčič, Ig; Jože Jeršin, zidar, Višnja gora; Lucija Kajba r. Goršek (90), Žalec; Ljudmila Hočevar, uč. v p. (86), Pišece; Srečko Logar, tiskar, Golnik; Miroslav Gobec, up. direktor, Beograd; Leopold Mrak, up. papirnice Vevče, Sostro; Stanko Dekleva, Izola; Ana Vranešič, Trbovlje; Josip Bajde, prof. glasbe v p., Celje; France Perme, žel. up. (72), Grosuplje; Franci Reš, nam. preds. upr. odb., Mošnje; Alojzija Lipovšek r. Grčar, up., Celje; Vinko Strgar (82), Gorjuše; Ivan Hribar, pre-dilniški del., Litija; Marija Bautin r. Klemenčič, Stepanja vas; Alojzij Stritar, up., Dvorska vas; Matija Avbelj, Zg. Koseze; inž. Vlado Halužan, Tržič; Anton Jan, up. klinične bolnišnice, Dravlje; Marija Maček r. Hlebš, Stepanja vas; Izidora Maček, šivilja, Podbrezje; Andrej škrjanc, gost. tehnik (prom. nesreča), Divača; Maruša Hai-ler r. Pohar, Radeče. Komunizem, kot Rdeči oblastniki doma dr. Žaklja ne marajo. Veliko ve p njih in ne molči. Ne le govori, ampak tudi piše. Ve veliko, ker je bil kot mlad kaplan v središču ozemlja, kjer je komunizem že leta pred vojno pripravljal revolucijo. Sneberje, Dobrunje, Kašlji, Vevče, I). M. v Polju, Zalog: od tam iso se zbirale prve rdeče brigade, pomešane s krščanskimi socialisti. Če bi bil dr. Žakelj ostal doma, bi ga za nekaj let zaprli, mu zmehčali možgane in strli voljo, ter bi ga kot molčečega spokornika pustili na svobodo. Ker se jim je pa umaknil, jim je v napotje, Doma ga skušajo oblatiti na vse načine. Naj omenim le kopico izmišljotin in klevet, ki jih o njem piše knjiga o sv. Urhu! Mož na vse to nič ne da in dela kar more, da bi v tiskani besedi ostala za bodoče čase pribita resnica, ki je domači tisk ne pozna in da se vrne čast tistim, ki so padli kot žrtve rdečega nasilja, opsovani kot izdajalci, kolaboracionisti itd. Pa še en drugi vzrok ima njegovo delo: Piše, da se stvari ne pozabijo. Doma ljudi uče pozabljati. O tej strašni dobi naše zgodovine se ne govori. Zgodovina jo opravi s kopico laži o premaganih „izdajalcih“ in s slavospevi junaškim osvoboditeljem. ga Jaz poznam Tudi slovenski mladi rod, rojen izven domovine, gleda na našo narodno tragedijo z drugačnimi pogledi: Razumljivo! Kdo bo vse to doumel, če ni bil sam zraven ? Pomagajmo jim, da bodo ta del naše zgodovine pravilno gledali, znali in presojali. Ta namen ima nova knjižica, ki prekinja vrsto knjig o pravem obrazu Osvobodilne fronte, ki je bila napisana v angleščini za ljudi, ki nas in našega problema ne poznajo. Duhovnik Vladimir Kozina, eden od preostalih članov pomorjene Kozinove družine pripoveduje Angležem v preprostem, a prepričevalnem slogu svojo zgodovino, pokolj svojih staršev in bratov, divjanje rdečih tolp proti vsem, ki jim niso hoteli kloniti, nato pa pod naslovom: Komunizem, kot ga jaz poznam, poda odlično analizo komunističnega nauka, rdeče propagande in taktike in nevarnosti, da jim nasedejo tudi naivni dobromisleči, češ, da vendar niso taki, kot jih opisujejo. Anglosaksonski svet je tej propagandi popolnoma nasedel. Kniigo je prof. Geržinič prestavil v leno slovenščino, da io lahko prebiramo t"di mi. Nam ie potrebna: da ne pozabimo, da znamo poučiti naše mlade, da znamo o tem govoriti tujcu, ki nas ne pozna, ali pa nas napačno sodi. K. k. SLOVENCI V ARGENTINI BOULOGNE SUR MER Jože Menič — umrl V soboto, 29. julija, je na področju fare svete Rite v Boulogne Sur Mer umrl dobro pripravljen s svetimi zakramenti za umirajoče Jože Menič v 79. letu starosti. Doma je bil v Borjari pri Kobaridu in je moral zapustiti svoj dom in se izseliti v Argentino zaradi črnega in rdečega fašizma ter si tu ustvaril lep dom s svojo ženo in otroci. Gospe Meničevi in sinu ter hčeri naše sožalje. BUENOS AIRES Mladinski zvezni sestanek Zadnje čase se vedno bolj uveljavlja pojav v osrčju mladine, kako bi se bolj intenzivno uporabil prosti čas. Zato se je v nedeljo 6. avgusta zbrala mladina velikega B.s. Airesa v Slovenski hiši, na svojem mesečnem sestanku, ki ga pripravita skupno zvezna odbora ,SDO in SFZ. Z naslovom predavanja „Uporaba prostega časa““ sta organizaciji uresničili mladinsko vprašanje in zato privabili razveseljivo ude-ležbo. Najprej je bila v kapeli mladinska isv. maša, ki jo je daroval g. dr. Alojzij Starc in med pridigo poudarjal važno vlogo Kristusa med mladino, kot edini zgled junaka in osvoboditelja. Med sv. mašo: je pel mladinski _zbor _ pod vodstvom gdč. Terezike Prijatelj. 'Nato je bil kratek odmor, med katerim je bil na razpolago zajtrk in prijateljski razgovor je prevladal v pritličju Slovenske hiše. Ob napovedani uri se je začel sestanek v gornji dvorani doma, in sicer s pozdravom zvezne predsednice SDO, ' Ane Marije Klanšček. Preskrbela sta za opremo in ureditev dvorane odseka SDO in SFZ Ra-mos Mejia. Dva plakata sta bila pred našimi očmi — predstavljala sta letošnje mednarodne olimpijade v Miinchenu. Sestanek je vodil prof. Vivod, ki je poudarjal, da je „prosti čas“ relativno nov pojav in je pojem, ki približuje vsem ljudem cilj srečnega življenja bliže, kot kdaj prej. Ta pojem naj pomaga k temu, da se vsak posamezni!? zaveda, da tudi na tem svetu lahko postavimo enačbo: življenje = delo, trpljenje in sreča. Ta pojem sreče je torej to, kar nam daje pogum za vsakdanje delo. Skupnost predvsem potrebuje srečnih ljudi, ki najprej gradijo in izoblikujejo sebe, nato so šele zmožni in dolžni drugim dajati, kar so sami prejeli. „Kdor ne zna uporabljati svojega prostega časa, ga izrablja in zabija.“ Kako? — Aktualna so isedaj mamila, da obiskujemol vsak dan kino... in še druge stvari. Predvsem je poudaril prof. Vivod na problem mamil. Kako vplivajo na mladega človeka in posledice niso prav nfč GORIŠKA IN PRIMORSKA MOŠKI ZBOR IZ KRANJA V ŠTEVERJANU V nedeljo 16. julija, je nastopil v števerjanu moški pevski zbor iz Kranja, ki ga vodi Anton Marolt. Da je do tega gostovanja prišlo, je brez dvema največja zasluga pevcev samih, ki so hoteli priti med zamejske Slovene, ne da bi zahtevali za to kakšno plačilo. Vodstvo zbora je stopilo v stik s Števerjansko občinsko upravo, ali bolje rečeno z županom Stanislavom Klanjščkom, ki je nato zaprosil SKFD „F. F. Sedej“ za tehnično organizacijo. Tako so na farni praznik sv. Mohorja in Fortunata prišli z lepim programom slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Števerjance je zelo razveselilo njih veselje do slovenske pesmi, njih zanos in požrtvovalnost. Treba je vedeti, da se-stavi ja jo zbor sami upokojenci in invalidi. Bil je za vse navzoče to res lep duhovni užitek. Zbor je pred koncertom pozdravil župan Sl Klanjšček, ki je izrazil veselje vseh števerjancev ob takem prijaznem obisku. Po koncertu sta prireditelja povabila pevce na večerjo. Prišli so tudi predstavniki občinske uprave ter obeh prosvetnih društev „F. B. Sedej“ in „Briški grič“. LEPI USPEHI MLADEGA SLOVENCA Pretekli teden je diplomiral na tele-snovzgojni šoli v Rimu Marjan Kra-nner iz Gorice. Razpravljal je diplomsko tezo o korektivni telovadbi in je dobil 108 točk od 110 možnih. Marjan Kranner je tudi znan smučarski tekmovalec, eden najboljših v deželi. Že lani se je zaradi uspehov na tekmah uvrstil v III. kategorijo (vseh kategorij je sedem in se začne :o od sedme nazaj) le+os se je še bolje odrezal, saj je dosegel v smuku II. kategorijo, v veleslalomu pa potrdil tretjo: bil je 8. v smuku na vsedržavnih univerzitetnih tekmah, drugi v smuku na tekmi v Val Gardeni, portal je prvak svoje cone za leto 1971/72 v veleslalomu in slalomu (da naštejemo anTvto netaj rezuPatov). K tako lepim švnrtnim in noklicnim uspehom mu naj-i-i-ron-ie čestitamo. razveseljive. Označil je važnost današnjega dne. „Če danes nič ne delaš, jutri ne boš nič imel.“ Zato so rekreacijsKe in športne naprave cenejše kot bolnišnice in zdravniki. Izogibajmo se torej slabemu uporabljanju prostega časa ter sodelujmo pri mladinskih organizacijah, pri folklorni skupini, pri tekmovanjih itd. Prijetnemu govorniku smo se toplo zahvalili z močnim ploskanjem. Prof. Vivod nas je posebej še povabil na mladinske večere po okrajih, kjer bo nadaljeval snov, in želi z nami skupaj najti način boljšega uporabljanja prostega časa po naših domovih, za našo korist in zadovoljstvo. Zanimiv sestanek se je zaključil z molitvijo. J. R, RAMOS MEJIA Iz življenja v Slomškovem domu Da življenje v Slomškovem domu ne počiva, je znano. Iz pestre kronike naj danes omenimo le nekaj prireditev. V soboto, 8. julija smo se zbrali k prijateljski večerji člani in prijatelji doma. Uvodno misel in toplo dobrodošlico predsednika g. Franca Vestra so vsi sprejeli z odobravanjem. V spored večera je bil vključen šaljiv prizor „Pred kolodvorom“ (g. Joža Vomber-gar) in lep glasben nastop Lobodovih, ki so nam zaigrali štiri narodne pesmi. Na dražbi pa smo občudovali lepo izdelano in z narodnimi motivi poslikano skrinjo. V nedeljo, 23. julija zvečer se je v domu vršil prvi filmski večer v letošnji sezoni. Ob lepi udeležbi je bilo predvajanih več kulturnih filmov dokumentarne vsebine iz življenja in pokrajinskih lepot Severne Amerike. j V soboto, 29. julija se je pri družabnem večeru zbral slovenski pevski zbor „Gallus“, lei nam že dolga leta razveseljuje naša srca z lepo slovensko pesmijo. y Slomškovem domu, kjer ima svoj sedež in stalne pevske vaje, so se na lepo uspelem večeru zbrali pevci s svojci. Na prireditvi so s čestitkami in pesmijo slavili svojega neumornega dirigenta g. dr. Julija Savellija ob 60 letnem jubileju. “PILATOVA ŽENA” Od petka 4. pa do nedelje 6. t. m. sta Gledališki odsek SKA in Slovensko gledališče uprizorila na odru Slovenske hiše dramo Alojzija Rebule „Pilatova žena“. Krstna predstava je bila v režiji Nikolaja Jeločnika. O lepo uspelem dogodku bomo poročali v prihodnji številki. VsaU teden ena ZEMLJA Stanko Majcen Zapisano stoji: „Se boš vrnil domov nag in ubog in brez biriča.“ Pa bom šel, potrkal na hram: K vam, k vam ! In se bo hram odprl in se ne bo nihče ozrl in legel na postelj bom svojo Pa ne bom več vstal. Bom pal, bom pal, kjer sto jih leži že. Bliže, bliže se stisnimo, niže, niže poležimo kjer sto jih leži že. Prižgejo luč, opravijo živino. Oličijo fižol za jutri, pometejo lupino. In v tihi krog pogleda Bog vseh dobrih znancev. Na vas, na nas spusti se lok in svetih nog zbor sede nanj izbrancev. Nedelja, 30. julija nas je združila že pri sv. maši družinska nedelja. Presenetila nas je naša mladina, ki je sv. mašo lepo spremljala s petjem in glasbo. Po kratkem odmoru so nam v dvorani spregovorile gdč. Anica Šemrov in voditeljica Slomškove šole ga. Len-ča Malovrhova. Kulturni referent g. Marjan^ Loboda je nato pozdravil predavatelja g. Marka Kremžarja, ki je na zanimiv in privlačen način razdal misli o mladinskem vprašanju v zvezi is slovensko problematiko. Predavanje je izzvalo živahno debato. Predavanje prof. dr. Hanželiča v okviru Zveze mater in žena Odbor Zveze mater in žena je s posredovanjem ^ kulturne referentke ge. Štefke Verbičeve dosegel, da nam bo v četrtek, 24. avgusta ob pol 5 popoldne v Slovenski hiši predaval prof. dr. Rudolf Hanželič pod naslovom: „Kaj pričakuje danes mladina od svojih star-(Nad. na 4. str.) 3. občni zbor zavetišča Dne 30. julija 1972 so se člani in prijatelji zavetišča zbrali na sedežu društva Ramón Falcón 4158. Udeležba je bila zadovoljiva. Z veseljem smo med navzočimi opazili predsednika Narodnega odbora Miloša Stareta. Predsednik zavetišča Matevž Potočnik je pozdravil vse navzoče in prešel na dnevni red občnega zbora. Bo čita-nju letnega poročila odbora in poročila nadzornega odbora je bila izvoljena sledeča lista: Predsednik, Potočnik Matevž; podpredsednik, Ahlin Ivan; tajnik, šifrer Marjan; podtajnik, Duh Martin; blagajnik, ing. Matičič Anton; pod-blagajnik, Lah Leopold. Odborniki: Makovec Ivan, Mustar Stane, Šušteršič Božo, Jakoš Janez, Grabnar Jože. Namestniki odbornikov: Rev. Guštin Jože, dr. Gregorija Rožmana Kožar Ivan, Šturm Franci, Janežič Janez, Tomaževič Lovro. Nadzorni odbor: dr. Dobovšek Jože, prof. Logar Vinko Novak Pavle. Po formalnostih kot jih zahteva zakon o pravno priznanih društvih, se j« razvila živahna debata kako doseči čim prej začrtani cilj. Odbor se vsem dobrotnikom in prijateljem iskreno zahvaljuje za dosedanjo pomoč in prosi še nadaljnjega sodelovanja pri uresničitvi te potrebne ustanove. V ta namen vabi društvo vse člane in prijatelje na večerjo dne 26. avgusta ob 21. uri v Našem domu v San Justu. Vabila se dobijo pri vseh odbornikih, ali pa se lahko prijavite na telefon 651-5662. Med porabskimi Slovenci Nadaljevanje in konec Sredi Porabja Prišel je nov dan. Po jutranji sv. maši in zajtrku sem se poslovil od gostoljubnega župnika Markoviča in se z avtobusom odpeljal nazaj v Monošter. Tam isem moral počakati do opoldanskih ur, da sem dobil drug avtobus, ki naj bi me zapeljal skozi Porabje do druge slovenske vasi, Gornjega Senika. Porabje je bogato z vodovjem in vrelci. Največja reka na tem področju je Raba. Rabin rokav med Monoštrom in Slovensko vesjo imenuje ljudstvo „Mrtva Raba“. Raba je tukaj dobila ime zaradi ustnega izročila: po bitki pri Monoštru leta 1664 ni mogla odplaviti vseh mrtvih Turkov, ki so obležali v njeni strugi. Zato si je izjedla novo smer svojega toka, stara struga pa je postala mrtev rokav. Prva vas iz Monoštra proti jugu v smeri Gornjega Senika je Slovenska ves. Madžari ji pravijo Rabatotfalu, kar pomeni Rabska slovenska vas. Sredi naselja, ki šteje kakih 600 prebivalcev, se avtobus ustavi za deset minut. Izstopim, da si nekoliko pretegnem zaspane ude. Na igrišču se igraio otroci. Prisluhnem. Otroci govorijo med seboj slovenski. Tudi dve dekleti se pogovarjata v slovenskem jeziku. Eno gleda skozi okno, drugo stoji na cesti. Na moja vprašanja odgovarjata sprva v zadregi, potem pa pogumno. „Je v vaši cerkvi vsako nedeljo božja služba?“ „Da.“ „V kakšnem jeziku?“ „V madžarskem jeziku, ker gospod ne vejo slovenski, toda pojemo slovenski.“ Avtobus spet odpelje. Avstrijska meja je blizu. Raba nas spremlja na desni strani ceste. Potem se od nas odalji. Ostro zavije proti severozahodu, medtem ko mi hitimo proti jugu. Prvo večje naselje za Slovensko vesjo je Doljni Senik. Avtobus pa vozi kar naprej. V daljavi se pokaže podolgovata vzpetina. Vprašam ženo, kaj je tisto gričevje. V lepi prekmurščini mi pojasni: „To je Srebrni breg. To je naš prekmurski ‘Triglav’, Visok je 404 m. Po grebenu poteka madžarsko-jugoslovanska meja. Z vrha je prelep razgled po vsem Porabju. Vendar na hrib ne zahajamo. Obmejne straže na obeh straneh so nezaupljive in hočejo vedeti, kaj iščemo tod. Zato ostajamo raje na ravnini, čeprav si zelo želim, da bi enkrat šla čez in si ogledala Mursko Soboto. Praviio, da je zelo lepo mesto.“ Ob vznožju Srebrnega brega leži Gornii Senik. Tu je vožnie konec. V obmejnem pasu sem. Zato se ne čudim da se mi nribliža obmejni stražar. Obraz, obleka in način vedenja snričuiejo, (Nad. na 4. s“r )