SlC V. 50.
V LiD&liil, v sredo, 3. marca 15.
Leto M
Velja po pošt!: ==
Za oelo leto naprej . , K 26'— za eo meseo „ . . „ 220 sa Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom t
Sa celo leto naprej . . E 24 — za en meteo „ . . „ 2'— I opran preleman mesečno „ 1-70
== Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7'—
za Nemčijo ueloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo. ,, 12'—
B3* Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol štev. G/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranktrana pisma se ne *= sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Iuseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 V za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... » 13 „ za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, em, osmrtnica Iti:
enostolpna pe!ltvrsta po 2 J vin.
===== Poslano: -;
enostolpna petltvista po 40 vin.
Izhaja vs3.it din, lzvzomšl ne* dolla in praznike, ob 5. ari pop.
Redna latna priloga Tozni red.
Upravništvo |a v Kopitarjevi nllol št 8. — Račnn poštno hranilnice avstrijska št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-lneru. št. 7563. — Upravnlškoga telelona št 188.
Angleško in francosko brodovje stoji pred težko nalogo. Pot v Carigrad po morju je težavno podjetje, in .glasovi so zelo različni, ali se bode načrt posrečil ali ne.
O politični važnosti carigrajske posesti danes pač nihče več ne dvomi. Če zasede ententa Carigrad — ali ga dobi pozneje Rusija ali pa se carigrajsko ozemlje nevtralizira, to je v trenutku stranskega pomena, — tedaj bodo morale balkanske države oči nekoliko odpreti, ravno tako tudi za Italijo to vprašanje ni brez važnosti. Danes pa scoji v ospredju vojaško vprašanje, in na dolgo in široko se razpravlja o možnosti, če je mogoče priti po morju do Carigrada,
Takoj ob vhodu v Dardanele stoji več utrdb, izmed katerih sta najvažnejši Kum-Kale na maloazijski in pa Sed-il-bar na evropski strani. Na ta dva forta so osredotočile angleške in francoske vojne ladje svoj ogenj, in kakor je razvidno iz kratkih turških poročil, ne brez uspeha. Angleži pač natančno poznajo lego utrdb, ker gotovo niso angleški admirali mižali, ko so »reorganizirali« turško mornarico. Zato je bil uspeh lahko mogoč, zlasti če pomislimo, da so streljali iz najtežjih morskih topov cele ure. Človeške žrtve so bile majhne, kar ie tudi verjetno; to nam je dokazalo tudi obleganje Przemvsla. Posadke v utrdbah so namreč omejene le na majhno število moštva, ker tam mora delovati top, ne človeška masa. Zato pa samo na sebi ni nemogoče, da veliki ladijski topovi ukrote utrdbe na suhem, zlasti če ni veliko priložnosti izgubljenega materijala obnavljati. Sicer tudi veliki ladijski topovi ogromno trpe, če se iz njih neprenehoma strelja, ker taki velikani se pri vsej svoji moči kmalu tako raztegnejo, da krogle ne padajo več tako natanko tja, kakor je bilo proračunano; toda Angleži imajo to ugodnost zase, da lahko svoj porabljeni in izrabljeni materijal obnavljajo, in to jc prednost, katere ne smemo podcenjevati.
Druga velika nevarnost so podmorske mine. V ožinah, kakor so Dardanele in Bospor, se jih lahko položi več vrst. Angleži pravijo, da bodo poizkusili mine spraviti v eksplozijo s pomočjo plavov. To namreč smatrajo nekateri za gorostasno. Ce po pravici ali ne, na to je odgovor te-žaK. Sedanja vojska je prinesla že toliko razočaranj in je prevrgla že toliko navidezno neovrgljivih računov, da tudi tu presenečenja niso izključena, in vsak, kdor je pazljivo zasledoval razvoj sedanjih vojnih
dogodkov, jc imel že več kot prevečkrat priliko se prepričati o tem. Možno je mine polagati s posebnimi ladjami, ravno tako jih je pa mogoče tudi poloviti. Kako se bo stvar razvila pred Carigradom, kdo naj to ve?
Tretja točka: Vojaštvo na kopnem. Gotovo je, da imajo Turki v carigrajski okolici zbrano lepo armado, ki naj čuva utrdbe na kopnem; kajti tako neprevidni, da bi bili vse moštvo, kar so ga imeli na razpolago, poslali v Kavkaz in Egipt, Turki gotovo niso bili. Drugo vprašanje pa je, s kakšnimi sredstvi razpolaga turška armada pred Carigradom in če bodo Turki hoteli mesto žrtvovati obstreljevanju z morske strani. Vojaški krogi sodijo, da bi morala ententa razpolagati najmanj z 250.000 možmi, če hoče uspešno operirati na kopnem, in pravijo, da ententa lega ne more. Resnica bo najbrž nekako v sredi; nekaj moštva ima gotovo tudi ententa še na razpolago, ker je pot iz Indije skozi sueški prekop še prosta, in nekoliko pomoči iz Rusije tudi ni izključene, če je prav težka. Ravnokar se pa tudi sliši, da je Francija poslala večji transport.
Če se Angleži bore za Carigrad s tako vnemo zato, da ga Rusiji ne izroče (kar bi sicer nasprotovalo Greyevim izjavam), ali zato, da Rusijo še bolj privežejo nase, o tem se naj pomeni ententa sama med seboj. Za naš vojni položaj je seveda posest Carigrada in neovirana pot skozi Dardanele, oziroma iz Rusije velike važnosti. Rusija lahko da po tej poti svojim zaveznikom ogromno množino hrane, zavezniki pa Rusiji vojnega materijala. To dejstvo bi seveda zelo podaljšalo vojne operacije na vzhodu in zahodu.
X X X
ZAVEZNIKI HOČEJO VZETI CARIGRAD.
Rim, 2, marca. >Idea Nasionale« poroča z baje dobro poučene ruske strani: Istočasno, ko napada zvezno brodovje Carigrad, se tudi Rusija pripravlja, da zasede Carigrad. V Odesi je zbrana armada sto-tisoč mož, ki takoj odrine v Carigrad, ko si izsili prehod skozi Dardanele. Za prevoz je še veliko trgovskih ladij pripravljenih. Carigrad zasedejo tudi francoske in angleške mornariške čete, ki ostanejo tam, dokler se ne pripeljejo francoske in angleške armade v Carigrad.
POROČILO ANGLEŠKE ADMIRALI-TETE O OBSTRELJEVANJU DAR-DANEL.
Frankobrod, 2. marca. Reuter poroča iz Londona: Angleška admiraliteta raz-
glaša, da so bili pri obstreljevanju Darda-nel ocl strani angleško - francosekga brodovja štirje forti prisiljeni, da so umolknili. Nato so v razdalj! štirih milj očistili morje min. Dne 26. februarja so tri angleške bojne ladje plule v ožino in obstreljevale fort Dardanus. Nato so se pri Kum-Kalc izkrcale čete in končno razrušile ta fort. Enako so bili uničeni topovi pri vhodu v Dardanele. Vojne operacije se nadaljujejo. Naše izgube znašajo 4 mrtve in 8 ranjenih.
NAŠE BRODOVJE iN BOJI PRED DAR-DANELAMI.
Graški lisii priobčujejo: Sotrudnik lista »Deutsche Tageszeiiung« Ernst grof Reventlow piše k obstreljevanju Darda-nel: Nobenega dvoma ni, da bi v Tegett-hoffovem duhu izpeljan brezobziren in nenaden nastop avstrijskeh bojnih ladij, bodisi težjih, bodisi lažjih, ali pa obojnih, izredno vplival na položaj pri Dardanelah. Avstrijsko brodovje ni veliko, vendar pa šteje bojne ladje, torpedovke in podmorske čolne. Stanje brodovja je izvrstno in častnike preveva stari ofenzivni duh, ki jim ga je vdahnil Tegetthoff, bolj kot ke-daj prej. Združuje se z duhom prevdarnosti in sistematičnega preračunanja. Iz tega vzroka, bi dobro tuneli, če bi sc združeno sovražno brodovje pred Dardanelami čutilo v neprijetnem položaju. Za podjetno, čeprav majhno brodovje bo priložnost vsekako zapeljiva. Razmeroma majhni vzroki, bi mogli za splošen položaj povzročiti veiike učinke.
ADMIRALSKA LADJA POTOPLJENA PRED DARDANELAMI?
Carigrad, 2. marca. O napadu na Dardanele piše »Tas\vir-i-Efkiari«: V petek zjutraj ob pol i. smo opazili 12 sovražnikovih ladij; 8 so jih je približalo do 17 km obrežju in so pričele streljati na Kuni Kale in na Siad E1 Bahr. Polagoma so se približale tako daleč, da so sc laliko opazovale z obrežja. Videli smo, kako je bila zadeta admiralska ladja; videli smo, kako se jc dvignil visok steber dima in kako da se je potapljala ladja. Nato so naše baterije še sedemnajstkrat ustrelile; t> krogel je težko poškodovalo brodovje. Ob pol 11. uri je odjadralo brodovje. Obnovljeni napad v soboto jc trajal do G. ure popoldne. (Druga poročila pravijo, da se je admiralska ladja poškodovana umaknila.)
FRANCOSKI ARMADNI ZBOR PROTI BARDANELAM.
Rim, 1, febr. »Tribuna« poroča iz Tou-lona: Tu so vkrcali na mnogo prevoznih
ladij več linijskih polkov, kakor se računa, skupaj en armadni zbor. Te čete so se odpeljale proti vzhodu in so namenjene na polotok Galipoli, za utrdbami v Dardanelah. Trdi se, da se udeležijo tudi angleške, in sicer indijske čete iz Egipta, tega pod« vzetja.
NAVDUŠENJE V ATENAH.
»Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Obstreljevanje Dardanel vzbuja med Grki največje navdušenje. Ljudstvo želi i n t e r n a c i o n a 1 i z učijo C a-r igra d a. Poluradna »Pa t ris« proglaša za veliko evropsko nevarnost, če bo Carigrad ruski.
NEZNATEN UTIS V C&RIGRADU.
»Franki'. Ztg.« poroča z dne 2. marca, da piše »Tanin«, da neprestano obstreljevanje Dardanel v mestu nc dela posebnega utiša. Vse življenje v glavnem mestu se vrši redno, mirno in brez razburjenja.
TURKI PRAVIJO. DA SE HOČEJO V CARIGRADU KAKOR LEVI VOJSKOVATI.
Carigrad, 2. marca. (Kor. u.) V včerajšnji seji turškega državnega zbora jc prečital ministrski predsednik odlok, ki z ozirom na vojsko oclgodi zbornico do dne 28. septembra. Predsednik Halil slavi slogo, ki so jo pokazali poslanci in dokazali, cla se turški narod oklepa v zgodovinskem trenutku svojega vladarja. Slavi zmage turške armade in upa, da sc Egipt kmalu osvobodi. Sovražnik ne more proti Dar-danelam uspeti; a čc tudi udre kako sovražnikovo brodovje, se hočejo Turki v Carigradu vojskovati kakor levi in dokazati, da hočejo živeti; če umrjejo, umrjejo kakor junaki. Govorom so burno pritrjevali in klicali: Doli z Rusijo!«
TAJNA ANGLEŠKO - RUSKA POGOD* EA GLEDE DARDANEL.
Hamburg* 2. marca, »ilamb. Nacli-richten« poročajo iz Rima: Rusija in Anglija sta precl obstreljevanjem Dardanel sklenili pogodbo, ki mora do sklepa miru ostati tajna. Po tej pogodbi dobi Husija Carigrad in prosti "dohod v Sredozemsko morje, na drugi strani pa prizna Rusija angleško su-vereniteto nad Afganistanom in odstopi vse svoje zahteve v Tibetu Angleški.

M	-v
<&i Uirall
(Konec.)
6.
Strašen požar je 28. junija i. 1774. upepelil v Krakovem 51 hiš. Ogenj je preskočil Ljubljanico in požgal še 58 poslopij krog cerkve sv. Jakoba. Kolegij je pogorel, zvonik je bil uničen, zvonovi so se stojiili, cerkvena streha je v ognju zginila. Zgorela je podoba sv. Jakoba v velikem oltarju in vsa cerkev je v notranjščini postala sajasta, dasi ni mogla zgoreti. ker ie bila čvrsto zidana. Pač pa so slike na stropu in stenah toliko trpele vsled vročine in dima, da so jih morali pobeliti.
Obup in žalost ubogih pogorelcev sta bila tolika, cla je ostala cerkev eno leto brez strehe. Za silo jo je ukazal 1- 1775. pokriti deželni poglavar Marija Josip grof Auersnerg. Božjo službo je •mravljaI v tej cerkvi bivši jezuit Anton VVolf z nekaterimi drugimi duhovniki, dokler ni bila ustanovljena Pn Sv. Jakobu posebna župnija.1
Kolegija ni?o Vec popravili, ampak Roga^rajši podrli. Na njegovem mestu
stoji trg sv. Jakoba in dve hiši, katerih eno je sezidal P. Gabriel Gruber v letih 1776.—1780., in tako imenovana Viran-tova hiša, ki jc nastala okoli 1. 18i0.2 Le nekdanja, gimnazija je ostala na svojem mestu z raznimi popravami, dokler tudi to v>oslopje, imenovano »reduta«, ni 1. 1897. izginilo s površja zemlje in napravilo prostor novi šentjakobski dekliški šoli.
7.
Prošnjo, da bi se pri Sv. Jakobu ustanovila župnija, je cesar Jožef II. uslišal 1. 1783. Treba pa je bilo za žup-nijo še marsikaj urediti, zlasti pripraviti župnišče. Prvi župnik je bil imenovan 3. aprila 1785. in 6. junija 1785. se je pričeia župnijska služba božja.
Za novo župnijo ie bilo treba marsikaj preskrbeti. Skrbni ključar Ignacij Friedel je nabavil prejkone na Dunaju sliko sv. Jakoba, ki je prišla morda na dražbo. Dal je zanjo 600 gold. Slikal jo je I. 1720. dvorni slikar Ivan Gotfrid Auerbacli (t 1753). Knjigovez Henrik Hohn je omislil sliko Brezmadežne za adventno clevetdnevnico. Sliko je napravil Andrej Herrlein."
L. 1788. so dobili nov veliki zvon, ki je tehtal 26 stotov. Posvetil ga je 12. junija 1788. nadškof Mihael Brigi-
' H. Costn: ReiseerinnerunKcn ans Krain, 1818. Str. eo.
" Župnijska kronika.
do, kar je bilo njegovo prvo škofovsko opravilo v Ljubljani.
Da bi pridobili za cerkev potrebni denar, so morali na vladno povelje izročiti vso nebistveno potrebno ••ebr-nino denarnemu preizkuševalcu Frau-endorferju, da jo jo stopil. Srebro so vnovčili in naložili za cerkev. Med temi srebrnimi predmeti so bile nekatere umetnine visoko vrednosti. Kipa sv. Ignacija in Ksaverija iz tolčenega srebra naravne velikosti.1 Kip sv. Ksaverija je bil narejen v Avgsburgu leta 1660. V ta namen je daroval Gašpar Lichtstock pl. Lichtenhaimb 300 zlatnikov.-' Dalje so 22 kelihov skrčili na 11. Stopili so tudi 6 krasnih srebrnih svečnikov, last nemške Marijine bratovščine, poleg tega pa še razpela, Marijine kipce, monštrance za svetinje, veliki ciborij in karkoli jc oslalo od odpravljenih bratovščin. Mnogo para-mentov so prodali. Zupni spomeničar ob tem bridkem spominu zakliče bolestno: Fridelna ni! Skrbnega ključarja Ign. Friedelna namreč tedaj več ni bilo. Gotovo bi marsikaj preprečil.
Kor smo že omenili sliki na glavnem oltarju, pomudimo se še nekoliko pri slikah. Leta 1715. so imeli v cerkvi štiri lepe slike: 1. sv. Jakobe, ki jo je naslikal Rečan Ivan Gladič; 2. Snemanje s križa, dvornega slikarja Antona
Schoonjansa, čigar je slika sv. Elizabete v nemški cerkvi; 3. sv. Ignacija, slikal Nicolao Bambini; i. sv. Jožefa, slikal Franc Remb.
Sedaj so v cerkvi naslednje slike: f 1. sv. Ignacij, 2. sv. Vna, 3. Angeli varuhi, vse tri slikal Nicolao Bambini. Slika sv. Ignacija obhaja torej žc dvestoletnico. 5. Vnebovzetje Marijino, slikal Matej Langus. 4. Sv. Frančišek Ksavcr, slikal Peter Pavel Kuhnl, ki je oskrbel tudi križev pot. 6. Sv. Jožef je bržkone še stari iz leta 1715. 7. Sv. Janez Nepomučan, neznanega mojstra. Tri manjše slike: Srce Jezusovo, Srce Marijino in žalostno M. 13. je naslikal dunajski slikar Josip Plank.
Leta 1827. so postavili most sv. Jakoba.
8.
V cerkvi sami kakih sto let ni bilo večjih izprememi. Zunaj cerkve pa so morali leta 18M. podreti Marijino znamenje, ker je pretil razpad. Marijino bronasto soho so shranili v cerkvi v zadnji kapeli .-v. križa na listni strani, kjer je čakala 26 let. V tej kapeli je nokopan zgodovinar Scboenle-ben (1618-1681). Za nov Marijin spomenik so leta in leta zbirali denar. Slovesno so ga odkrili 8. sept. 1870. Stal jc 14.000 gold.' Da 110 moti dohoda v cerkev, so ga postavili na drugem
Ogrsko pismo.
ii.
S kupčijo v Budimpešti torej ni bilo nič; borza miruje, domače kupčije z žitom se sklepajo po kavarnah brez šuma, jeruzalemski tujec se tu težko spozna. Vrniti se rebus infeetus po isti poti čez Štajersko ne more biti posebno interesantno, raje proti Zagrebu, središču jugoslovanstva, prestolici naše idealne skupne domovine.
Vlak drdra, hiti cele ure, na obeh straneh proge pa se širijo obširna polja, tupatam močvirnata; travniki, na katerih se pasejo črede prašičev, med katerimi maha s svojo palico njihov pastir, delajo romantične presledke ravninske enoličnosti. Te ogromne črede ogrskih prašičev pričajo, da v tej bogati deželi še ne bo tako hitro zmanjkalo živeža. Na robu travnikov ob železniški progi stoje v dolgih frontah mladi hrasti, ki v jeseni z želodovim sadom dajejo tem čredam obilno hrano. Pozimi in na pomlad pa ogrski poljedelci odebele to živinčad s pokvarjeno koruzo in drugim škartiranim žitom, da jih bolj zdebele in stržijo zanje večje vsote. Kdor ima veliko pridelka, mu donaša dobička, kakorkoli ga obrne. —
Na vseh večjih postajah ogrskih mest stoje dolgi tovorni vlaki deloma naloženi z blagom in pripravljeni za transport, deloma prazni, čakajoči pridne delavčeve roke, da jih obloži. Velikanski prevozi so pripravljeni za vojaško preskrbo.
Dolgočasno bi bilo na svetu, ako bi bil ves tak, kakor je piano ogrsko polje. Dokler oko nese, sama ravan, nikjer vidnega konca. Pri nas pa hrib in breg, malo ravnega polja in malo goz-da.Na vsakih sto korakov kaj razlike, kaj drugačnega, cla ima oko zmeraj dovolj prilike občudovati vsemodro stvarstvo. Kakor naša, taka je tudi hrvatska domovina. Kakor bi odrezal, sc loči ogr. zemlja ocl hrvatske, ko se pripeljemo čez Muro. Oko se ti zaiskri, srce poskoči veselja, ko stopiš na domača hrvatska tla. Nc dolgočasne bajte ogrske ravani, ampak lična sela naših selja-kov, obdana z brežnim poljem in vinogradi ti pošiljajo nasproti pozdrav. Nehote primerjaš lep kos hrvatske zemlje z ogrsko enoličnostjo in naravo. Z umetnostjo človek hvali Stvarnika, ki je dal naravi lepoto in življenje.
Naprej v Zagreb!
Življenje pestro, južni temperament hrvatski prihaja do veljave. Vse drugače kakor v Pešti. To so naši ljudje, ki jih je vzgojila hrvatska zemlja in ogrelo hrvatsko solnce. To je naša kri, bi rekel Finžgar, naš ogenj. Ko gledam vrvenje ljudstva po zagrebških ulicah, mi nehote sili na misel uganka: Kedaj bo to mesto pravo ognjišče jugoslovanske skupnosti, politična in kulturna centrala naših stremljenj, uresničenje sanj, ki jih hočemo ne samo sanjati, ampak doživeti pod mogočnim žezlom Habsburžanov? — Na jezik mi sili Gregorčičeva beseda:
Kdaj srečno moje bo domovje?! —
Srce nadja se in boji.
Prvič stojim na hrvatskih tleh in navdaja me misel, da to ljudstvo z našim mora enkrat doživeti uresničenje svojega ideala; hrvatsko - slovensko
pravo mora po teh hudih časih doživeti dan zmage.
Zagreb je vesel. Kako tudi ne, saj ravno zadnje dni prihajajo razveseljiva poročila o zmagovitih bojih naših junakov. V hrvatskem narodnem gledišču se poje zvečer opereta »Bosonoga plesačica«. Ugodna prilika, cla si ogledam gledišče, kjer uradnik za trenotek pozabi dnevne skrbi, kjer vojak-rekon-valescent pozabi napore, ki jih je prestal v vojni službi.
Ob priliki več.
Sioleinica Uitenuioveie Irovo-
rtfli v umni.
Francoska armada pod vodstvom Napoleonovega pastorka, podkralja Evgena, je bila 28. septembra 1813. prisiljena zapustiti Ilirijo, le posadka na ljubljanskem gradu je šc ostala, pa se je morala že 5. oktobra vdati avstrijski premoči. Veselje je vladalo v Ljubljani. Zvečer je bilo mesto do zadnje predmestne hišice razsvetljeno. Cesar Franc je imenoval ieldcajgmojstra barona Lattermanna za civilnega in vojaškega guvernerja ilirskega. Dne 13. oktobra je že dospel v Ljubljano. Miljo daleč sta se mu nasproti peljala pomožni škof Iv. Anton Rieci in mestni načelnik z množico drugih oclličnjakov. Ljudstvo ga je pa na vsej poti veselo pozdravljalo. Francoski guvernerji so stanovali v škofiji, samo zadnji Fouche, ki je bival v Ljubljani lc ocl 9. julija do 25. avgusta 1813., je stanoval v Zoisovi hiši. Lattermann si je izvolil za stanovanje deželni dvorec. Čudno naključje! Precl tem dvorcem je stal pred 46. leti kot mlad kaclet na straži. Njegov vstop v Ljubljano je pozdravilo 72 strelov z gradu in zvečer so meščani priredili razsvetljavo. Novi guverner se je kmalu prikupil vsem prebivalcem. Bil je prijazen in ljudomil, sovražnik vseh hinavcev in lizunov. Anonimnih pritožb ni sprejemal, kar je v uradnem listu javno povedal (»Laibacher Zeitung«, 1813., 4. clec.); oprostil je mnogo jetnikov iz francoske dobe; podpiral gledišče; na novo je obudil filharmo-nično družbo, ki mu je vsled tega 26. julija leta 1814. priredila podoknico; 6. novembra leta 1813. je vpostavil zopet Fr. Hadnika za gimnazijskega ravnatelja (prefekta), ki je bil leta 1809. od Francozov odslovljen; oživil je 26. septembra 1814. Kmetijsko družbo itd. V Ljubljani pa mu je bilo prisojeno le kratko delovanie. ker je moral dne 18. marca 1814. že oditi v Padovo kot poveljnik na Beneškem. Štiri dni pred njegovim oclhoclom je magistrat (14. marca) sklical slovesno sejo in izvolil Lattermanna za častnega meščana. Obenem je sklenil, naj se novi clrevo-•(', ki so ga uprav tedaj od A.-proti Tivoliju zasajali, imenuje Latter-mannov drevored. A tudi še več let pozneje ljudje niso pozabili Lattermanna. Obnovljeni deželni stanovi so ga 15. oktobra 1821. na predlog škofa Avguština Gruberja izvolili za kranjskega deželjana, kar jc cesar dne 24. maja 1822. potrdil. Krištof Lattermann je bil rojen li. julija 1753. v Olomucu. V 13. letu (1765.) je že vstopil v vojaški stan. Tu jc hitro napredoval: leta 1768. je postal podporočnik, leta 1770. nadpo-
ročnik, leta 1773. kapitan, leta 1776. stotnik, leta 1786. majer, leta 1789. radi odličnega sodelovanja pri Belgradu podpolkovnik, leta 1794. polkovnik, leta 1797. general maj or. V bojih na Italijanskem proti Francozom je bil odlikovan z redom Marije Terezije. Leta 1800. je bil imenovan za poclmaršula in je moral lela 1805., ranjen pri Maren-gu, stopiti v začasni pokoj. Lela 1807. ga je cesar zopet vpoklical v vojaško službo in ga leta 1810. imenoval za tajnega svetnika, leta 1813. za feldcajg-mojstra in za guvernerja v Iliriji. Po svojem odhodu iz Ljubljane 18. marca 1815. do leta 1818. je bil poveljnik na Beneškem. To leto je odšel na Dunaj kot predsednik c. kr. splošnega vojnega prizivnega sodišča. Najlepšo odliko v svojem življenju je prejel leta 1833., ko ga je cesar imenoval za vojnega maršala. Le kratko dobo je užival to čast, ker 5. oktobra leta 1835. so se mu stekle uro življenja.
Sto let je že dolga doba tudi v življenju ljubljanskega mesta. Izmed Ljubljančanov nihče več. ne pomni guvernerja Lattermanna; ohranilo pa je njegov spomin najlepše sprehajališče ljubljansko, ki bo pričalo še poznim rodovom, da nosi ime po možu izrednih lastnosti in velikih dušnih sil.
Oddalo žilo iz Oorske.
C. kr. kor. urad poroča 2. t. m.: Z ozirom na pogajanja avstrijske vlade z ogrsko sc pričakuje, da prepusti ogrska vlada nekaj zalog žita in moke. Gre pred vsem za koruzo. Da se oddajanje izpelje, je ustanovilo poljedelsko ministrstvo urad »koruzno centralo«, ki prevzema po trgovskih načelih koruzo ocl konzorcija, ki pooblaščen po državi nakupava na Ogrskem žito in da prepelje blago v Avstrijo, kjer se koruza posuši. Koruzna moka sc namerava oddajati po vojni žitni centrali. Vodstvo koruzne centrale se je poverilo svetniku trgovske zbornice Fricu Mendel; račune in blagajno vodi An-glo-avstrijska banka.
Clanl društev KatolkD rokodelskih pomočnikov v vojski.
Do 15. februarja je bilo odlikovanih 600 članov katoliških rokodelskih pomočnikov z železnim križcem; dva sta dobila železni križ I. razreda; neki Wiirtember-žan je bil poleg železnega križca odlikovan tudi z zlato zaslužno svetinjo; veliko jih je odlikovanih tudi z zaslužnim križcem in avstrijsko srebrno zaslužno svetinjo. Odlikovanci so priprosti vojaki. Katoliška društva rokodelskih pomočnikov so v Nemčiji, Avstriji in na Ogrskem od 80.000 članov odposlala na bojišče do 50.000 mož; število padlih se približuje že drugemu tisoču. Na zahodu in na vzhodu, v »Scharnhost« so našli smrt tudi Kolpinovi sinovi. Veliko domov rokodelskih društev kakor n. pr. v Kolinu, Diisseldorfu, Berolinu, Stuttgartu, Krefeldu, Neussu, Lin-cu, na Dunaju in drugod so spremenili v bolnišnice, drugi stoje prazni. Duhovnih voditeljev je gotovo dvanajstorica odrinila na bojišče. Člani, ki so še ostali doma, zbirajo darove tovarišem na bojišču. Katoliška društva rokodelskih pomočnikov v
mestu, kakor je bil prejšnji. Od starega spomenika je ostal samo stari Marijin kin.
Leta 1877. je napravila tvrdka Neu-hauser nova pisana okna za 1927*31 gld. Precej zanemarjeno cerkev je želel prenoviti župnik Janez Rozman. Z mlacleniškim ognjem se je lotil dela. Zbiral je denar pri raznih dobrotnikih in ga res nabral okroglo 30.000 glcl. Dal je osnažiti vso cerkev ter jo ob vznožju s kamnom obložiti. Leta 1883. je naredil L. Widmayer nove klopi za 2570 gld.; Goršič je postavil nove orgle za 2200 glcl. Vsa popravila so stala 12.000 glcl. Naposled je poveril preslikanje cerkve s freskami Juriju Šubicu za 2178 gold. Šubic je z Antonom Jebačinorn leta 1886. delo dovršil. Naslikal je v štirih medaljonih na stropu cerkve sleclečeč skupine: Poklic sv. Jakoba apostola, Izpremenjenje na gori Tabor, Smrt sv. apostola Jakoba, Proslavljanje pred komposleljsko cerkvijo. Leta 1886. je poprava stala 21.327'30 glcl. Po tej prenovi je bila cerkev res lepa. Kdo bi tedaj pač slutil, cla bo prej ko v desetih letih treba nove izdatne poprave?
Velikonočni potres li. 15. aprila 1895. jc prizadel cerkvi hude rane. Oba pročelna zvonika sta dobila poke do tal. Podreti bi ju bilo treba in nova sezidati; pa to ni bilo mogoče, ker držita cerkveni strop. Zato so ju samo znižali do cerkvene strehe in so sezidali na južni strani poleg zakristije nov zvonik. Načrt je napravil arhitekt R.
Jeblinger, ki je prišel iz Linca. Pročelje so nekoliko poživili in na vrhu okrasili z reliefom: »Jezusovo izpremenjenje na Gori«, ki ga je napravil Ivan Zajec za 4000 glcl. Hkrati so zakristijo podaljšali in vzdignili za eno nadstropje. Kjer stoji sedaj zvonik, je morala pasti stena z lepo Wolfovo fresko: Klic k noslednji sodbi (krog solnčne ure).
Z novim zvonikom je bilo treba tudi novih zvonov. Stare zvonove so prodali, in sicer velikega s 26 stoti podružnici Breg (župnija Šmartin pri Kranju), tri manjše zvonove pa v Spodnjo Besnico. Manjši trije zvonovi: es (857 kg), g (509 kg), b (304 kg) so bili iz leta 1779. Ulil jih je Janez Jakob Sa-masa. Odpeljali so jih 1. oktobra 1897. Plačali so 1586 gold. ali za 1 kg 95 kr. Tvrdka Albert Samassa je ulila šest novih zvonov: B 3300 kg, C 2356 kg, D 1657 kg, Es 1389 kg, G 765 ks\ B 420 kg. Napise jim je zložil knezoškof dr. Ja-i kob Missia, ki jih je 29. sept. 1897. po-I svetil. Vsi skupaj tehtajo čez 170 sto-i tov, največji skoro 60 stotov, brez kemblja. Zvonilo je melodično harmonično in je slaJo s pripravami vrecl okrog 38.000 K. Vsa druga poprava cerkve po potresu je stala okrog 63.000 gold. Vlada jo prispevala iz potresnega zaklada 38.000 gold., verski zaklad 7000 gold., ostalo župljani konkurenčnim potom (36.441-34 K). Delo je izvršila tvrdka Tonnies. Bog daj. cla bi ne bilo treba kmalu kakih korenitih popravi
Leta 1908. so dozidali novo župni-šče po načrtu Maksa Fabijanija, arhitekta na Dunaju.. Med zidanjem je duhovščina stanovala v Virantovi hiši. Za novo župnišče, proračunjeno na 111.000 K, so prispevali: država 45.000 kron kot odškodnino za prostor, ki se jc odstopil za razširjenje Rožnih ulic, Kranjska hranilnica z darom 24.000 K, Albert Samassa 2000 K, mestna občina je pokrila primanjkljaj, 13.000 K pa se je vzelo posojila na hišo, ki sc odplačuje z najemščino.
Leta 1909. so osnažili in deloma popravili veliki oltar za 3000 K.
Leta 1912. so napravili nove klopi
v kaoeli sv. Frančiška za 1744 K in vpeljali v cerkvi e'ektviko.
Pri Sv. Jakobu je delovalo dosedaj sedem župnikov: 1. Janez Nep. Chri-stian (6. jun. 1785. do 13. septembra leta 1796.),2. Josip Pinhak (febr. 1797. do sebr. 1810.), 3. Janez Zlalousti Pohlin sept. 1810. clo 17. jan. 1850.), 4. Franc Ilrovath (2. apr. 1850. clo 15. marca leta 1867.), 5. Gustav Kosti (24. aprila 1867. clo 15. nov. 1880.), (i. Janez Nep. Rozman (6. febr. 1881. do 20. avgusta 1909.), 7. Janko Barle (31. okt. 1909.). Kanhmov je bilo 90.
Stoletnico cerkve sv. Jakoba so jo zuiti leta 1715. slovesno obhajali. Dve-| stoletnico so ljudje bržkone prezrli, tristoletnico pa je sklenil praznovati se-I dan ji g. župnik vojnemu času primerno | •/ dušno obnovo svojih župljanov od 7. ! clo 16. marca 1915.
Avstriji in Nemčiji tako sodeljujejo za zmago naše pravične stvari.
Ohranjevali spravljanje krompirja.
Vsled velikega pomena krompirja kot živila je zlasti sedaj v vojnem času storili vse, da se ga ohrani pred gnilobo. Kakor poroča neki nemški strokovni list, so so vršile lani in letos v Vzhodni Prusiji poizkušnjo s konser-viranjem krompirja s pomočjo žveplene moke, kakor jo rabimo za žveplanje grozdja proti plcsnobi.
To sredstvo za ohranitev krompirja pred gnilobo je tedaj zelo preprosto, poudariti pa je treba, da učinkuje samo preventivno, to je odvračujoče. Zaradi tega je treba, da pri njegovi vporabi ves gnil ali nagnit krompir skrbno od-beremo in odstranimo.
Če hranimo krompir v kleti, je sedaj najboljši čas za to, cla krompir preberemo, vse gnile in nagnite gomolje odberemo in da potem zdrav krompir vložimo tako, da je varen pred gnilobo. Če hranimo krompir v zemeljskih rovih, je treba storiti to, kakor hitro nastane bolj toplo vreme, tedaj meseca svečana ali sušea. Ako pa je pozimi cilje časa toplo vreme, se to lahko zgodi že prej.
Konserviranje krompirja z žveple«. novo moko (s fino zmletim žveplom) so zgodi na sledeči način.
Mesto, kjer hočemo krompir shra niti, dobro ostržemo in pometemo in potem ga posipamo na tenko z žveple-no moko. Na to mesto vložimo potem kakih 20—30 cm visoko plast zdravega krompirja, ki jo potem na tenko poštu-. parno z žvepleno moko. Ko smo to storili, vložimo zopet tako plast krompirja in ga zopet poštupamo in to se vrsti toliko časa, cla je shramba polna. Če vlagamo krompir pri zidu ali ob leseni steni, poštupamo tudi te. Preveč žvepla se pa pri žveplanju krompirja ne sme rabiti, ker bi mu to znalo škoditi. Za 100 kg krompirja sc sme porabiti samo 30 g (3 deke) žvepla, tedaj jako malo in zato najbolje, cla se pri štupa-nju krompirja poslužimo takih žvep-lalnikov, kakor jih rabimo za žveplanje grozdja proti plesnobi.
Kdor nima žveplalnega meha, po-služi naj sc žveplalne pušice, ki je podobna oni, kojo rabimo za posipavanje peciva s sladkorno moko.
Tako spravljen krompir ne gnije skoraj nič. Poročila o krompirju, spravljenem po tem načinu lani v mokrem vremenu na Nemškem so jako ugodna.
Neki posestnik poroča, da ni našel nič, drugi, cla jc našel komaj 2% gnilega krompirja, maja meseca.
»Edinstvo« od 28. februarja citira članek »Ruskega Slova«, v katerem se označuje finacijelna transakcija Bolgarije z diskontnim društvom kakor rezultat med Bolgarijo in dvozvezo sklenjene vojaške in politične konvencije in kjer list grozi, da bodo današnji voditelji Bolgarije morali bridko plačali tako hudodelstvo. »Edin-stvo« odgovarja; Grožnje »Ruskega Slova« so zastonj in ne plaše nikogar v Bolgariji, Zastonj so tudi krokodilove solze za Slo-vanstvo; kajti takrat, ko je bila slovanska Bolgarija obdana in preplavljena od ne-slovanskih nasprotnikov, si je »slovanska« Rusija zadovoljno mela roke in ploskala. Bolgari so videli, da jc tisto slovanstvo, o katerem se govori in piše sedaj, samo lepa fraza, ki v današnjem življenju nič ne velja. In ker je Bolgarija nehala verovati golim obljubam in ker vodi zgolj samostojno, svojim interesom odgovarjajočo nacijonalno politiko, zalo ni več všeč »slovanski Rusiji«. Mi pa nočemo biti všeč niti tem, niti onim; če bo rešitev naših narodnostnih teženj zahtevala, da se združimo z Mongoli ali s Kitajci, bomo tudi tem dali roko in skupno delali ž njimi. Tako daleč nas je privedla ruska politika leta 1812. in leta 1813.
Hiisi in loloari.
Sofija, 2. marca. (Kor. uracl.) Glasilo kadetov »Rjcč« objavlja članek, ki napada Bolgarijo radi njene nevtralnosti. List opozarja na zadnji bombni napad, ki naj Hadoslavovo vlado opozori, da označi svojo stališče. Vladno »Narodno Pravo« opozarja na značilno namigavanje ruskega lista in pristavlja: Če je bombni napad izraz proti nevtralnosti Bolgarije, moramo vprašati, kdo da ga je povzročil in zakaj.
Kajiezane»wnoladjojiH8cons"?
Amsterdam, 2. marca. Neki tukajšnji list prinaša poročilo iz »New-York We-ralda« z dne 15. februarja, ki trdi, da se I bo prihodnji teden velika angleška bojna 1 ladja »Audacius« zopet združila z veli-
kim brodovjem. Ladja jc 15. februarja popolnoma popravljena zapustila ladjedelnico v Belfastu. »Audacious« se po nesreči, ki ga je zadela 27. oktobra ob irski obali, ni potopil, kakor se je takrat poročalo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ruski napadi v zahodnih Karpatih in južno od Dnjestra krvavo odbiti. — V Bukovini.
Dunaj, 2. marca. Uradno sc poroča: V J Karpatih so bili v zahodnem delu odbiti i številni protinapadi Rusov; obdržali smo postojanke in višine, katere so naše čete osvojile v prejšnjih bojih.
Južno od Dnjestra boji še trajajo. Tudi včeraj smo krvavo odbili sovražne napade in s tem obdržali pridobljeno ozemlje proti številno često premočnemu sovražniku.
Na Poljskem in v Galiciji so sc vršili le artiljerijski boji.
V Bukovini vlada mir. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. marca. Veliki glavni stan: Ruski napadi jugovzhodno in južno od gozda pri Avgustovu so bili brezuspešni.
Odbili smo ruske ponočne napade severovzhodno od Lomže in vzhodno od Plocka.
Najvišje armadno vodstvo.
VSI KARPATSKI PRELAZI RAZEN DUKLE V NAŠIH ROKAH.
Budimpešta, 2. marca. »Esti Ujsag« poroča z dovoljenjem vojnega poročevalskega stana: Velike sile, katere so Rusi zbrali v jugovzhodni Galiciji, zavlačujejo odločitev. Ruska uradna poročila govore o boju v Munkaču, vendar je to napačno. Pomota je nastala najbrž vsled tega, ker se vrše boji na cestah, ki vodijo v Mun-kač in Stryj. Povdarja se enkrat, da so vsi karpatski prelazi razen Dukle v naših rokah in da se boji z navedeno izjemo vrše izključno na galiških tleh.
PONESREČENI RUSKI PRODIRALNI POSKUS.
Budimpešta, 2. marca. »A Nap« poroča s severnega bojišča: Rusi na celi karpatski fronti napadajo z nezmanjšano silovitostjo. Boji so se pričeli 17. februarja. Sovražnik je istočasno nastopil proti celi naši fronti, da bi jo prodrl in tako prisilil naše čete, ki prodirajo proti Stanislavu, da se umaknejo. Ruski načrt se je pa popolnoma izjalovil.
SILOVITI BOJI NA CELI KARPATSKI FRONTI.
Iz vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 2. marca: Velika karpatska bitka se je včeraj zopet izpremenila v velikansko borenje. Med tem, ko se je zadnje dni bojevalo le zahodno od užoškega prelaza in ob Dnjestru, so se včeraj pričeli povsod siloviti boji. Pri Stanislavu še vedno neodločena bilka nam je včeraj prinesla nekaj uspehov. Ruska artiljerija ima lam sicer izvrstne postojanke, vendar naše težke baterije kljub temu opustoševalno učinkujejo. V obupni trdovratnosti Rusov se vidi. splošna namera, da se velike stra-tegične obkolitve z vsemi silami ubranijo in dosežejo zopet karpatsko črto. Kljub ogromnim človeškim žrtvam pa Rusi doslej niso dosegli niti enega uspeha.
KARPATSKA BITKA SE BO ODLOČILA NA KRILIH.
Budimpešta, 2. marca. »Esti Ujsag« poroča: Naše čete zavzemajo na gorovju Makovina sijajne postojanke, ki one-mogočujejo ruske prodiralne poskuse. Velika krpatska bitka se ne bo odločila na središču, ampak na krilih. Pri Dukli smo se omejili skoro izključeno le na obrambo.
BOJI V VZHODNI GALICIJI.
Berlin, 2. marca. »Lokalanzeiger« poroča: V bojih južno od Dnjestra se zdi, da sta obe stranki enako močni. Sovražnik razpolaga, kar se ne sme pozabiti, na tem ozemlju z izvrstno železniško zvezo, kar se mora na naši strani izravnati z hrabrostjo. Boj v južnovzhodni Galiciji je težak in bo, kakor vsi dosedanji veliki boji, le bolj počasi, kakor se je v jav-3 uvodnih uspehih morebiti priča-
BITKA PRI DNJESTRU STOJI UGODNO.
Budimpešta, 2. marca. »Pesti llir-lap« poroča: Boji južno od Dnjestra, ki so sc vsled tja poslanih ruskih ojačenj razvili v veliko samostojno bitko, potekajo ugodno.
2000 MARK NEMŠKIM BUKOVINČA-NOM.
Berolin, 2. marca. (Kor. urad.) Magistrat Kraljevca (Konigsbcrg) v Pru-siji jc daroval pomoči potrebnim buko-vinskim Nemcem 2000 mark.
ZA PROSPEH GALICIJE.
dvigniti opustošene kraje k novemu življenju in napredku. Ustanovil se je poseben odbor, ki se bo pečal samo s tem vprašanjem. Župan dr. Leo jc obljubil, da bo mestni stavbarski urad rad šel na roko pri sestavi načrtov za zgradbo novih domov in javnih poslopij. Povdarjal je, da se bodo morale pri tem upoštevati vse moderne zahteve glede praktičnosti in zdravstva, in siccr zlasti tudi pri kmečkih domovih ozirati se bo treba tudi iz vsega početka na zgradbo cesta, kanalizacijo, vodovode iid.
EVAKUACIJA KRAKOVA.
Zadnje dni februarja so sc v Krakovu vršila posvetovanja vseh prizadetih oblasti o aprovizaciji trdnjave v slučaju obleganja. Sklenilo se je, da mora bili vsaka oseba, ki ostane v mestu, za 6 mesecev preskrbljena s hrano, vsi drugi morajo iz mesta. Občina prevzame v svojo skrb vse zaloge; vsak odraščeni plača potem za celo preskrbo 65 K, večji dečki 20 K, majhni otroci pa 10 K na mesec. Mestnim in državnim uradnikom se odbije dotična vsota od plače. Mestna uprava je glede potrebnih zalog zadostno poskrbela. Z evakuacijo se začne te dni.
XXX
RUSKA POROČILA.
Kodanj, 2. marca. Ruski vojni poročevalci izjavljajo, da bodo Nemci v bližnjih dneh z najtežjimi topovi napadli No-
wogeorgiewsk, vsled česar bo trdnjava prišla v nemalo nevarnost. S tem postaja tudi položaj pri Varšavi za Ruse zelo kritičen. — »Russkij Invalid« izjavlja, da tro-sporazum sedaj zbira vse svoje sile, da zada svajim sovražnikom glavni udarec. Nemci na Poljskem napenjajo vse moči, da bi vsaj toliko rodrli proti Varšavi, da bi se v mestu čulo grmenje topov. Pripravljene imajo najtežje topove. Nemški napadi so skrajno trdovratni.
K BOJEM PRI SOCHAGZEVU.
Krakov. 2. marca. Listi prinašajo poročila iz »Kurjerja Warszawskega« o opustošenjih v mestu Sochaczew in njegovi okolici, povzročenih po vojnih dogodkih. V mestu samem ni ostala nobena hiša cela; na glavnem trgu so popolnoma porušene vse hiše. Tucli cez*-kev je v razvalinah. Kolodvorska poslopja je požar in topovski ogenj izpremenil v kup razvalin. Po celem mestu je videti sledove silnih požarov. Pa tucli okolica jc silno trpela; le kraji na desnem bregu Bzure so bili nekoliko obvarovani, drugače so pa cele vasi zginile s površja zemlje. V Sochaczevvu .ic ostalo komaj 100 prebivalcev, ki so sc skozi seclcm tednov skrivali po kleteh in jamah.
KAJ PRAVIJO V STOCKHOLMU O MAZURSKI BITKI.
Stockholm, 28. februarja. Z ozirom na uradna ruska poročila, češ cla se je umaknila ruska armada po zimski bitki v Mazurili v popolnem redu, po-izvem od nekega, Id jc bil zraven, cla so bežali Rusi prestrašeni brez vsakega reda, kakor da bi bili izgubili vso razsodnost. Veliko vojakov ni imelo toliko časa, cla bi sc bili mogli obleči in so bežali kljub mrazu oblečeni le v spodnjo obleko, torej brez hlač (avtentično).
RUSIJA VPOKLIGUJE DO 55. LETA.
Genf, 1. marca. Vsi ruski domobranski rezervisti prvega razreda do 55. leta, ki bivajo v Švici, so dobili pozive, cla morajo do 13. marca odriniti pocl orožje.
IZ ARHANGELSKA.
Amsterdam, 27. febr. »Telegraf« poroča: Neki lomilec ledu je vzdrževal do sredi januarja plovbo do Arhangelska, kjer zamrzne morje že sredi meseca oktobra. Več ladij je priplulo do 60 vrst pred Arhangelsk. Blago so deloma izkrcali. V Arhangelsku se nahajajo ogromne zaloge: 100.000 ton premoga, več slo avtomobilov, letala in puške, ozkotirna železnica v Vo-logaro ne more zmagati prometa.
IZMIŠLJENO POROČILO SOVRAŽNIKOV O RAZMERJU MED NEMČIJO IN AVSTRO-OGRSKO.
Berolin, 2. marca. (K. u.) V, današnji seji poslaniške zbornice je začetkom seje izjavil poslanec \Vinckler (konservativec) kot predsednik proračunske komisije: Najnovejša tu sem došla številka lista »Corriere della sera« poroča, da se jc brzojavilo »Daily Telegraphu« čez Kodanj iz Berolina: V proračunski komisiji poslaniške zbornice je neki poslanec ostro napadal Avstro-Ogrsko in omalovaževal vrednost zveze z njo (Smeli), in sicer mecl živahnim pritrjevanjem vseh ostalih poslancev. (Smeh. Klici ogorčenja. Pfuj!) Kot predsednik te komisije pri-bijem, cla je lo izmišljeno in brez vsakega temelja. (Splošno živahno pritrjevanje.) Komisija je dlje časa razpravljala o gospodarskih iu o nolitičuih
vprašanjih, ki so v zvezi z vojsko; a ni se čisto nič razpravljalo kaj takega, kar bi se le moglo v navedenem smislu tolmačili. Edinega dejstva, da je komisija dolgo razpravljala o vprašanjih, ki so v zvezi z vojsko, se je nekdo po-služil, da je nalagal svet. Ponavljam, poročalo se je to iz Londona z edinim, očividnirn namenom, cla sc zastrupi zvesto zavezniško razmerje med Avstro-Ogrsko in nami. (Splošno živahno pritrjevanje.) Zbornica nato razpravlja o drugem branju proračuna notranjega ministrstva.
Mmm Mi proti umi.
PRVI TEDEN BLOKADE. Francoska sodba o delovanje nemških podmorskih čolnov.
Iz Berlina, 2. marca. Pariški »Temps« piše: Gotovo je nemško brodovje vse storilo, da doseže čimvečji uspeh. Kljub temu učinek ni znaten. Podmorski čolni so zadeli 10 ladij, pa vse se niso potopile, ampak več se jih je kijub torpednim strelom še precej časa vzdržalo na površini. Potopilo se je le 7 ladij in človeških žrtev je 23. Delo nemških podmorskih čolnov tedaj ni tako nevarno, kakor ono min. Lahko se tedaj reče, da vsak torpedo ne zadene in tudi vsak sunek ne potopi zmeraj ladje. Uresničevanje nemške grožnje kaže, da rušilna moč torpedov ni tako znatna, kakor se je splošno mislilo.
PREDLOGI V DRUGI AMERIŠKI NOTI ANGLIJI IN NEMČIJI.
Washmgton, 1. marca. »Štefani« poroča: Naznanja se, da so v zadnjih notah, kateri jc vlada Zedinjenih držav poslala Veliki Britaniji in Nemčiji, sledeči predlogi:
1.	Načela, ki so urejevala v prejšnji dobi nevtralno prevažanje pogojno zabra-nienega blaga (konterbandc), namenjenega za civilno prebivalstvo, ostanejo v veljavi.
2.	Nemčija in Velika Britanija bosta pobrali vse plavajoče mine, razun onih, ki so namenjene za varstvo njunih pristanišč in za 'orambo njunih obal,
3.	Obe državi morata nevtralnim ladjam preskrbeti pilote, ki jih bodo vodili in jim naznanjali razna obstoječa polja min,
ODGOVOR NEMŠKE VLADE NA AMERIŠKO NOTO.
Nemška vlada je dne 28. februarja odgovorila na ameriško noto:
1.	Kar se tiče polaganja min, bi bila nemška vlacla pripravljena ugoditi glede plavajočih min. Soglaša tudi s tem, da sc na mine pritisnejo vladni pečati. Ne more se pa popolnoma odreči zasidranim minam.
2.	Nemška vlada bi se zavezala, tla bodo njeni podmorski čolni proti trgovskim ladjam katerekoli zastave uporabljali silo lo v toliko, kolikor je to potrebno za preiskavo ladje. Če se bo izkazalo, da ladja pripada sovražni državi, bodo podmorski čolni nastopali po mednarodnem pravu.
3.	Predlog ameriške vlade glede dovoza živil v Nemčijo je v splošnem sprejemljiv. Nemška vlada bi bila pripravljena podati izjavo, da sc bodo ta živila uporabljala le za civilno prebivalstvo.
4.	Končno stališče si pa nemška vlacla samoobsebi umljivo pridrži za čas, ko bo izvedela, kakšno stališče jc zavzela britska vlada.
NOTA FRANCIJE IN VELIKE BRITANIJE NEVTRALNIM DRŽAVAM.
Amsterdam, 2. marca. (Kor. urad.) Jutranji listi objavljajo sledeče obvestilo francoskega poslanika v Haagu: Vladi Francije in Velike Britanije sta izjavili nevtralnim državam: Nemčija jc izjavila, da tvori Kanal, kakor tudi severno in zahodno obrežje Francije, kakor tudi vode, ki obdajajo britske otoke, vojno ozemlje in je uradno naznanila, da se uničijo vse sovražnikove ladje, na katere tu zadenejo in da se tam nahajajo v nevarnosti nevtralne ladje. To pomenja, da nameravajo torpedirati ne glede na varnost moštva in posadke vsako trgovsko ladjo, ne glede na to, pod kakšno zastavo da vozi. Ladja, ki napada, o tem ni mogoče dvomiti, je odgovorna in dolžna, da dožene značaj ladje in kakšno blago da vozi, predno ladjo zapleni ali uniči, in da zavaruje listine ladje. Kak nemški podmorski čoln tega ne more storiti, O zaplenjenih ladjah ne razsoja sodišče, ne vodi moštva, ki bi se podalo na ladjo, ne uporablja zadostnih sredstev, da bi se mogle nazločevati nevtralne in sovražnikove ladje; moštva in potnikov ladje, ki jo namerava potopiti, ne vzame na krov, da bi bili na varnem, kar ne odgovarja mednarodnim predpisom glede na vojne običaje napram trgovini med vojsko. Sovražniki Nemčije so zalo prisiljeni, da vrnejo milo za nedrago in da preprečijo s svoje strani uvoz in izvoz vsakega blaga v Nemčijo in iz Nemčije. To izvedeta Anglija in Francija tako, da niso v nevarnosti ladje in življenje nevtralcev in nevojsku-jočih sc držav, natančno po načelih človeštva. Angleška in francoska vlada sodila,
da sta upravičeni, da ustavita vsako ladjo, o kateri se sodi, da vozi blago, ji namenjeno sovražniku ali ki naj bi bilo njegovo, in da jo odvedeta v svoja pristanišča. Ladje in b'ago se ne zapleni, če tega ne sklene sodišče. Z ladjami, ki so se prej odpeljale, se postopa, kakor se je ž njimi postopalo do zdaj.
NEMŠKA JAVNOST ZADOVOLJNA Z NOTO ZDRUŽENIH DRŽAV. Berlin, 2. marca. (Ker. ur.) Časopisje
je zadovoljno z amerikansko noto, ki dokazuje, da hoče Amerika bili pravična koristih obeh vojskujočih sc velesil. Ame-rikanski nasveti so sprejemljivi za obe stranki.
TROSPORAZUM PROTI POSREDOVALNIM PREDLOGOM.
Stockholm,
marca.
»Svenska
Dagbladet« poroča iz Pariza: Tu vlada splošno mnenje, da zavezniki ne bodo trpeli nobenega načina spremljevanja za trgovske ladje.
PET ANGLEŠKIH PARNIKOV POGREŠANIH.
Bcriin, 28. februarja. »Vossische Zei' lung« poroča iz Hamburga; Glasom poročila v listu »Times« nimajo v zavarovalnem uradu >Lloyd< že dolgo časa nobene vesti o celi vrsti parnikov. Če do srede ne prispejo, jih bo smatrati za izgubljene. To so parniki: »Glemmoran (2812 registriranih ton), ki je odplul 26. decembra iz Tyne v Legors; »Therese Heyniann« (2393 reg. ton), ki je odplul na Božič iz Tyne v Havano; »Ashdene«, ki je odplul 3. januarja iz Londona v Tyne; »Niggen«, ki jc odšel 21. decembra iz Aleksandrije v Barcelono; »Cignus«, odplul 13. novembra iz Grimsby v Severno morje, — Belgijski parnik • Renies« (3099 ton), ki jc bil sedaj v nemški upravi, je nasedel pri Black Mid-densu.	1
ZOPET DVE L-ABJI POTOPLJENI.
Turin, 2. marca. »Slampa« brzo« javljajo iz Londona: Nemška pomožna križarica »Prinz Eitcl Friedrich« jc potopila francosko ladjo »Jean«, ki je obsegala 2270 ton in angleško ladjo »Kil-danion« (1785). Moštvo je rešeno.
ANGLEŠKA JE KUPILA VSE ARGENTINSKO ŽITO.
Rim, 2. marca. Iz poučenih krogov sc poroča: Tukajšnja trgovska zveza jc dobila obvestilo, da je Angleška pokupila vso argentinsko žetev 1916. (Morda 1915? Op. ured.)
PRI ZIERIKZEELANDU UBILA MINA 15 OSEB.
Amsterdam, 2. marca. (Kor. urad.) Iz Haaga se poreča: Danes dopoldne je vrglo morje na obrežje pri Zierikzeelandu mino, ki je razpočila in ubila 15 oseb. Tudi pri Wcstkapellc jc bila vržena neka mina na obrežje.
PRI DIEPPEJU POTOPLJEN ANGLEŠKI PARNIK?
Lyon, 2. marca. (Kor. urad.) »Le Re« publiquane« poroča iz Dieppeja: Mornariško upravo v Diepoeju ie obvestil v petek popoldne čuvaj svetilnika pri Ailly, da je bil torpediran neki angleški parnik 15 milj od Dieppeja. Neki angleški parnik se je takoj odpeljal na pomoč, a ni dobil drugega od torpediranega parnika, kakor neko desko, ki je ležala šele nekaj časa v vodi.
FRANCIJA ZAPLENILA ČILSKI PARNIK.
Turin, 28. februarja. Iz San Roma telefonirajo: Pri Marseillu jc zaplenilo francosko vojno brodovje s solitrom naloženi v Benetke namenjeni čilski vojni transportni parnik »Rancagna«,
RAZBURLJIV BOJ AEROPLANA S PODMORSKIM ČOLNOM.
Berlin, 25. februarja. »Taglichc Rund^ schau« poroča: »Daily Mirror« opisuje bitko med nemškim podmorskim čolnom in angleškim aeroplanom. Prošlo soboto so zapazili pri Doveru neki podmorski čoln. Neki angleški avijatik sc je podal takoj, da ga poišče, in zares ga je kmalu nato zagledal. Pa podmorski čoln je, kakor se je dalo sklepati iz neprestanega menjavanja smeri, opazil, da je sovražen letalec v bližini. Vendar pa se mu ni posrečilo, da bi se ognil zasledovanju. Toda bombe, ki jih je lučal letalec, so svojo gibčno tarčo zgrešavale. Tedaj se spusti mnogo bolj v nižavo, da bi mogel boljše zadeti." Nenadoma pa se odpre na podmorskem čolnu stolpič na poveljniškem mestu in dva mornarja pričneta streljali proti letalu, čigar krili je predrlo dvajset strelov. Avijatik se je zopet dvignil v višave ter vrgel še pet bomb, ki so pa tudi padle poleg cilja. Podmorski čoln se je nato spustil pod vodo ter izginil v mraku, ki jc padal na morje, oziroma v razburkanem valovju.

v iV_iV >■
PreslolonnslednlK v Pulju.
Iz Pulja sc poroča: V ponedeljek dopoldne ob 11. uri se je z dvornim posebnim vlakom pripeljal v Pulj prestolonaslednik. Na kolodvoru so ga pozdravili civilni in vojaški dostojanstveniki. Ko je dvorni vlak privozil na kolodvor, so na vseh ladjah razobesili zastave; pozdravni strel je izostal. Prestolonaslednik se je nastanil na »Lacromi«. Opoldne je bil di-ner na ladji »Viribus Uniiis'-, zvečer pa v mornariški kazini.
flsouii o mm.
Lcndon, 2. marca. (Kor. ur.) Asquith je predlagal v poslaniški zbornici, naj se dovoli nov kredit 250 milijonov funtov (nad šest tisoč milijonov kron). Izvaja nadalje, da so izdatki za vojsko poskočili na dva milijona funtov (nad 48 milijonov kron) dnevno, a Anglija in britska država je trdnejše kot kdaj odločena, da zmagovito konča vojsko. Podjetje proti Dardanelam je skrbno pripravljeno in zasleduje določen smoter v političnem, sfrategičnem in v gospodarskem oziru. Minister se norčuje iz takozvane nemške blokade Anglije in izjavi, da so sklenili zavezniki nastopiti z nasilnimi odredbami, s katerimi se namerava preprečiti sploh vsak uvoz ali izvoz kakršnega koli blaga v Nemčijo. Obžalujemo, če se s to odredbo nadlegujejo nevtralne države, a pomislijo naj, da nismo mi takega načina vojskovanja povzročili. Asquith opozarja na govorice o miru in konča: »Zdaj ni čas, da se govori o miru.«
Bolgarija protest'ra, Ker je Donavo za-pria z minami.
Sofija, 2. marca. (Kor. ur.) »Agence Tel. Bulgare« poroča: Ministrski predsednik je izročil poslaništvom Avstro-Ogrske, Rusije in Srbije noto, s katero protestira radi posledic, ker so v Donavi zasidrane mine, ki so zahtevale že žrtve. Poslanik prosi, naj pri svojih vladah posredujejo, da se zagotovi po Donavi prosta plovba. (Razumljivo je, ca se bolgarska vlada obrača na vse vojskujoče se podonavske države, ker noče, da bi se dvomilo o njeni nevtralnosti. Dejstva pa ta nota ne izpre-meni, da so mine, za katere se gre, izključno ruske ali pa srbske.)
Perzija se oHoro!u;e.
»Reichspost« prinaša po milanskih listih iz Teherana: Novo Rusom in Angležem sovražno ministrstvo .je predložilo parlamentu zahteve po višjih oboroževalnih kreditih. Zahteva 180 milijonov.
General Paa v Pelrooraflu.
Petrograd, 2. marca. General Pau je danes dospel semkaj. Na kolodvoru ga je mnogobrojno občinstvo navdušeno pozdravljalo.
lononsKe-Klialskl spor.
Milan, 1. marca. Listi poročajo iz New Torka: Japonske cele so zasedle severno od Pori Arturfa IVIačann in Fu-ča, ki ležita na kitajskem ozemlju. Japonci javljajo, da morajo v navedenih krajih ščititi japonski trgovinski naselbini.
AMERIKA PROTI JAPONSKI.
Washington, 2, marca. Pariški »Herald« poroča: Ker so dosedanji posredovalni poizkusi Zedinjenih držav ostali brez uspeha, bo ameriška vlada prav kmalu podala uradno izjavo o japonskih zahtevah proti Kitajski.
JAPONSKA ZAHRBTNOST.
Petrograd, 2. marca. »Nov/oe Wre-lnja« poroča iz Pekina: Japonska je trojnemu sporazumu sporočila samo 11 svojih zahtev, 10 pa jih je zamolčala. Zato je razumljivo, če je v nepoznanju stvari Sa-zonov izjavil, da japonske zahteve ne zadevajo neodvisnosti Kitajske in rusko-an-gleških interesov. Pekinški »Daily News« pričakujejo, da bo Japonska skoro umaknila svoje ostale zahteve, ker jih ni sporočila trosporazumu.
JAPONSKA ODKLANJA VSAKO POSREDOVANJE.
Kopenhagen, 2. marca. Uradni list japonske vlade objavlja vladno izjavo, da ne bo dovolila, da bi kaka tretja sila nastopila kot posredovalka v kitajsko-japonskem sporu.
TUDI FRANCOSKA SE JE ZGANILA.
Pariški »Herald« prinaša z dovoljenjem francoske cenzure, da Francoska, v kolikor ji je znano besedilo, ne more odobravati japonskih zahtev.
Nizozemska boce bili pripravljena.
Berlin, 26. februarja. »Berliner Tageblatt« poroča iz Amsterdama: Glasom uradnega obvestila namerava nizozemska vlada predložiti parlamentu zakonski načrt, po katerpm bo mogla, ako treba, poklicati pod orožje naborni letnik 1916 ter odrediti, da se zopet vpokličejo tudi starejši letniki, ki so že odpuščeni iz službe.
Svarilo ilalijaoskemu Časopis j.
Rim, 2. marca. Oficijozni »Giornale d'Italia« prosi vse liste, da opustijo vsako razpravljanje o vprašanjih zunanje politike in prepustijo vladi vso odgovornost za vse odredbe, ki jih bo zahteval blagor domovine.
lialijanske priprave.
»Reichspost« piše pod tem naslovom: Na koncu ponedeljkove seje italijanske zbornice je ministrski predsednik Salan-dra predložil zakonski načrt, ki se tiče gospodarske in vojaške obrambe Italije. — »Tribuna« poroča, da obsega načrt odredbe pri vohunstvu in kazenska določila za prestopke proti konterbandi, nadalje omejitev tiskovne svobode v tem smislu, da se lahko prepovedo poročila o vojaških gibanjih.
Boji na zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Zmagovit boj v Champagni, — Osvojene postojanke v Argonih.
Berolin, 2. marca. Veliki glavni stan: Obnovljeni zopet z močnimi silami pod-vzeti napadi v Champagni so se izjalovili večinoma že vsled našega ognja s silovitimi sovražnikovimi izgubami. V bližnjih bojih na posameznih krajih smo povsodi zmagali. Naše postojanke so ostale trdno v naših rokah. V Argonskem gozdu smo osvojili več jarkov, ujeli smo 80 sovražnikov in zaplenili pet metalcev min. Krvavo so bili odbiti nočni napadi na Vangnois. V Vogezih smo držali trdno, kar smo priborili zadnje dni, dasi je sovražnik ljuto napadal. V sinočnih francoskih napadih severovzhodno od Cellesa je imel sovražnik posebno velike izgube.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Genf, 2. marca. Francosko uradno poročilo dne 28. februarja se glasi: Pri D i x-muidenu je belgijska artiljerija. razbila dve utrdbi. Na desnem bregu Ysere je belgijska pehota zasedla neko pristavo. Belgijsko letalo je metalo bombe na obrežni kolodvor v Ostende. Nemci so iznova obstreljevali Reims. Izstrelili so kakih 60 granat; nekaj jih je padlo na katedralo. V Champagni smo znatno napredovali. Včeraj na večer smo zavzeli dve nemški utrdbi, eno severno nad Per-thes in drugo severno nad Beausejour-jem. Pridobili smo na terenu rned tema dvema točkama in severnozahodno od Perthesa. Zadnje dni se je vdalo nad 1000 nemških vojakov. Iz višin ob Mozeli poročajo o živahnem artiljerijskem ognju. V Woevre miren dan. V Vogezih smo v okolici Hart-mannsvveilerkopfa nekaj napredovali.
Ob 11. uri ponoči se poroča: V Be-courtu pri Albertu smo z ognjem zadržali nemški napad. Sovražnik je bombardiral S o i s s o n z 200 granatami. V Champagni smo odločno napredovali na celi bojni fronti. Severno od Perthesa smo odbili protinapad, obdržali včeraj zavzeto utrdbo in razširili svoje postojanke, ker smo zasedli nove strelske jarke. V vseh šumah med Perthesom in Beausejour-jem smo pridobili ozemlja. Včeraj smo severnozahodno in severno od Beause-jour-ja pridobili 2000 metrov strelskih jarkov. Ta dobiček se danes znatno širi. V enem samem strelskem jarku je pustil sovražnik 200 mrtvih. Zaplenili smo strojno puško. Ko so dospele zadnje vesti, je boj pod ugodnimi pogoji še trajal. V Argon i h smo pri točki 283. zahodno od Bourevilles-a vzeli okoli 300 metrov strelskih jarkov. Sijajen infanterijski napad nam je omogočil, da smo pri Vauquol-ju zavzeli rob planote, na kateri se dviga vas. V Vogezih smo pri La Chapelotte, 3 kilometre od Celles-sur-Plaine, popolnoma odbili precej živahen nemški naskok.
Boji v Vogezih.
Berolin, 2. marca. Zasebna poročila iz Gcnta potrjujejo, da so Nemci znatno pridobili na ozemlju v zahodnih Vogezih. Francozi so nri poskusu, da bi se zopet polastili Blamonta in Bianville, izgubili nenavadno veliko vojakov.
Iz Curiha poročajo: V začetku februarja so Nemci po osvojitvi llirzstei-na in IIartmannsweilerja pričeli operirati v dolini Lauch. Gne 13. februarja so zavzeli višine Ililsen in Obersen-gern, nato Lengern in Remspach. Od Munstra se ie nrifol nnpad proti posto-
jankam, katere so imeli Francozi okoli Munstra v posesti že od septembra. Zadnjo soboto so Nemci z naskokom zavzeli Reichackerkopf in južno od tega Mullbach. V ponedeljek so zasedli goro Ilohrod. Ocl tedaj so Nemci čez Stoti-vveier prodrli še daljo proti zahodu.
Preustroj belgijskega ministrstva.
Berlin, 2, marca. »Lokal - Anzei-ger« poroča iz Bruselja: Kakor naznanja »Belgique« iz zanesljivega vira, je belgijski ministrski predsednik Brookville odložil vojni portfelj ter prevzel zunanje ministrstvo, Vojni minister bo general Michel, poveljnik trdnjave Namur. Čedalje bolj se širi tudi glas, da bo Carton de Wiart imenovan za belgijskega poslanika pri Vatikanu. Te osebne izpremembe so zelo važne in dokazujejo, da hoče belgijska vlada imeti na najvažnejših mestih svoje najboljše diplomate.
Nabiranje tretjega kanadskega kontingenta.
Ottavva, 2. marca. Odgovarjajoč na interpelacije, stavljene nanj v spodnji zbornici, je pravosodni minister Hugues izjavil, cla se nabori za tretji kanadski kontingent vrše na zelo zadovoljiv način, kakor to izhaja iz naborne statistike. Če bi bilo treba, bi se lahko sestavili v štirinajstih dneh trije nadaljnji kontingenti.
Slavka v Giasm.
London, 2. marca. (Ivor. urad.) »Times« poročajo iz Glasgovva: Na shodih stavkujočih delavcev so vodstva strokovnih društev opozarjala stavkujoče delavstvo na resnost položaja. Kljub temu stavkujoči niso bili voljni, cla prično zopet delati. Na dveh med šestimi shodi sc je sklenilo, cla se prične takoj zopet delati, na ostalih shodih sc ni nič sklenilo. Upajo, da slede stavkujoči svetu vodstev in da čez nekaj dni delavstvo preneha stavkati.
Z lili.
URADNO POROČILO O OPERACIJAH NA JUŽNEM BOJIŠČU.
Dunaj, 2. marca. Uradno se poroča: Na južnem bojišču je položaj neizpremenjen.
Namestnik generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NOVI LJUTI BOJI OB ALBANSKO-ČR-NOGORSKI MEJI.
London, 1. marca. Z Aten se poroča: Ob albansko-črnogorski meji se ljuto vojskujejo. Turki podpirajo z denarjem ir. blagom vstaške Albance, ki so napadli črnogorsko obmejno stražo, ki je morala tu in tam zapustiti svoje postojanke. Pristaši Essad paše, ki so nameravali osvoboditi Drač, so bili odbiti. Drača Albanci sicer še niso vzeli, a zasedli so vse griče, ki obdajajo mesto.
AVSTRIJCI LETAJO NAD SRBIJO.
Budimpešta, 2. marca. Naši letalci preletavajo skoraj vsak dan severno Srbijo in obveščajo o položaju. Pred dnevi so prileteli naši letalci nad Belgrad. Metali so listke v mesto, na katerih se je poročalo o sijajni Hinden-burgovi zmagi v Mazurih. Ob Savi je sicer mirno.
Razna poročila.
REPUBLIKANCI PROTI DIKTATURI NA PORTUGALSKEM.
Pariz, 2. marca. (Kor. urad.) »Journal« poroča iz Lizbone: Republikanski di-rektorij je predlagal v seji, v kateri so razpravljali o političnem položaju, naj se ovadijo vsi ministri sodišču, ki so kršili ustavo. Republikanski odbori so pozvani, naj nastopijo proti diktaturi vlade.
POŠKODOVAN FRANCOSKI PODMORSKI ČOLN V TIREN5KEM MORJU.
Turin, 2. marca. Iz Grosseta poročajo, cla so včeraj ponoči mecl otokoma del Iglio in pristaniščem Santo Stefa-no v Tirenskem morju našli francoski podmorski čoln, ki je bil močno poškodovan.
USTRELJEN PORTUGALSKI POSLANEC.
Lizbona, 2. marca. Poslanec Cardoso je bil pred poslopjem republikanskega direktorja ustreljen. Bil je takoj mrtev.
TURKI IZGANJAJO FRANCOSKO REDOVNIŠTVO.
Atene, 26. februarja. Tukajšnji poročevalski urad naznanja: Vsled naredbe iz Carigrada je moral vali v Smirni izdati odlok, s katerim sc izženejo člani zavezniških kongregacij, ki so večinoma delovali v šolah. V petek se je iz Smirne odpeljalo 97 francoskih redovnic in redovnikov v Pi-rej. Med izgnanci so bile zastopane šole sijonskih gospa, sijonskih očetov, bratov lazaristov in sester orcvidnoti. Zasebne
šole in človekoljubni zavodi so dobili dovoljenje, cla ostanejo v Smirni.
PET OSEB USTRELIL, KER SO MU HOTELI PODKETI HIŠO.
Rim, 1. marca. »Tageblatt« poroča iz Rima: V po potresu porušenem mestu Cucculo je hotel mestni inženir, cla se podre neka hiša. Lastnika hišo jo to tako razburilo, da fe ustrelil inženirja, dva vojaka, policijskega komisarja in neko damo. Morilec se je nato zaprl v svojo hišo, ki jo zdaj ofelecpa policija.
OiKevije v 1 ariaiem ioni.
Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so prejeli: Narednik Luka Potokar, rač. podčastnik I. razreda Andrej Slapar, četo-vodjj Alojzij Kikel in Alojzij Žužek, desetniki Jožef Meglen, Štefan Peternel, Anton Pleško, Fran Stermljan, Mihael Štrukelj, infanteristi Ivan Galič, Fran Gerber, Karol Grobeljšek in častniški sluga Jakob Kuk; vsi od 17. pp, — Četovodja Jožef Golob od 47, pp. — Računski podčastnik I. razreda Jožef Deberšek, četovodja tit. narednik Vincenc Majcen, četovodja Jožef Žnidaršič, desetnika tit. četovodji Ivan Agrež, Ivan Vigec, desetnik Anton Kržan, poddesetnik Jurij Otorepec; vsi od 87. pp. — Četovodje Jurij Gašparič, Viktor Krulj, Jožef Rutar, Ludvik Volarič, desetnika Alojzij Gorkič, Edvard Križman, poddesetnik Ivan Krapeš; vsi od 97. pp. — Četovodja Leopold Filipič, 5. drag. polk. — Četovodja Ivan Virant, 7. top. polk. — Desetnik Franc Stožir, 8. top. polk. — Pod-lovec Alojzij Fon, 20. lovski bat. — Hrabrostno svetinjo II. razreda so prejeli: Nadomestni rez. infanterist Oskar Kavčič, četovodja tit. narednik Ignacij Kek, četovodja Karol Koračin, korporali Franc Jazbec, Franc Koder, Andrej Komoca, Ivan Sovre, poddesetnik tit. korporal Martin Frigelj, poddesetniki Franc Cenin, Jakob Perovšek (stot. trobentač), Ivan Rakovec, Mihael Rozman, Ivan Skumac, Franc Ver-tačnik, inf. tit. poddesetnik Jožef Sušnik, eno!, prostovoljec med. Ivan Melišnik, infanteristi Ivan Bolka, Ivan Burkelca, Jakob Černe. Ivan Dežman, Tomaž Dobra-vec, Blaž Festajn, Anton Galič, Jožef Glavič, Anton Gorenc, Andrej Jekla, Pavel Martinšek, Ivan Prelesnik, Jožef Razbor-šek, Štefan Slejko, Ivan Vodnik, Anton Za-krajšek in čast. sluga Franc Remec; vsi od 17. pešpolka. — Desetniki Stanko Cvikl, Franc Tržan, Franc Ulaga, orož. mojster III. razr. Ivan Arzeničnik, poddesetniki Henrik Polivka, Karol Pucl, Franc Vinček, infanteristi Jožef Belej, Matija Fekonja, Anton Gajšek, Andrej Hrovat, Anton Jer-nejšek, Ivan Jurkošek, Filip Koboia, Mihael Kosi, Ivan Kotnik, Mihael Kresnik, Ivan Ogrinc, Franc Jazbec. Avgust Vodo-pivc, Jožef Žebec in Ivan Žerovnik; vsi od 87. pp. — Četovodja Ivan Piščanc, desetnik Ivan Šepic, poddesetnik Rudolf Klos, infanteristi Mihael Colja, Matija Fuguru, Ivan Furlan, Jožef, Peršič, Anton Požar; vsi od 97. pp. — Rač. podčastnik Ivan Pe-trič in lovec Vincenc Kurent od 7. lov, bat.
Dnevne novice,
—	Letošnja poljska letina. Deželni odbor se je brzojavno obrni! do pristojnih ministerstev na Dunaju z nujno prošnjo, da se po možnosti kmetskim črnovojni-kom dovoli, da pridejo za časa poljske obdelave domov v svrho temeljitega obde-lanja svoje zemlje.
-r Linški škof obolel, »Wiener Abcnelblatt« poroča: Škof Hittmair, ki je obiskal nedavno ujetniški tabor pri Mauthausenu, od takrat ni več zdrav. Minuli petek so poklicali k škofu primarija dr. Dobererja. Škof je obolel na mrzlici. Vse kaže, da je škof obolel na pegastem legarju.
-f- K>.iratorji za vpoklicane. Pravosodno ministrstvo je 17. t. m. odločilo, da imajo na podlagi odloka z dne 23. oktobra sodišča imenovati k u r a t o r j e , da se tako omogoči dvjgnenje denarja za vpoklicane. Da se izplačila olajša, naj sodišče v vsakem slučaju obvesti tudi izročilni poštni urad, da je posta stilo kuratorja za dvigneuj
-j- Rdeči križ, Nicga c. presvetli gospod n*d\,.'vod& .... ocuva-tor je deželnemu pomožnemu in gospejne-mu društvu Rdečega križa na Kranjskem za brzojavna voščila povodom Najvišje podelitve zaslužne zvezde častnega znamenja za zasluge za Rdeči križ z vojno dekoracijo blagovolil izreči svojo najsrčnejšo zahvalo.
—	Usposoblienostni izpiti pod orožje pozvanih učiteljev, C. kr. kor. urad poroča: Naučno ministrstvo je dovolilo, da smejo tisti učitelji, ki nameravajo v pomladanskem roku položiti usnosobljenostni izpit in ki bodo takrat že v vojaški službi, prej biti dopuščeni k izpitu. Čas v vojaški službi naj se zaračuna, kakor da bi učitelji poučevali.
-f Sestanek hrvatskega sabora. »Die Drau« poroča, da se sestane hrv.^ sabor meseca junija, in sicer za kratek čas, da votira proračunsko indemniteto in podaljša finančno pogodbo. (S tem tudi podaljša 69. paragraf, oziroma kakor imenujejo Hrvati, »nagodbenu krpicu«.)
-f- Umeščen je bil na župnijo Vodice dne 1. marca č. g. P e t e r Jane, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani.
—	Iz Tomska v Galiciji se je oglasil 15. februarja rezervist 27. domobranskega polka Franc Birtič z Laverce. Pet mesecev in pol ni bilo nobenega glasu o njem, sedaj je pa dobila njegova žena že dve dopisnici. Na zadnji ji piše; »Predraga žena! Najprvo Te prav srčno pozdravim. Novega ni nič posebnega. Zdrav sem, hvala Bogu, kakor upam, da ste tudi Vi doma. Pisma ne vem, ako bom dobil kaj sem, težko, kakšno dopisnico piši, bo bolj gotovo prišla. Sedaj bodo božični prazniki, pa bodo bolj tihi. Vas pozdravljam in poljubljam vse skupaj.« — Iz kijevske vojaške bolnišnice se je oglasil z dopisnico materi Rudolf Mencelj iz Novega Vodmata pri Ljubljani. — Ivan Cvajnar iz Vrja pri Medvodah , 27. domobranski pešpolk, 3. stot., piše svojemu prijatelju v Liubljani: fco-stow, 13. jan. »Dragi prijatelj! Naznanim Ti, da sem bil 30. avgusta ranjen v desno roko in potem ujet; sedaj sem daleč v Rusiji. Rana se mi je zacelila, samo roka me še boli, da težko pišem; drugače sem zdrav in se nam prav dobro godi, samo dolg čas je in denarja mi je zmanjkalo, da ni tobaka in nobene druge stvari. Domov sem tudi že pisal, pa ne vem ali so dobili ali ne. (Do danes še ne.) Tudi ne vem, čc Ti dobiš to pismo. Ako ga dobiš, Te prosim, da naznaniš mojim staršem in jim pošlješ moj naslov. Reci jim, da mi pišejo, kje da sta brata; ali sta zdrava ali ranjena. Tebi srčna hvala za prijaznost in piši mi kaj. Želim biti zopet doma in pri Tebi. Srčno Te pozdravlja iz daljave prijatelj Ivan Cvajnar, Čstr. Verwundeter Militar Spi-tal Nr. 70. Rostow, a/Don, Rusland.«
—	Iz seznama izgub št. 132.: Nadporočnik Jernej Maks, 27. pp., 10. stot., iz velikovške okolice, ujet; stotnik Salcher Pavel, 17. pp., 4. stot., iz Trsta, ujet; nadporočnik Šuflaj Emanuel, 17. pp. ranjen; Turek Anton, gažist, 3. črnovojni-ški pp., ranjen.
Za cerkvene zbore. Znani in priljubljeni skladatelj č. gospod Franc Ferjančič, poclvoclja v ljubljanskem semenišču, jc zložil »Litanije sv. Jožefa« za mešani, oziroma tudi eno-, dvo- ali troglasni zbor, ki so izšlo ravnokar v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Cena za izvod znaša 30 vin., po pošti 5 vin. več .Po teh litanijah bodo segli vsi cerkveni kori, da bodo na praznik sv. Jožefa in druge primerno praznike nudili nekaj novega, izvirnega in zares lepega na polju cerkvene glasbe.
—	Fresl se posveti poljedelstvu. Znani češko radikalni posalnec Vaclav Fresl sc je posvetil poljedelstvu. Lani je kupil v Trebstowu na Češkem posestvo in se namerava iz Plzna preseliti tja na kmete. Fresl je že poslanec od leta 1901. Zadnja leta je deloval v Plznu kot časnikar.
—	Uradno odobrena »Avstrijska vojna kuhinjska knjiga«, katero je spisala Gi-sela Urban, je izšla pred par dnevi. Velja 80 vin. Obsega 100 vojnih kuharskih receptov in poleg tega 75 receptov, ki so namenjeni za bolnišnice in oskrbo bolnikov.
—	Ladjedelnica v Tržiču zopet odprta, Vodstvo ladjedelnice je izdalo v soboto razglas, da se ladjedelnica otvori zopet v ponedeljek, 1. marca. V delo se sprejmejo vsi delavci, razven 40, katerih vodstvo na noben način ne sprejme več.
—	Zapisovanje predmetov, ki vsebujejo dušik. Kor. urad poroča, da se morajo naznanili zaloge gotovih predmetov, ki vsebujejo dušik. Domobransko ministrstvo je izdalo odlok, kako naj se porabijo navedeni predmeti,
—	Na pegastem iegarju je obolelo od 21. do 27. m. m, v naši državni polovici 432 oseb.
—	Vojni davek za premožne. Na
Reki so cel teden popisovali osebe, ki imajo nad 20.000 K letnega dohodka. Te osebe bodo morale plačati posebni vojni davek,., katerega bo proračunal posebni dai ?diek..;
Polon, uradniškega konsumnega društva v Mariboru je ; popoln. Društvo ima 17.000 K dolga, j ,*mv>zenja je pa še samo 200 K. Aretirali so poslovodjo vpo-kojenega davčnega upravitelja Alojzija Belšaka, ker je falsificiral račune.
—	Gorske čevlje za naše vojake! Nabiralnica darov vojno oskrbovalnega urada za slovenski del dežele v Gorici (Gosposka ulica 6) je razposlala naslednji okiic: P. n.! Podpisana slovenska nabiralnica se zopet obrača na slovensko javnost z iSkreno prošnjo. Našim vojakom, posebno onim, ki sc bore v goratem karpatskem ozemlju, primanjkuje gorskih čevljev. Zato se je c. in kr. vojno oskrbovalni urad obrnil tudi na našo nabiralnico, naj bi zbirala gorske čevlje, tudi že nošene, da se po-
šljejo našim vojakom na fronto. Uljud-no prosimo, zbirajte po možnosti take gorske čevlje in jih pošiljajte na podpisano slovensko nabiralnico. V imenu naših vojakov že v naprej prisrčna hvala! Gorica, dno 1. marca 1915. — Za »Nabiralnico darov vojno oskrbovalnega urada za slovenski del dežele v Gorici, Gosposka ulica 6«. — Irma Fono-va, načelnica 1. r. Gizela Kremžarjeva, tajnica 1. r.
—	Umrl je v Zagorju na Pivki Anton Marinčič, ugleden posestnik in zvest mož naše stranke. Padel je čez skalo in si zlomil hrbtenico. Naj v miru počiva!
Litanije sv. Jožefa za mešani, oziroma tudi eno-, dvo- ali troglasni zbor. Zložil Franc Ferjančič. Cena 30 vin., po pošti 35 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ti napevi se bodo popolnoma udomačili in peli v vseh slovenskih cerkvah. Cerkveni pevski zbori jih bodo zato z veseljem sprejeli in se jih pridno posluževali.
—	Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu ima svoj redni občni zbor dne 6. marca t. 1.» v prvi sobi graške »Čitalnice« (Klostervviesgas-se 5, I.) ob pol 8. uri. zvečer z običajnim sporedom. Odbor prosi, da se ga člani udeleže v obilnem številu.
—	Otvorjen promet na progi Trbiž-Jesenice. Proga Trbiž-Jesenice se jo clne 28. februarja otvorila. Vlaki vozijo sicer še počasi, a zapreke kmalu popolnoma odstranijo, ker dela na progi nad 1200 delavcev. Vlaki vozijo z dvema strojema, cla prevozijo zamujene točke.
—	G. Andrej Gabršček jc bil tucli pri novi razpravi pred goriškim okrožnim sodiščem oproščen, ker je tudi to pot dokazal, cla je bila obtožba radi razžaljenja avstrijske vojske neutemeljena.
—	Mešanje petroleja s vodo. Piše se nam: Vslecl notice glede varčevanja s petrolejem je neki naš naročnik takoj poskusil z mešanjem petroleja z vodo in dosegel lep uspeh. Začetkoma je luč sicer nekoliko nagajala, stenj ni hotel goreti in plamen je prasketal, potem pa je zmešan petrolej svetil boljše kot nemešan. Važno je pa sledeče: Petrolej se z voclo ne zmeša, ampak plava na površju, zato se mora napraviti le toliko tekočine, zmesi, kolikor jo naenkrat gre v svetilko, sicer se pri nalivati ju zgodi, da voda in petrolej ne prideta v množini 100 : 25 v svetilko. Ker večina svetilk št. 8 in jI drži približno pol litra vsebine, so nasvetuje sledeče mešanje: Pol litra čiste vode zavri, potom vsuj v krop 15 clek navadne, seveda čiste n o s m e t n e sode, postavi ta krop na stran, da se popolnoma ohladi. Ta lug deni, ko je mrzel, v posodo za petrolej ali naravnost v svetilko ter prideni 1 osminko litra (1 frakelj) petroleja in to zmešaj. — Na ta način se ti petrolej, ki stane sedaj liter 60 vin., poceni za dobro polovico. Računajmo 1 osminko litra petroleja 8 vin., 15 dek sode 3 vin., kurjava 1 vin., skupaj za pol litra 12 vin. Voda, v petrolej na-mešana, sicer ne zgori, pač pa da petroleju večjo trpežnost. Treba je še preizkusiti, čc zadostuje, da sc voda s sodo rabi za večkrat in se le petrolej priliva ali pa jc treba delati vsakokrat svežo zmes. Tudi glede tega, se bodo delale preskušnje in bomo takoj, ko se to dožene, poročali.
—	Umrl jc v Gorici kontreadmiral v p. Ivamil vitez Hemiquez. Pogreb z vojaškimi častmi jc bil v soboto. Pokopali so ga v Št. Anclrežu.
—	Nesreča. 15 letni Albert Cotič, ki služi pri peku Gajerju je v soboto šel s petrolejko v skladišče. Po nesreči si je razlil petrolejko, vnela sc jc obleka in deček so je zelo ožgal. Prenesli so ga v bolnišnico.
—	Iz ruskega ujetništva je pisal gosp. Anton S f i 1 i g o j, ki je sredi decembra odšel na seveino bojišče kot desetnik 27. domobranskega polka. G. Sfiligoj je poslovodja knjigarne Katol. tisk. društva v Gorici, Dne 28. januarja so ga prepeljali v mesto Kazani ob Črnem morju. Pravi, da tam je sicer mraz, a ne posebno hud. Zdrav je, a hudo je, ker od doma ne dobi nobenih poročil. — lz ruskega ujetništva je pisal tudi rez, praporščak 4. bos. polka g. Leopold P 1 e s iz Devina. Nahaja se v To-bolsku.
—	Pred c. kr. izpraševaino komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorici se prično izpiti usposobljenosti v ponedeljek, 12. aprila. Pravilno opremljene prošnje naj bodo v rokah ravnateljstva saj do konca marca.
—	Vreme na Goriškem. V nedeljo in ponedeljek je bilo na Goriškem krasno solnčno vreme, V nedeljo je bilo v dolini še nekoliko vetra, po hribih pa lepo toplo. Na Sv. Gori je bilo popolnoma toplo. Kmetje delajo ponoči in podnevi. Prelečc-ne noči so vozili na polja gnojnico in zasipali krompir. Bog daj, da bi to vreme
, ostalo trajno!
LjuDijonske novice.
Ij Prestolonaslednik mimo Ljubljane.
Danes ponoči okolu polnoči se je peljal iz Pulja nazaj na Dunaj naš prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef.
lj Socialni kurz S. K. S. Z. V ponedeljek zvečer se je v prijaznih prostorih glasbenega društva »Ljubljane« v hiši gospe Jenkove na Jurčičevem trgu zopet začel socialni kurz. Zbranih jc bilo kakih 40 poslušalcev in večinoma poslušalk. Dr. Krek, ki bo vodil socialni kurz, ga je otvoril z zanimivo tvari-no. Govoril je o »Vplivu vojske na papirnat denar«. Gotovo zanimiva tvari-na v času, ko lepega zlata ne vidiš, ljudje pa v nevednosti srebrni drobiž zakopavajo v zemljo. Govornik jc poljudno razložil ustroj avstrijskega denarnega prometa in njene voditeljice avstro-ogrske banke in pojasnil, cla papirnat denar doma pri nas samih ne more priti ob veljavo, pač pa da je v tujini že zgubil na ceni, kar je razvidno na preračunjevalnili kurzih, ki jih objavlja naša pošta. Govorilo sc je o posledicah, ki jih bo to znižanje imelo na uvoz tujih držav v našo državo in našo domačo produkcijo. Dr. Krek pravi, da bo gotova posledica vojske to, da se bomo tudi po vojski nekaj let morali zadovoljiti z bolj črnim kruhom, pri-prostejšo hrano in — obleko, kar vse ne bo škodilo. Poslušalci in poslušalko so z veliko vnemo in vedoželjnosljo posegali v razgovor, kar zagotavlja, cla ima v teh vprašanj in odločitve bogatih časih vsakdo obilo vprašanj, ki ga ali mučijo ali interesirajo. Socialni kurz je bil živo potreben, zato smo prepričani, naše krščansko delavstvo in nič manj ne tucli inteligenca zvesto zahajala in vneto sodelovala pri tem socialnem tečaju. Prihodnji ponedeljek govori zopet dr. Krek o važnem vprašanju. Socialni kurz sc vrši vsak ponedeljek na Jurčičevem trgu št. 3, II. nadstropje.
lj Za kaplana k sv, Jakobu pride č. g. K r i s c h e , kaplan v Vodicah.
lj Petindvajsetietnica. G. Leopold W e r z a k, strojni stavec in dolgoletni predsednik »Društva kranjskih tiskarjev«, je dovršil danes, 3. marca 1915 petindvaj-setletnico svojega službovanja v »Katoliški Tiskarni«, Bil je z izjemo nekaj let ves čas točen in vesten »Slovenčev« stavec. Prav iskreno mu čestitamo ob jubileju truda-polnega dela ter mu kličemo: Še na mnoga leta!
lj Pozori Stranke opozarjamo, da jc danes potekel rok za oddaio izkazov o brezdelnosli. Kdor je na to dolžnost pozabil, naj izkaz takoj jutri prinese na »Mestno posredovalnico za delo in službe«, ker sicer zapade kazni,
J j Oglasil se je četo voclja J a n k o J e r š o , 5. stotnija 17. pešpolka iz Ljubljane po preteku 7 mesecev iz ruskega ujetništva. Bil jc kot ranjenec ujet. Nahaja se v guberniji Voroneski, Go-rocl BirjuČ.
lj Prosvetno društvo za Krakova in Trnovo vabi na predavanje, ki se vrši v društveni sobi jutri t. j. v četrtek ob pol 8. uri zvečer. Predaval bo g. kaplan Gogala. Po predavanju seja obeh odborov.
lj Zasilni rezervni bolnici št. 2 (Št. Jakobska šola, šolski kuratorij, šola na Cojzovem grabnu in I. clrž. gimnazija) jc v mesecu februarju poslanih precej daril. Vodstvo imenovanega zavoda so tem potom kar najtoplejše zahvaljuje vsem darovalcem darov ter se najtop-leje priporoča tudi v bodoče zlasti za bližujočo se velikonočne praznike.
lj Smola kurjega tatu, V Zatiški ulici št. 1 je začelo minoli teden zmanjkovati kokoši, ne da bi se moglo priti tatu na sled. V petek zvečer se je pa to vendar posrečilo. Ko je namreč že precej pozno zvečer gostilniška služkinja začula v kleti kokotanje kokoši, je naglo stekla pogledat kaj je in zapazila v kotu stati nekega moškega. Zares pogumnemu dekletu pa ni skočilo »srce v kiklo«, marveč se je spustila v nepovabljenega obiskovalca in ga zgrabila z vso močjo. Pri tem jo je hotel nočni gost udariti, kar pa pogumnega dekleta ni prestrašilo, marveč je še bolj napela svoje moči ter začela klicati na pomoč. Na njeno klicanje na oomoč in kurje kokodajsanje so takoj prišli na pozorišče hišni stanovalci, druge služkinje in gostje iz gostilne ter ga obkolili,da ni mogel pobegniti iz kleti. Možakar je mirno obstal, kakor lisica v pasti, začel nekaj jecljati in prositi milosti. Posvetovanja ni bilo treba dosti in »nagli sod« je izrekel kratko obsodbo in jo izvršil takoj: »Po stražnika!« In res je v kratkem času prišel mož postave in odpeljal neznanca, ki je dejal, da se piše za Zaplotnika, na policijsko ravnateljstvo, ki ga je oddalo sodišču. Kakor čujerno, je možakar tam dobil šest tednov, njegova ljubica pa, h kateri je prinašal pokradeno kuretnino, da mu jo je in sebi seveda pekla, tri dni zapora. Tako je pogumna služkinja rešila kokoši prezgodnje smrti, strank v hiši pa znatne škode.
NemSKe podmorske ladje na delu.
Rotterdam, 3. marca. Dosedaj je bilo 26 ladij v angleških vodah torpediranih.
Hnsieška pripravila državni preobrni na Portugalskem.
Dunaj, 3. marca, Angleška je z vlado Castra na Portugalskem nezadovoljna. Pripravlja državni preobrat na korist bivšega kralja Manuela. Portugalska vlada jo odredila vse varnostne odredbe.
Novo oUsireljevanje Darfianel.
Carigrad, 2. marca. Glavni stan poroča: Sovražno brodovje je danes skozi tri ure brez uspeha obstreijevalo Dardanele. Moralo se je umakniti. Istočasno je sovražno brodovje obstreljevalo naše postojanke v zalivu Saros, a tudi brez uspeha.
PRIPRAVLJENE ČETE PRED DARDA* NELAMI.
Atene, 3. marca. Zavezniki imajo pred Dardanelami pripravljene čete, da jih izkrcajo. Tudi Turki so zbrali znatne čete.
lz volne.
Je le razlika
mecl avstrijskimi in ruskimi vojaki. Meseca decembra pretočenega leta privolila sc je ruska vojska tudi v zgoraj imenovano ogrsko vas, v kateri živo Slovaki. Priplazili so se v vas na večer — počasi in silno previdno — prav kakor lisjaki. Vsakega moškega so najpiv vo vprašali, če je vojak in če ima orožje. Silno jih je tucli skrbelo, kje se drži naša vojska. Ko so zvedeli, da jim momenta no ne preti ravno nevarnost, so postali takoj silno domači, t. j. vse je bilo njih. Odpirali so omare in omarice, prebrskavali po skrinjah in raznih kotih in kar so našli količkaj vrednostnega, je zginilo ali takoj po grlu ali pa se je spravilo v krušno torbico.
Ljudstvo naše pa je to početje praV nezaupljivo in mrko gledalo in ni moglo verjeti ruskim pravljicam o dobroti carja, ki bode vse povrnil in jih tudi bogato nadaril. Mislilo si je, če bi bil car tako dober, zakaj jim nc pošlje be-lefra in dobrega kruha, da bi si ne lomili zob ob črnem in tako trelem su-šencu, da ga je težko nalomiti s kleščami. Naš komis je baje proti ruskemu — potica! Pa tudi druga hrana našega vojaštva je mnogo boljša od ruske. Naše vojne kuhinje imajo po tri kotle in se lahko kuha v enem meso, v drugih dveh prikuha. Ruske imajo lo en kotel in se v njem kuha meso, riž, zelje, fižol, ričet, pandruki (krompir) itd. Prav kakor pri nas cloma za prašiče. Pa saj Busom tekne taka piča! Ko so prišli v vas, so kar planili po po-minjeku, v katerem jo bila svinjska piča. Gospodinja, ki je to gledala, so kar ni mogla liačuditi temu. Kradli so tucli testo in moko, čc so jo kje dobili. Pri nekem kmetu so imeli slučajno na klopi moko in na peči testo. Kmalu pa je oboje zginilo. Da bi bili plačali — so še zmenili niso. Kokoši, gosi — da celo prašiči in teleta niso bila varna pred njimi.
Umevno jc tedaj veliko veselje va-« ščanov, ko so po osmih dneh prikorakale v vas naše čete. Rusi so bili namreč zsinili ponoči — tilio, kakor so bili prišli. Ljudstvo jc bilo tega dogodka tako veselo, cla je takoj odprlo skrite shrambe in je našim vojakom dajalo hleba, mleka, sira, jajca itd. Pa to revno ljudstvo, ki ga sedaj mi takore-koč živimo. Iz naše vojne kuhinjo pošiljamo po hišah juho. meso, kavo in šo marsikaj. Zadnje čase ima naša vojska dobro hrano in dovolj kruha — ni nam treba krasti kakor Rusom — je tedaj med nami in Rusi velika razlika, razlika, ki temelji v avstrijski in ruski kulturi. Ko odhajamo iz vasi, v kateri smo bili dalj časa, ljudstvo joka; a ko so šli Rusi in prišli naši, je ukalo. Pa še drugič kaj.
Marijin družbenik na bojnem polju.
Jožef Prelesnik iz Kompolj, član dobrepoljske Marijine družbe in svetovalec, jc pisal svojemu prijatelju s se-vernega bojišča:
Jutri je praznik Brezmadežne. Člo* vek šele takrat čuti, kakšnega pomena je ta praznik, ko je daleč od rojstnega kraja in ne moro storiti tistega, kakor prejšnjo čase. Kako hrepeni srce po nebeški jedi, ali ni mogočo vstreči. Tolaži me, da sem v prejšnjih časiii šel večkrat in bom mogoče še pogosto hodil k sv. obhajilu; bo pa takrat z večjim hre penenjem in spoštovanjem sprejeto.
Za sedaj pa ne morem drugače, kakor da sc izročim Brezmadežni in priporočim Vam, ki lahko opravljate mo-

istMra žalnih klobukov.
Priporoma se
solidna tvrdlca
4-3
specialno dantsldli svilenih klobukov in čepic v na|novej$ih oblikah
_ Vnaisja siaročliu cferatoraii pošle in na izbero.
. f-rz-tr-itv/v. aCT.nr-j-pm
litev, da me bo varovala še naprej, kakor me je do sedaj. — Z Birtovim Francetom sva bila dosedaj skupaj pri kom-paniji. Zdaj je pa šel k drugi kompa-niji. Ne bodeva več vkup, pa vse eno se bodeva še včasih videla. Skrbiva drug za drugega, kar največ mogoče in čc Bog da, tudi zdrava skupaj domov prideva. Dozdaj sem bil vedno zdrav in sem še. Prav hudega še tudi ni bilo, samo malo mrzlo je, pa se že prestane. Ni se treba preveč bati, se bode že vse dobro izšlo. Prej pa ne odnehamo, da jc zmaga naša in če Bog da, tudi bo, čeravno malo težje, samo da bo. — Sprejmi srčne pozdrave iz daljave in jih raznesi na vse strani od Josipa Prelesnik.
Dluha Lika, dne 18. febr. 1915.
7 mesecev v vojni pa šs vedno zdrav.
Matija Brulc z Griča pri Trebnjem, ki je že od začetka vojne na severnem bojišču, piše svojim starišem dne 2. februarja, da je še vedno zdrav in čvrst. Pravi med drugim: Zima je zdaj precej huda, a smo tudi primerno toplo oblečeni. Ravno tako nam ne manjka živeža in nam ni treba stradati. Sedaj smo že 20 dni na enem mestu.
Vojni humor.
Neki vojak je takole pisal z bojnih v>oljan: Dragi prijatelj! Najprej te prisrčno pozdravim in ti pošljem tole vabilo na veselico in ples, ki ga sicer plešemo večkrat na teden, a nam ni nič kaj posebno povolji. Obenem ti naznanim, da sem napravil zdravilišče proti debelosti, v katerem se bodo do nedoločene dobo zdravile razno bolezni, na primer: izprijen želodec, preobila tol-šča itd. V rokah imam na tisoče pri-znalnih pisem. Samo par zgledov! Mož, ki je prišel sem in tehtal 100 kg, se je razbremenil v 14 dnevih za 40 kg, tako da tehta sedaj samo 60 kg. — Mož, ki mu ni prej pečena piška dišala, in kateremu želodec ni prebavlial, je dobil čez pet dni do jedi tako slast, da je užival pečen krompir brez soli pa s kožo vred, da j/ bilo veselje. —
Navodilo, po katerem se mora vsa-itdo v zavodu ravnati: Izprehodi v zavodu so natančno zaznamovani. Bog ne daj, da bi jih kdo do pičice ne izvrševal, zakaj z ruske strani brije ostra burja, ki trga telo in konča zdajoazdaj s smrtjo. V takih trenotkih je najboljše napraviti »nieder«, dokler se piš ne poleže. Če se komu kaj pripeti, ga sigurno odnese na varno v sanitetni oddelek, ki je prav zmeraj pri rokah. — Upam, da boš moj zavod svojim znancem in prijateljem priporočal, za kar se ti izrecno priporoča vdani J. G.
Humor v strelskem jarku.
Mlad nemški poročnik, ki že od septembra leži v strelskem jarku na francoski zemlji, piše svojim domov:
»Sedaj pa Vam moram povedati nekaj svojih življenskih navad, ki sem se jih navzcl in so mi tako prešle v meso in kri, da jih mislim tudi doma ohraniti. Povem Vam sledeče:
1.	Spim na slami; pa vedno mora biti v nji nekaj debelih kamnov, ker drugače ne morem zaspati.
2.	Moje jedilno orodje je samo žepni nož.
3.	V »hiši« morem hoditi samo s čepico na glavi.
4.	Umi jem se pošteno samo vsake tri ali štiri dni in takrat moram brezpogojno rabiti kuhalno pripravo za umivalnik.
5.	Da si bom nadomestil tako neobhodno potrebno bivališče v strelskem jarku, bom doma stanoval pod mizo. Seveda bo morala imeti miza ostre ro-glje, da bom tu in tam zadel vanje z glavo.
6.	Če grem na obisk, imam navado vzoti s seboj vedno stol, taso, kozarec
in svetilko. Prosim, da moje znance posebno na to pripravite.
7.	Nad mojim slamnatim ležiščem mora biti napravljena prsna naprava, ki v gotovih presledkih kaplja.
8.	Za dobro spanje potrebujem napravo, ki goljufivo posnema gromenje topov in tuljenje granat in iznajdbo take naprave Vam posebno polagam na srce.
Slovenski zemljevid Evrope. Dolgo
pričakovani zemljevid Evrope, ki ga je obljubovala »Katoliška Bukvama«, je sedaj izšel. Nihče ne more presodili, koliko truda in stroškov je povzročil zemljevid založništvu in izdajatelju. Sedaj pa, ko imamo pred seboj dovršen zemljevid, vidimo, da jc ta trud obrodil tudi najlepše sadove. Sedaj šele moremo presoditi, kaj vse nudi ta zemljevid. človek bi ne verjel, da jc mogoče tako velikansko množino imen: mest, vasi, gora, voda in drugih podrobnosti, kakor jih nudi Evropa, tako pregledno in jasno razvrstiti na omejenem prostoru. Četudi je zemljevid zelo velik, in sicer 1 meter 15 centimetrov širok in 86 centimetrov visok, je vendar prostor za tako število imen omejen. In ravno preglednost in natančnost sta prvi vrednosti lega zemljevida, ki jih ima v toliki meri, kakor noben drug zemljevid Evrope. Ob robu ima specialne zemljevide, posebno izvenevrop-skih delov sveta, ki igrajo v današnji vojski kako vlogo, n. p.r osrednja Azija s Kiaočavom in Japonsko, turško-rusko ozemlje v Aziji, nemške kolonije v Afriki, nemška posestva v Južnem morju, Sueški prekop itd. Za orientacijo in lažji pregled svetovnega položaja je uvrščen tudi zemljevid celega sveta. Za izobraženca, kakor tudi preprostega človeka bo zemljevid enako pregleden in jasen. Kjer se je zdelo potrebno, so se navedla poleg slovenskih tudi nemška imena. Ne samo za orientacijo in zasledovanje vojnih dogodkov, temveč za vsako zasebno in javno porabo bo ta zemljevid nudil najlepši pregled; zaradi velike oblike bo seveda najbolje služil na steni. — Velika prednost je tudi nizka cena, ki je določena temu zemljevidu, velia namreč samo 2 K 40 vin., po pošti 20 vinarjev več. Dobi se tudi nalepljen na platno z palicami za ceno 6 K 50 vin., zložljiv v žepno obliko 6 K.
Zemljevid Evrope velja za naročnike »Svetovne voj-s k e« samo 1 K. Priložen bo 10. sešitku »Svetovne vojske« z računom in s položnico vred. Ker ta cena ni v nobenem razmerju s trudom in stroški, ki jih je zahtevala dobava zemljevida, naj doda vsak naročnik še 6 vinarjev za stroške poštno hranilnice in nam dopošlje 1 Iv 6 vin. Pripomnimo pa, da dobijo samo naročniki 10. sešitek s pridejanim zemljevidom, zaračunjenim za znižano ceno. Nenaročniki morejo zemljevid posebej kupiti in zanj navadno ceno plačati.
Prosto je pa vsakemu, cla se naknadno naroči na »Svetovno vojsko«; v tem slučaju plača za prvo četrtletje 3 K, za drugo čeirletjc pa 4 K z zemljevidom vred. — Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
do naravne velikosti, kakor tucli
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3400
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavocl v Ljubljani, Kolodvorska itli.a 34a.
I Odda se takoj dobro vpeljana vefija
150

Globoko potrti; naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm žalostno vest, da je Bog Vsemogočni našega ljubljenega soproga, očeta in strica, gospoda
ierina
hišnega posestnika
dne 3. marca, večkrat previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 5b let, poklical k Sebi v boljše življenje.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek dne 4. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Karunova ulica 16, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. mnše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljani, dne 3. marca 1915.
Žalujoči ostali.
z mešanim blagom blizu Ljubljane v najem. Cenj. ponudbo je poslati na upravo ..Slovenca" pod št. 441.
š?Smii SSiiSoSMOT-SSKraM fiSEBgžBSBBSggž
Uiti* BeuzuBHirarciiBHaKUiBB	--1—TT~r"m I BnSro
Ta Novo izšlo! Novo izšlol
Sloviti
389
želi slnžbe, najraje v kako župntSSe na dp?ell. Nas'ov pove uprava lista pod št. 414. (Znamka.)
šivilja, želi dobiti primernega mesta. OsrlasI: »lugoslov. Strokovna Zveza«, Ljudski dom, Ljubljana.	456

vdova, vešča vsega gospodinjstva, išče službe pri kaki boljši rodbini brez otrok, najrajt) pa h kakemu č. g. župniku. Naslov na upravo .Slovenca' pod št. 457. (Znamka!)
trčan, zajamčeno čist v dežicah s 4 l/2 kg vsebine razpošilja po K 9-40, temen po K 8*50 Čebelama 3944 Ilirska Bistrica.
Proda se dobro ohranjena, kompletna
flfp]|Q ascM omara in lililij omara za obleko.
Kje, pove uprava ..Slovenca" pod št. 450.
Sprejme ss
• vi «
mini album
za pomlad in poletje 1915 in
Faoorlt liUi ti in in za perilo
kakor tudi vsi novi kroji so v zalogi pri tvrdki
um a fftsmtsi
Ljubljana, Marijin trg. Glavno zastopstvo za Favorit za Kranjsko
•
Favorit modni album, cena 95 vin., po po>ti K 1*05 • Favor t-mladmski (perilo) album, cena 95 vin., po pošti K 105.
dobi takoj službo
¥ KsiMe Sušim ? Trnovem h nmi|:
Mesečna plača po dogovoru. Prosto stanovanje.	447
. SANATORIt JM • EMONA I
ZA-NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI. • PORODNIŠNICA.
fl LdUBLxJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 \ I SEF-ZD?:pr;wsj■ D& FR. DERGANC ||
ari ca
srednje starosti, želi službe; gre tudi na deželo. Vstop lahko takoj. Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod štev. 450. za navadno delo Fr. ISalavašič, Vrhnika. (Znamka za odgovor.)	450
reKr«.«. T m *
». ■».:»..«.	.r ».r «.»..».- m M-jr. -mrnauK
! ŽMf
m
miška deželna
i,mk,
? "'V^	n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in ainstvene zavarovalnice
•	sprejema zavarovanja na doživetja in smrt. otroških dot, renina In ljudska, nezgodna in janstvana zavarovanja.
javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
•	Udeležba na dividendah pri življensliein zavarovanju že pj prvem letu: Stan;e zavarovani koncem
5 leta 1913. . •.................................k 170,217.149-—
5 Stane gannciskih fondov koncem leta 1913................... K 43,424.496'17
» V letu 1913. se jc izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega'dobička' ! K 432!232"66 '
^ ----- --------... .........••	uuuiv.uu | ( | il	UD ~
« Kdor namerava življc.isko zavarovanje, naj sa v lastno korist obrne do gori imenovane 5 |	po .ružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.	3
(5ST Snosobm zastopniks se sprejme/o pod na ugodne/širni pogoji.	-
i**ac*ar
2171



Se dobi v
vseh lekarnah S K.H.-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influencs.
Kdo naj jemlje Sir o lin ?
1. Vsc.N.ki trDi na trajnem Vtašlju	j	3. Vadušljivi .katerim Sirolin zna/no
lai-ie je odverovaJ« se boiezni/iego jo tdravifi. ! olehča naduho-
X Osebe s kroničnim kafarorn bronhijev, S	t. Sltro^uzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin ki s Sirolinom o?.drave. » t ugodnim vspehom na splošni počufek.
K®
MU
iMfto, HM;JHH