* Izhaja______
vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, droga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko ohmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXIX.	Celovec, 30. malega travna 1910.	Štev. 18.
Pristaši, zaupnih!, širite „fflir“!
'„Siidniarha“, širitelfica protestantizma.
Koroški nemškutarji, oboževalci „Sudmarke“, se kaj radi trkajo na svoje prsi, češ, saj smo tudi mi dobri katoličani, boljši nego „kìerikalci“. Seveda je javnosti znano, da njihovo katoličanstvo ni vredno niti piškavega oreha. Po deželi še res večinoma zahajajo v cerkev, ker ne morejo zatajiti katoliške vzgoje, po mestih pa ti ljudje leto in dan ne vidijo cerkve od znotraj. Zaradi-tega pa siidmarkovci po deželi niso mnogo boljši katoličani nego oni po mestih. Zakaj mnogo boljši ni tisti, ki po eni strani še Boga časti, ki pa mu po drugi strani obrača hrbet in dela zoper Boga, nego tisti, ki se za Boga sploh ne briga.
Tako je! Nobenemu človeku, ki ima oči še malo odprte in mu razum ni popolnoma otemnei, ne more ostati prikrito, da se po svetu ne vrši med strankami samo boj za gospodarske interese, boj za narodne pravice in interese, ampak da se bije tudi ljut boj za sveto vero, tako da se temu boju ni mogoče izogniti nobenemu človeku, ki se enkrat poda na politično polje.
Vse eno je pa pri tem, ali kdo priznava, da je hud nasprotnik katoličanstva in dela vsled tega čisto odkrito proti njemu, ali pa če kdo pravi, da je dober katoličan, če pa se v vseh odločilnih trenotkih, kakor pri volitvah, pridruži stranki, ki je sovražnica katoliške vere in ki dela za krivo vero, za luteranstvo, če je nadalje član protikatoliških društev, kakor je na primer „Sudmarka“!
Dober katoličan bi od „Sudmarke“, ki širi protestantizem in tako izpodriva katoličanstvo, ne smel niti — sprejemati denarja, bodisi da bi ga tudi silno potreboval.
„Sudmarka“ je do zadnjega skušala utajiti, da dela propagando za luteranstvo, in „Freie Stimmen", ki kar gorijo za protestantizem in
kojih glavni urednik Lackner je odpadel od katoliške vere, so se na vso moč trudile utajiti protestantsko delovanje „Sudmarke“. Resnica pa mora enkrat na dan, in tudi v tej zadevi je prišla.
Sam protestantovski pastor dr. Albani iz Lipskega na Nemškem je izdal protestantovske namene „Sudmarke“. Prišel je iz „rajha“ na „SMmarkino“ zborovanje v Ljubno na Zgor. Štajerskem, kjer je dobesedno govoril sledeče: „Jaz dobro razumem, da je klerikalcem neprijetno, da naseljujemo v čisto katoliške kraje protestante, pa za to se nam ni treba brigati. Lansko leto se je skušalo to nekako opravičiti, toda jaz sem bil docela proti temu. Mi nobenemu nismo odgovorni."
Dr. Albani je izpovedal še mnogo drugih zanimivih reči, tako na pr., da je geslo „Sud-marke": „Skoz do Maribora!" in „skoz do Trsta"! To se pravi: „Sudmarka hoče polagoma pokupiti vse slovenske kmetije severno od Maribora in na njih naseliti nemške protestante. To delo bo tako dolgo opravljala, da bo sezidan nemški posestni most — do Trsta. Slovence bi tako pognali s trebuhom za kruhom po svetu, in Nemčija bi dosegla svoj že dolgo zaželjeni cilj, nemštvo bi se raztezalo od Severnega morja doli do Jadranskega morja. Potem pa adijo Avstrija, ki bi izginila s površja zemlje, ker Nemci bi poznali samo „ein grofies deutsches Reich".
In to svoje delo opravlja „Siidmarka“ prav pridno in dosledno. Začela je to delo v Št. liju na Štajerskem, kjer je "aselila že celo kolonijo protestantov. Vedno nove družine pošilja „Sud-marka" s pomočjo lutrovskega ,,Gustav-Adolf-Vereina" na jezikovno mejo, množijo se pa tudi že odpadi od katoliške cerkve. Lutrovski naseljenci vplivajo na svoje sosede, podložne viničarje, hlapce in dekle v smislu svoje vere. Slikajo jim, kako prost je človek, ki se pridruži lutrovskemu veroizpovedanju. Ni spovedi, ni strogih postov, tudi drugi verski nauki so pri-lagodeni slabi človeški naravi. Seveda po takem receptu bi bilo najboljše postati Turek ali pogan kake druge vrste, ker je tam še bolj prosto kakor v protestantizmu, ker je tam vse dovoljeno. Kakor bi se prava vera sodila po tem, je li pri-
jetna ali ne, kakor da bi bila resnica to, kar ugaja izprijeni človeški naravi!
Ker pa je znano, da so ob meji Slovenci prepojeni od verske mlačnosti nemških liberalcev, pač ni čudno, če so se odpadi od katoliške cerkve začeli množiti. Izstopajo celo viničarji, hlapci, dekle itd. Na ta način je bilo mogoče, da se je protestantizem samo v Št. liju nad Mariborom do danes tako okrepil, da šteje okrog 200 pristašev.
Kakor poročajo štajerski katoliški listi, hoče „Sudmarka“ protestantizem v Št. liju s tem utrditi, da bo z denarjem „Gustav-Adolf-Vereina“ postavila tam protestantovsko cerkev in šolo. Določen je že prostor za obe stavbi, kjer se bo potem v veliki meri delalo za razširjenje lutrovstva in protiavstrijske državne misli. Tako se pripravljajo tla za vroč verski in narodni boj. In kaj dela vlada? JMirno gleda vse to in ne požene protestantskih pastorjev — hujskačev nazaj črez mejo v „rajh“, od koder so prišli!
Slovenci! Gre se za našo sveto vero in za našo slovensko posest! Tisti Judeži med Slovenci, ki še podpirajo „Sudmarko“ s slovenskim denarjem ali pa od nje prejemajo denar zato, da potem strežejo njenim namenom, so izrodek človeštva in niso vredni, da jim človek pljune v obraz. Izdajalci svojega naroda so in izdajalci svoje vere! To so ljudje, ki se zbirajo okoli „Štajerca“, ki ga drago plačuje „Sudmarka“, da na ta način pripravlja med Slovenci ugodna tla za ponemčenje in polute-ranjenje.
Leta 1899. so v Gradcu lutrovski rogovileži na skrivnem sklenili, da hočejo poluteraniti vso Štajersko, pa to mora iti počasi in na tihem, najprej po mestih, potem po trgih in nazadnje na deželi. To poslednje bi prevzel na Slovenskem slovenski list. O tem načrtu smo izvedeli iz knjige lutrovskega pastorja Braun-licha. In res je takoj prihodnje leto nato zagledal beli dan — „Štajerc“, ki priporoča „Sud-marko", hvali liberalne, brezverske Nemce, napada grdo katoliške duhovnike, zagovarja protestantovsko politiko vsenemcev in da dobre ljudi
Podlistek.
Pogovor kmetiškega očeta s svojim sinom, ki je hodil v mestne šole.
Sin: Slišati je, da je v nekaterih krajih že toča pobila.
Oče: So se že ljudje kaj zamerili coprnim babam, da so se nad njimi raznosile !
Sin: Ali imate tudi vi še to babjo vero, da coprnice točo delajo?
Oče: Nikoli še nisem drugega mislil.
Sin: Odkod pa veste, da coprnice delajo točo? Ali vas vaši duhovni tako učijo?
Oče: O, naši duhovni ne, saj vedno pravijo in pridigujejo, da coprnic še ni ne; ampak le težko jim to verjamemo.
Sin: Zakaj pa ne ?
Oče: Zato, ker mislimo, da nam o tej reči nočejo resnice povedati. Saj pravijo, da se dijaki v osmi šoli, ki jo imenujejo tudi črno šolo, učijo razne coprnije, ampak obljubiti morajo, da ne bodo nikomur nič povedali.
Sin: Kdo vam je pa to neumnost povedal? Saj sem vendar sam tudi bil v osmi šoli, pa nič ne vem od coprnije in nikoli se je nismo učili. Učili smo se le tiste postave, po katerih narava v svojih delih ravna in pa kako se morejo njena dela spoznati ter razlagati. Učili smo se tudi, kako da se toča naredi, ne pa, da je coprnice delajo. Tudi vaši učitelji se niso drugače učili
in vas drugače tudi učiti ne morejo. Ako bi drugače učili, bi vas varali in goljufali.
Oče: Ako ni coprnic, da bi delale točo, zakaj pa streljajo v oblake, kadar se napravlja k hudemu vremenu? Ali ne zato, da coprnice odganjajo? In slišal sem, da so s strelom že kak čevelj, kako pečo, ruto ali kos obleke iz oblakov izbili. Janez, odkod pa so te reči, če ne od coprnic ?
Sin: Oče, koliko reči se sliši, ki so zlagane.
Oče: No, kaj se ne zvoni zato oblakom, da bi coprnice odgnali? Zvonjenja se neki močno boje !
Sin: Oče, to je velika zmota in škodljiva vraža. Zvonovi so napravljeni in posvečeni, da vabijo k božji službi, da opominjajo k molitvi in da ljudje v kaki potrebi in sili kličejo Boga na pomoč — ne pa, da bi preganjali coprnice, ki jih ni.
Oče: Pri nas pa kar naženemo cerkovnika, da mora zvoniti oblakom, ali mu pa ne damo bere.
Sin: Ali pa še nikoli ni pobila toča, kadar je cerkovnik zvonil oblakom?
Oče: O, večkrat nam je pobila, vendar pa ne tolikokrat kot bi bila, če bi ne bil zvonil; sicer bi nam vsako leto pobila in še večkrat morda na leto.
Sin: Če zvonjenje odganja coprnice in varuje pred točo, zakaj jih pa ne odžene vselej, kadar zvoni? Ali imajo mar zvonovi včasih večjo moč kot včasih ? Ali so morebiti babe včasih bolj trdovratne? Ali toča vsako leto pobije v tistih krajih, kjer ne zvonijo oblakom? Dajte mi odgovor na ta vprašanja! — Ali ni tedaj neumno
in hudobno, Cerkvenika k temu siliti in mu še bero kratiti?
Oče: Če zvonjenje nič ne pomaga, pa vendar tudi ne škoduje nič. Zato naj se zvoni po stari navadi!
Sin: Vselej tako zvonjenje več škoduje, kot pomaga. Zvonovi se s takim trbosanjem poškodujejo in pred časom ubijejo in treba je druge napraviti, ki dosti veljajo. Večkrat se je že tudi primerilo, da je treščilo v zvonik in ubilo tistega, ki je zvonil.
Oče: Ko bi po tvojem bilo, bi se nikoli ne smelo zvoniti oblakom.
Sin: Zakaj ne ? Malo pozvoniti, kadar se napravlja k hudemu vremenu, to je prav, ampak ne odganjati coprnice, ampak le znamenje, da bi z združeno molitvijo Boga prosili, da bi odvrnil nesrečo.
Oče: Pri vsem tvojem modrovanju ti še vendar ne verjamem, da ni coprnic.
Sin : Kdo je vsemogočni vladar vsega sveta?
Oče: Kdo drugi kot Bog?
Sin: Ali bi se pa Bog mogel imenovati vladar sveta, če bi coprnice mogle ljudem škodovati, kakor bi hotele, in s točo pokončati to, kar je Bog ljudem namenil dati? Ali bi po tem takem ne bile babe čez Boga in mogočnejši kot on? Kateri pametni človek pa more kaj takega misliti o Bogu in ga staviti pod oblast bab?
Oče: Če tedaj ni coprnic, kdo pa dela točo?
Sin: Toča se sama naredi, kadar dež v zraku zmrzne in zmrznjen na tla pade.
Oče: Kako pa je to, da dež včasih v zrakii zmrzne?

lažje premoti, objavlja o svetih časih — svete pridige, seveda samo na prvi strani, drugi prostori morajo biti na razpolago za „farško gonjo“.
Slovenci, verski, narodni in gospodarski naš sovražnik je v deželi ! V bran proti njemu!
Daroui.
Za podljubeljski »Delavski dom“:
402.	Franc Hirti, župnik, Slivnica .... K 5‘—
403.	Fr. Ferjančič, sem. vodja Ljubljana. .	„	5'—
404.	Fr. Wesiak, učit- v p., Orešje pri Ptuju „ 3'—
Neimenovan............................„	3'—
405.	J. Lesar, župnik, Šmartno pod Šmarno
goro........................: . .	„	5’—
406.	T. Pavšlar, Kranj	.	„ 5'—
407—408. Nikolaj Stazinski, župnik, Černuče . .	„	10-—
409.	Boncelj Fr., župnik v p., Železniki . .	„	3-—
„ Andrej Basečnik.........................„	2'—
410.	Neimenovan..............................„	5'—
„ Dom. Janež, župnik, Studenc ....	„	1'—
411—412. Vekoslav Vršič, kanonik, Senj ...	„	10‘ —
413.	Mat. Mrak, župnik, Bohinjska Bela. .	„	5'—
414.	Štefan Rihar, župnik, Planina.	.	.	,	„	2'—
„ Martin Poljak, župnik, Ajdovec . . .	„	P—
„ Neimenovan............................... 2'—
415.	Jernej Podbevšek, kaplan, Cerknica .	„	5-—
416.	Anton Koblar, dekan, Kranj ....	„	5'—
417.	Val. Oblak, župnik, Kropa.............. 5'—
418.	Jan. Karlin, župnik v p. Škofja Loka .	„	5’—
419.	Ivan Baloh, kaplan, Stara Loka . . .	,,	5‘—
420.	Tomaž Kajdiž, kanonik, Ljubljana . .	„	5-—
421.	Anton Kožic, profesor, Ljubljana . .	„	5'—
422—423. Fr. Kepec, župnik, Crešnjice ....	„	7-30
„ Neimenovan.............................„	3‘—
O. Bernardin Salomon, kaplan, sv. Trojica v Halozah.........................„	P50
424—425. Nabiralnik v Velikovcu.................„	12'—
426—427. Nabiralnik pri Kušarju, Celovec . . .	„	8'—
Za pogorelce v Črni po uredništvu „Mira“: čč. gg.: H. Angerer, dekan 5 K. Andrej Sadjak, kaplan 3. R. Kozak, c. in kr. vojni kurat 2. J. Hutter, profesor 20. Dr. Fr. Cukala, prefekt v Marijanišču 10. Dr. J. Quitt, kn. šk. dvorni kaplan 3. Avg. Ogertschnig, kaplan 1. J. Apih, profesor 5. Gospa Ana Cinkovic 3. Jern. Hafner, trgovec 3. Ivan Kolenc, faktor 3. Fr. Smodej, urednik 3. Neimenovan 2. Gospa Terezija Traven 1.
Koroške novice.
Ločitev na Koroškem. Mariborska „Straža“, dobro urejevan list, ki ga moremo svojim pristašem le priporočati, je izpod peresa znanega slovenskega časnikarja F. T. objavila kot odgovor nekaterim listom na razna tolmačenja prvega članka „Ločitev na Koroškem'1 drug članek z istim naslovom. Odgovarja tudi na „Mir“, ki je trdil, da se koroški štajercijanci v celoti nikdar ne bodo prelevili v slovenske liberalce, pač pa se bodo, kakor dokazuje slučaj Pristov-Družba sv. Cirila in Metoda, začeli naslanjati na slovenske liberalce, da bi si pridobili v politiki nekaj kredita, ki ga sedaj nimajo. G. F. T. je pa nasproti temu mnenja: „Štajercijanstvo se bo v doglednem času polagoma in skoro neopazno izpre-menilo v liberalno slovenstvo, ne pa narobe. Več vredni element se ne more stopiti v manjvred-nem.“ Vrli člankar, ki sicer prav dobro pozna koroške razmere, čeravno je bil po lastnem zatrdilu le štirikrat na Koroškem, se v tem oziru moti, čeravno vidi časnikar navadno več nego
Sin: To se zgodi, kadar mrzla burja ali mrzel sever (eden teh dveh gotovo piha, kadar toča bije) tako močno zrak razmrazi, da deževne kaplje zmrznejo v točo. Tako zmrznjene z močjo padajo na zemljo in pokončajo žita, zelišča, sadje in mi pravimo, da je toča pobila.
Oče: Tega ne tajim, da burja ali sever ne piha, kadar toča bije; toda da bi poleti zmrzovalo, to mi ne gre v glavo.
Sin: Visoko v zraku je vedno bolj mrzlo kakor pri tleh, kar nam spričuje sneg na visokih hribih, kateri se tudi poleti ne raztaja. Če ta že sam na sebi hladni zrak burja ali sever še bolj razhladi, postane tako mrzel, da deževne kaplje zmrznejo in kot toča doli padajo. In to je začetek toče.
Oče: Si me že premagal, kakor vidim, in mi coprnice izbil iz glave.
J. Jaširk.
Smešnice.
Sodnik: „Kdo je bil tvoj oče?“ Potep: „Moje matere mož.“ Sodnik: „Butec! Jaz te le vprašam, kaj je bil tvoj oče?“ Potep: „En moški." Sodnik: „Cepec! Jaz te vprašam, kaj je tvoj oče delal?" Potep: „On ni nič delal, je le okoli hodil, ker je bil pismonoša."
Vprašanje: Kdo je modrejši, zdravnik ali tat? Odgovor: Tat! Zdravnik odhajajoč iz hiše ne ve včasih kaj bolniku manjka, ali tat, ko odhaja, gotovo ve, kaj komu manjka.
drugi ljudje. Da se bodo štajercijanci na Štajerskem neopazno prelevili v slovenske liberalce, je tudi po našem mnenju gotovo; toda koroški štajercijanci so v bistvu drugi nego štajerski. Štajerski štajercijanci so po večini v jedru in življenju Slovenci, ki jim le nemčurstvo prijetno doni na ušesa in ki so se oklenili „Štajerca", ker pred njim niso imeli na razpolago domačega — slovenskega liberalnega glasila. Vse drugače je na Koroškem, kjer je večina Štajerci j ancev čisto prepojena z nemškutarskim duhom, s katerim živi in umrje. To niso več Slovenci, ki jim ugaja nemštvo, to so po mišljenju zagrizeni slovensko rojeni nemški nacionalci — izjeme so seveda povsod — ki ne sovražijo samo vsega, kar diši po odločnosti v verskem življenju, ampak tudi vse, kar spominja na slovensko. Med seboj govorijo najraje nemško, četudi nemščino tako lomijo, da se ž njo smešijo. Še „Štajerca“ bi sovražili, ker se tiska v slovenščini, če ne bi vedeli, da je zanje dobra vaba, ki bo privedla v njihov tabor lepo število novih nemškutarjev. Zato „Štajerca“ na primer strastno razširjajo nemškutarski učitelji in gostilničarji, ki sicer nikdar ne marajo spregovoriti niti besedice slovenski, ki so ravno tako zagrizeni nemški nacionalci kakor so na pr. Dobernig, Pinterič, dr. Metnitz, dr. Knapitsch itd., ki so tudi slovenskega rodu. Le tam, kjer štajercijanci sedaj izginejo, bi se morda prelevili v slovenske liberalce, pa tudi le tedaj, če bi v istem kraju dobili liberalci precejšnjo moč. Reka: „Večvredni element se ne more stopiti v manjvrednem", ne moremo priznati zavsem in v vseh razmerah. Tako se bo na pr. Pristov naslanjal na slovenske liberalce, ker jih bo krvavo potreboval, ostal pa bo po mišljenju vedno nemški nacio-nalec in skoro gotovo bo pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah zopet — nemškonacionalni kandidat, kljub temu, da. je postal „cirilmetodar“. Popolnoma se pa strinjamo z mnenjem, da smo koroški Slovenci v lastnem interesu poklicani, da program V. L. S. in pa program naših izobraževalnih in gospodarskih organizacij do naj višjega ekstrema razvijemo, tako v verskem, kakor v socialnogospodarskem oziru. Prav res je tudi, da liberalcev ne smemo omalovaževati. V vsem tem oziru se ravnamo, v kolikor imamo na razpolago moči prav po načelih g. F. T. O tem pričujejo naše najnovejše gospodarske organizacije in pa predali v „Miru“, ki v vsaki številki opozarja na nevarnost od strani slovenskih liberalcev in ki se je prvi, četudi sprva osamljen, postavil po robu nasproti odbornikom Ciril-Metodove družbe, ki so začeli reševati Slovence ob meji z liberalizmom!
Umrli ste dne 23. t. m. v „Maria Joseflnum" v Šmartnu pri Celovcu č. prednica tamošnjih usmiljenk Mehtilda Pianger v 56. letu in v uršulinskem samostanu v Celovcu dne 25. t. m. sestra Marija Neža Apolonija roj. Žitko v 39. letu. N. p. v m.!
Tomaž Košat — Slave sin. Nemci se pač kaj radi lišpajo s tujim perjem. Tomaža Košata smatrajo celega, od nog do glave, za svojega, akoravno vejo, kje je doma, vejo, da njegovi sta-riši niso znali nemški, da se je Tomej rodil kot čisto slovensko dete preprostih slovenskih, a poštenih starišev, da je v svoji mladosti prosil svojo slovensko mamico za kruhek po slovensko, da mu je ona prepevala pri slovenski zibelki na slovenskih tleh in v slovenski hiši mile slovenske pesmice in tako vlila milino slovenske pesmi v njegovo mlado srce, milino, ki je le Slovencu lastna in katera nadvladuje v Košatovih pesmih skoz in skoz. Odkod pa ima Košat svoj „Ver-lassen?" Ta pesem je slovenskega izvora. V celovški okolici se še zdaj nahajajo stari možje, ki popevajo slovenski „Zapuščen“. In to pesem smatrajo Nemci za eno svojih najlepših pesmi. Prav, prav! Iz tega se vidi, koliko so slovenske pesmi vredne. A mi jih pa imamo še veliko in mnogo lepših nego je omenjena. Vse Košatove pesmi preveva neka milina, katera je Nemcu popolnoma tuja, ki je lastna le slovenskim pesmim in katere Košat ni mogel zatajiti ter je žel s to milino največjo čast in slavo. Mi mu to slavo iz srca privoščimo, akoravno za svoj narod ni storil ničesar, vendar pa moramo pribiti, da je lepota Košatovih pesmi slovenskega duha, slovenskega izvora, kakor je Košat sam po svojem rodu in tipu — koroški Slovenec iz celovške okolice!
Praznik socialnih demokratov, 1. majnik, hočejo socialni demokratje letos posebno slovesno obhajati. V Celovcu bodo ob 9. uri dopoldne zborovali, popoldne bodo napravili izlet v Spodnjo Goričico. Postavljali se bodo tudi v Beljaku, Velikovcu, Volšperku, Št. Vidu ob Glini, Brežah, Trgu, Borovljah, Špitalu, Greifenburgu, Malniči, Prevaljah, Guštanju in Lešah, v Bleibergu, Pod-rožčici, Svincu in Podkloštru. V Celovcu bi na
svojem zborovanju socialni demokratje namesto o nasilju delodajalcev naj raje premišljevali o nasilju socialistov nasproti drugomislečim, zlasti slovenskim delavcem. Nikdo ni tako nasilen kakor socialni demokratje, ki mečejo slovenske delavce iz delavnic in jim jemljejo kruh, ako se slovenski delavci organizujejo v svoji lastni organizaciji!
Na ustanovni sliod našega novega narodnoobrambnega društva! V sredo, 11. maja, se v veliki dvorani „Uniona“ ustanovi v Ljubljani naše novo narodno-obrambno društvo. Ta dan bodo vsi voditelji slovenskega ljudstva zbrani v Ljubljani. Ustanovni shod se vrši dopoldne. Komurkoli dopušča čas, naj pohiti v Ljubljano. Kar nas je Slovencev od meje, bi morali biti častno zastopani, zakaj nam v pomoč bo društvo ustanovljeno.
Tatinsko družbo so zasačili v Špitalu na Zgornjem Koroškem. Družba je bila dobro organizirana in je izvršila že celo vrsto tatvin. Njeni člani so bili sami — vajenci.
Krasno dr. Krekovo igro „Za križ in svobodo" uprizorijo dne 8. majnika v Prevaljah popoldne ob treh pri Kristanu. Lepa priložnost za vsakega, da se seznani z igro, zlasti udom izobraževalnega društva bi priporočali, da si ogledajo uprizoritev te vrle igre.
Dobrlavas. (Prvo sv. obhajilo) otrok se je, kakor prejšnja leta, tudi letos slovesno obhajalo, in sicer na 3. nedeljo po veliki noči dne 17. t. m. Otrok prvoobhajancev je bilo 52, 27 dečkov in 25 deklic. Prazniško oblečeni dečki z belimi trakovi črez prsi, deklice z venčki na glavi, vsi pa z lepo ozaljšanimi gorečimi svečami v rokah, so šli med zvonjenjem zvonov v lepi procesiji od proštnije v cerkev. Po končani slovesnosti so bili otroci, kakor vsako leto, tudi letos v proštniji od mil. g. prošta pogoščeni.
Velikovec. ,,Hranilnica in posojilnica" priredi svoj občni zbor v sredo, dne 11. maja. Ojk zarjamo p. n. ude na tozadevni inserat in vabimo k obilni udeležbi, zlasti ker je na sporedu letos tudi referat (govor) o razvoju tega za velikovški okraj tako važnega denarnega zavoda od njegovega početka naprej. Letos, ko smo dosegli prvi milijon prometa, je popolnoma umestno, da udje kaj več zvedo o blagonosnem delovanju naše posojilnice za Slovence v velikovškem okraju. Zato upamo, da bo udeležba letos kolikor mogoče mnogoštevilna.
Sveče v Rožu. Zadnjo nedeljo, dne 24. t. m., je bil v Svečah zaupen sestanek za ustanovitev mladeniške zveze, ki naj bi obsegala celi Rož. Zborovanje je bilo, dasiravno se čisto nič ni agitiralo in da je bil skrajno neugoden čas, še dosti dobro obiskano in je za našo organizacijo velike važnosti. Na vas, mladeniči, je sedaj ležeče, da se pobrigate za novo zvezo, da bode vas na ustanovnem shodu mogočna armada, ki bode, v svesti si svojega programa, odločno in pogumno korakala naprej po začrtani poti.
Zilska Bistrica. (Požar.) V soboto zvečer, 9. aprila, pogorel je pri g. Ahacu na Bistrici veliki skedenj, kar je povzročilo za vas veliko nevarnost, ker stoji skedenj v osredju lesenih streh. Vodometniki (hydranti) novega vodovoda pa svojo dolžnost niso storili, ker je bila neka zmešnjava v ključih, da se ni moglo do cevi ter so se morale posekati vratca onih omaric, kjer so shranjeni. Dobro delala je čajnska hlapna brizgalna. Proti kraju priletela je tudi gorjanska bramba, in za njo njen „haupman“ učitelj Tisi er, nališpan z vsemi znaki načelniške časti, kakor da bi hotel iti na kak „bal“, a gasilno orodje je pustil doma. No, to je pa lep „fajerber!“ Škoda je precej velika, vendar pa ima g. Ahac dobro zavarovano in sreča je, da ni bilo vetra, da se je mogel ogenj na edino poslopje omejiti.
Žitaravas. (Povodni mož.) Nekaj nenavadnega je razburilo zadnje tedne prebivalce krog Goselnovaškega jezera, ki se nahaja kake četrt ure od Žitarevasi proti severu. Iz omenjenega jezera sliši se zadnji čas neko zamolklo tuljenje, kakor glas vola ali bika. Ni namen teh vrstic to stvar razlagati, ker to naj pojasni drugi, povzroča te glasove pač gotovo kak vrelec. Zanimivo je na stvari le to, da se je nekaj ljudi spomnilo takoj na povodnega moža, o katerem so slišali babico pripovedovat in marsikateri žen-kici je žal, da je sedaj na svetu, pa tudi par možiceljnov sem opazil v strahu pred dozdevnim črnim kosmatincem!
Pliberk. (Narodni dom.) Odkar imamo pri nas gostilno ,,Narodni dom", se iste izogibljejo pliberški posilinemci, ter hočejo pokazati s tem svojo mržnjo nasproti Slovencem. Da bi le raje v svojih prodajalnah in gostilnah ne postregli na slovensko zahtevo in prepovedali vsakemu Slovencu vstop. Saj so njih napisi razen postaje c. kr. orožništva, samo nemški, torej
edino-le za Nemce. Če ima gostilna Narodni dom“ in v tej hranilnica in posojilnica edino slovenski napis, je popolnoma pravilno, pač pa narobe, da so v celem Pliberku samo nemški napisi, kamor zahajajo večinoma okoliški Slovenci razen Pliberških nemškutarjev. Naj bi bili Pliberčani tako pravični napram Slovencem, kakor se pri vsaki priliki širokoustijo ter bi dali napraviti vsaj nemško-slovenske napise na njih obrtniških in gostilniških hišah. Le tedaj hi se moglo govoriti o pravičnosti tu bivajočih dveh narodov.
Pliberk. V nedeljo, dne 24. aprila, se je vršil prvi občhi zbor izobraževalnega društva v Pliberku. Obisk je bil povoljen. Pribijemo z zadovoljnostjo, da je vse premalo prostora! Jasno nam je včerajšnji shod dokazal, da bi morala biti velika dvorana, kjer bi se shajalo to dobro in pošteno ljudstvo. Gosp. Hornbok je podal kratko poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Blagajniško poročilo je bilo povoljno! Posebno igre so nesle. Po volitvi novega odbora je govornik slov. kršč.-soc. Zveze v kratkih potezah naslikal liberalizem. Pobijal je posebno laž ,,Korošca", da je liberalizem samo gospodarski in političen; v prvi vrsti je bil verski. Stik koroškega slovenskega naroda z liberalnim nemškim je povsod naravnost strup za naš narod. Zavračal je tudi hinavske in lažnive fraze „Ko-rošca“ o delovanju duhovnikov za Slovence. Govori se, na podlagi „Koroščevega" pisarjenja, da bo g. Hornbok, ki, kakor po „Koroščevem“ zatrdilu vsak duhovnik koplje črn grob koroškim Slovencem, prišel za urednika „Korošca“, ta pa kot kaplan v Pliberk, da bo ljudstvo vpeljal v novo, svetlo življenje cirilmetodarije.
Jezersko. Dolga želja tukajšnjih župljanov se je letos na malo velikonoč izpolnila. Po da-režljivosti faranov sta bila ta dan slovesno blagoslovljena v tukajšnji cerkvi sv. Ožbolta prekrasna kipa presv. Srca Jezusa in Marije, postavljena v velikem oltarju. Kipa sta zares mojstrsko umetno • Vlelana od slovenske roke štajerskega rojaka, g. Konrada Skaza v Št. Urhu pri Grodnu na firolskem. Splošno občudovanja vredno delo je g. Skaza s skromno ceno 800 kron v našo popolno zadovoljnost izgotovil, za kar se mu tukaj očitno zahvalimo.	Več Jezerčanov.
Medgorje. (Odpad od sv. vere.) Podpisani župnijski urad je dne 15. t. m. po pošti sprejel pismo, ki je nenavadno po svoji dolgi poti in po vsebini, namreč iz Aleksandrije v Afriki (Egipt), ki naznanja odpad enega bivšega člana tukajšnje župnije od sv. vere. Pismo v nemščini se glasi tako-le: »Naznanja se s tem častitemu župnijskemu uradu, da je Janez Miklin, rojen v Med-gorjah dne 26. grudna 1868, tukaj v Aleksandriji dne 8. sušca 1910 k mohamedanski veri zavoljo ženitve prestopil. Z odličnim spoštovanjem P. Eugen Stannet, konvent sv. Katarine. Samostan in župnija frančiškanov. Aleksandrija, dne 6.mal. travna 1910." — Pripomba. Miklin Janez je zakonski sin Valentina Miklin, bivšega pd. Svanjaka, kajžnika na Rutah in Marije, roj. Janšic pd. Do-brnjakove hčere na Rutah. Krstna botra sta mu Ignac Janšic-Dobrnjak na Rutah in Val. Triebl-nik-Tomažič istotam. Župnijski urad Medgorje, 16. mal. travna 1910. Župnik Anton Kaplan.
Pliberk. (Drobiž.) Neznani tatovi so ulomili v leseno barako laških delavcev, ki zidajo novo šolo. Odnesli so vse tam shranjene jestvine. V isti noči je bil tudi drvarjem na Libiču pokraden ves kruh in Špeh, kar so ga imeli skritega v nakošeni stelji. So bili pač čudno izgladovani ti „šterci“! Kaj drugega se o njih ne ve. — Pri nekem kmetu na Belšaku sta se igrala dva fanta, in mlajši je ranil večjega s škarjami na očesu. Morali so ga prepeljati v deželno bolnišnico in čuje se, da je oko izgubljeno. Tako bo sicer čvrst fant pohabljen revež. Stariši, zakaj ne pazite bolj, s čim se otroci igrajo? — Minoli pondeljek smo bili Ponikvani v precejšnjem strahu, ko je zgodaj zjutraj izbruhnil ogenj pri Drakslarju. K sreči so ga kmalu zadušili, tako, da hvala Bogu ni bilo kake večje škode.
Volinjak pri Prevaljah. (»Štajercu" v odgovor.) »Štajerc" piše prav po šnopsarsko. Piše namreč: Praper na Lesah je prodal svoje pridelke po 9 kron; od podpornega društva pa je dobil krmo po 6 kron. Ker v okolici ni drugega Praperja, je dopisunček moral misliti mene, a moral ga je imeti res precej frakelnov v glavi, ker ni več vedel, da posestnika Praperja ni na Lešah, ampak je le v Volinjaku, kar bi moral
drugače vendar vedeti. Res je, da sem prodal pridelke, a kakšne, tega dopisun ne pove. Prodal sem namreč samo slame stot po 8 kron, in sicer gostilničarju Žagmojstru v Možici, da sem mogel kupiti sena, ker same slame ne morem pokladati svoji živini, kakor tudi ti, lažnivi dopisun, ne moreš pisati s krampom, ampak moraš imeti pero. Preiskave se jaz prav nič ne bojim, ker nisem delal nikakih »kšeftov". Bati se imajo preiskave le tisti tvoji pristaši, ki so dobili cele vozove sena, a so ga pozneje drago prodajali, ker ga sami niso potrebovali. Jaz pa sem ga dobil le 540 kg, a sem ga krvavo potreboval. Da sem ga pa mogel plačati, sem moral prodati nekaj slame. Toliko za sedaj. Če me pa zopet deneš v smrdljivega »Štajerca", se podpiši, če imaš pogum. Ne misli pa, da me boli, če pridem v »Štajerca", a boleti mora tebe, ker ti je »Štajerc" prišel že v želodec in možgane, da si revež ves potrt in tavaš okrog kot obseden, a jaz sem hvala Bogu — zdrav. Miha Libnik p. d. Praper,
posestnik v Volinjaku.
Škofiče. (Občinske volitve.) Tako dobre udeležbe pri občinskih volitvah v Škofičah še nismo imeli kakor letos. Vse druge krščanski stranki nasprotne stranke so se med seboj zedinile, da bi dosedanji slovenski občinski odbor vrgle. Nemškonacionalci, socialdemokrati in še ena za drugi svet nova stranka, namreč Česky-janci, so nastopili polnoštevilno. Toda ves njih napor je bil zaman, niti v enem razredu niso mogli priti do zmage, četudi so pretili vreči vse tri razrede. V tretjem so dosegli 31 glasov, slovenska stranka pa 72. V drugem 5, našinci 15 glasov. V prvem razredu pa so bili tako obupani, da so spravili le še dva glasova na bojišče, drugi so vrgli puško v koruzo in so zbežali, ko so videli, da je naših 12 glasov. Najbolj so pokazali gostilničarji svoj fijasko. Dočim so se iz župnije Logavas udeležili vsi — okoli 30 — volitve, tako da niti en glas ni izostal, je gostilničar V. U. ostal doma z dvema glasovoma. V Škofičah pa si je upal le en gostilničar priti volit, a še ta je volil nasprotno, četudi gaje slovenska stranka volila v odbor. Letošnja zmaga nam daje pogum, da rešimo prihodnje leto tudi še občino Logavas, ker obe te občini sta bile v veliki nevarnosti, da pridete v nasprotne roke zaradi znanih žalostnih razmer, katere je povzročil Česky — naš odpadnik v verskem in narodnem oziru.
Št. Jakob v Rožu. Na naši pošti imamo dva poštna sela, plačana od c. kr. poštnega erarja, in sicer enega za Št. Jakob in drugega za okolico; vzlic temu pa je raznašanje pošte skrajno malomarno. Večinoma opravlja ta posel le en sel sam, med tem ko drugi služi za hlapčevska dela g. Schusterju. Ker smo mnenja, da so poštni seli v prvi vrsti za stranke tukaj, odločno zahtevamo točnejše dostavljanje pošte. En sel naj napravi vsak dan ob uri svojo od poštnega ravnateljstva predpisano pot v okolici, med tem ko ima drugi dvakratno dostavljanje pošte na dan v Št. Jakobu samem. Po dovršeni poštni službi šele naj bodeta na razpolago g. Schusterju za hišna dela. Toliko za danes, če ne bo zadostovalo, opozorili bodemo na to c. kr. poštno ravnateljstvo. Če se od enega zahteva točnost in red, zakaj bi se od drugega ne?
Slov. Plajberg. (Požar) je uničil v nedeljo zjutraj pd. Boštu vsa poslopja. Škode je nad 20.000 kron.
Borovlje. (Kje je narodna zavest?) Zadnjič enkrat je bilo brati v »Slovencu" o nekem narodnjaku, ki je poln voz blaga naložil pri nekem trgovcu v Vipavi, nazadnje pa je zahteval še »spile" ali vžigalic v korist obmejnim Slovencem. Trgovec jih ni imel, vrl mož pa mu zato vse blago izloži lepo na tla in gre drugam, kjer so mu mogli dati tudi „špilce“. Če primerjamo s tem možem naše narodnjake, kako žalostne in klaverne figure bi pač dobili iz take primere! Našli bi čvrste slovenske korenjake, ki po sto in sto škatljic vžigalic porabijo na leto pri kajenju. Koliko pa je bilo slovenskih med njimi? Od žalosti se krči srce človeku, ko gledaš, kako si z „Arbeiterwille“, z »Siidmark-" in »Scbulvereinskimi" vžigalicami zažigajo tobak in s svojim denarjem podpirajo Judeže slovenskega naroda. Fej pred tako zavednostjo! Poglejte socije in nemškutarje! Kdo je še videl kakega socija s slovenskimi vžigalicami? Kdo pa nemškutarja in Nemca ? ! Bodimo vendar enkrat moški! Vsak Slovenec se naj ogiblje loka-
lov, kjer ni naših vžigalic ! ! Za nič je izgovor: »Niso imeli, moral sem vzeti take". Ko ti jih ponudi, zavrni jih in nikdar ne bodi nazaj. Bodite brezobzirni kakor socialisti in nemškutarji, in ne bo nam treba biti takih Slovencev (?) — sram.
Podkraj pri Pliberku. (Nagla smrt.) Žalostno so zapeli zvonovi naše podružne cerkvice v sredo, dne 20. t. m., in so naznanjali smrt vrlega in obče spoštovanega očeta Martina Lu-drant. Rajni je bil v 69. letu, a še vedno trdnega zdravja, ko ga je dne 18. t. m. nenadoma zadela kap in je vkljub zdravniški pomoči v sredo mirno v Gospodu zaspal. Rajni je bil tudi v političnem življenju zaveden mož in se je rad udeleževal volitev. Kako je bil priljubljen, to je najbolj spričeval veličasten pogreb, ki se je vršil v petek, dne 22. t. m., pod vodstvom č. g. Andreja Truppe. Rajnega priporočamo v hvaležen spomin in molitev. Za vso skrb, trpljenje, milo — Bog daj večno mu plačilo!
Št. Lenart pri sedmih studencih. (Od naše požarne brambe.) Ločilska podružnica naše požarne brambe si je napravila novo briz-galnico; ta je prav lepa in je lahko za goniti, pa menda je tudi draga. V nedeljo, dne 24. t. m., je bila blagoslovljena od domačega g. kaplana; da bi le tudi veliko dobrega storila za vas in celo okolico, ki je enkrat priporočena božjemu varstvu in blagoslovu.
Ločilo. (Od našega „f a j er bera".) Novo brizgalnico smo dobili in smo jo že zadnjo nedeljo skušali. Dobra in potrebna je za naš kraj, ker leži vas ob cesti in se od tod naprej more hiteti na pomoč. Po gasilni vaji pa je naš »fajer-ber" imel raj ali ples (gerautliche Tanzunterhal-tung). Na Brnci spodaj pa so igrali dve lepi igri »Kovačev študent" in še eno. Že v jeseni se je tako naneslo, da je ravno »fajerber" imel svojo veselico	(bal), ko so	na	Brnci igrali »Cigane". Zakaj	to? Ali	morda	z namenom? Če
ne, potem je	dobro in	se	za	enkrat lahko odpusti. Če je	pa tako,	je	li	potem še gasilno
društvo za vse in nad vsemi strankami? Kdo seje potem nasprotje in nemir? Zakaj si še Slovenci med seboj delamo težkoče in sovraštvo? Mislim, da moramo vsi itak dovolj od Nemcev in nemškutarjev prestati in se proti njim braniti. — Namen teh vrstic ni, da bi se koga žalilo ali kaj namigavalo, ampak da bi požarna bramba izbirala bolj srečne dni za svoje veselice, da se ljudje ne bodo več jezili in se povpraševali: »Zakaj pa ravno tedaj ?"
Bruca. (Igri.) V nedeljo večer, 24. t. m., je bila naznanjena uprizoritev dveh iger v tam-buraškem domu. Z veseljem smo jih šli gledat. Ob napovedani uri (ob 6.) pa je bilo še malo ljudi zbranih, ker je čas bil nesrečno izbran; tedaj, imajo ljudje opraviti pri pokladanju krme živini. Zato se je čakalo in še le ob sedmih pričelo. Prva igra je bila spevoigra »Kovačev študent". Kar čuditi smo se morali lepemu izurjenemu petju igralcev in njihovemu naravnemu, nič prisiljenemu nastopu. — Posebno glasovi študentov so bili lepi. — Ljudje so se med seboj pogovarjali: »Da se pa pri delu morejo kaj takega naučiti." Smeha je povzročil stari kovač. Želeli bi le, da bi pevci besede bolj natančno izgovarjali. Potem bo pa res krasna igra. — Morda bi bilo dobro, če bi se vsebina in pomen igre poslušalcem prej razložila? Ljudje bodo z večjim zanimanjem zasledovali igro. — Druga igra »Krčmar pri zvitem rogu" nas je razveselila enkrat po svoji vsebini, iz katere si naj vsi gostilničarji svoj nauk izberejo; in drugič zato, ker so igralci, ki so bili vsi prvenci, tako pogumno nastopali. — Posebno krčmar je bil kakor ustvarjen za svojo ulogo. Obe igri se ponovita v nedeljo, dne 8. majnika. Slovenci, pridite gledat! Bodete zadovoljni.
Dobrlavas. (Novi zvon.) K zadnjemu dopisu v »Miru" iz Dobrlevasi si usoja tukajšnje cerkveno predstojništvo pripomniti, da je bil zvon, ki je počil, zavarovan pri koroški deželni zavarovalnici, katera je tudi radi tega zavarovalnino v znesku 1447 K 41 vin. v svrho nakupa novega zvona pošteno in točno izplačala.
Društveno gibanje.
Kat. slov. izobraževalno društvo »Kočna" v Svečah priredi na Kristusov vnebohod, to je
Zagrebška tovarna tvrdk©	Francka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših SÌPOVÌn.
V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
dne 5. majnika, ob 3. uri popoldne, pri „Adamu“ v Svečah svoje mesečno zborovanje. Na sporedu bo: 1. Tamburanje in petje; 2. pobiranje udnine in razgovor o „Čebelici“; 3. poučljiv govor g. Terseglava; 4. slučajnosti in nasveti. Potem se bode igrala velika in nad vse krasna igra „Lurška pastirica" v petih dejanjih. Nastopi 25 deklet. Vstopnina za ude 20 vin., za neude 40 vin. Igra je jako lepa in ganljiva in je še posebno primerna za majniški čas. Ako bo igra ugajala in se bo zahtevala od občinstva ponovitev igre, pripravljen je društveni odbor poskrbeti, da se bode igra ponovila v nedeljo navrh, t. j. dne 8. majnika. Kdor hoče poštenega razvedrila, naj nas poseti na omenjeni praznik! Vabljeni ste vsi — Slovenke in Slovenci. Društveni odbor.
Dobrlavas. Na vnebohod Gospodov, t. j. dne 5. majnika, priredi tukajšnje slov. kršč. izobraževalno društvo v svojih prostorih v „Narodnem domu“ redno mesečno zborovanje. Naša dekleta ponovijo ta dan igro „Dve materi". Snov govora bo: „Hallejev komet". Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za neude 40 vin., za ude 30 vin., za šolarje (v spremstvu starišev) 10 vin. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Globasnica. Odbor kat.-slov. izobraževalnega društva je sklenil, prirediti na binkoštni pondeljek veselico v „Narodnem domu" ^v Globasnici na korist ubogim pogorelcem v Črni. Opozarjamo slavno občinstvo na to že danes in prosimo sosedna društva, da ta dan ne napravljajo zborovanj. Da bo veselica uspela, zato se bo potrudil odbor. Vrli igralci so obljubili uprizoriti gledališko predstavo, ki bo občinstvo popolnoma zadovoljila. Vse natančneje priobčimo pravočasno.
Slovensko izobraževalno kršč.-soc. kmečko društvo za Djekše in okolico bode zborovalo na praznik Vnebohoda G. J. Kr., dne 5. majnika, v prostorih gostilne pri pd. Kramarju, ob 3. uri popoldne. Predaval bode eden gospod iz Celovca, Nato se bode igrala igra „Strahovi“. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Prevalje. Naše kat. slov. delavsko društvo priredi dne 8. maja ob 3. uri popoldne pri Kristanu na Fari redno mesečno zborovanje in veselico v prid „Delavskemu domu" v Podljubelju. Na sporedu je tamburanje, pobiranje udnine, govor tovariša Abrahama, krasna doktor Krekova igra ,,Za križ in svobodo", šaljiva pošta ter licitacija; potem prosta zabava s petjem in tamburanjem. Vstopnina za ude delavskega društva 20 vin., za neude pa 40 vin. Udje, pridite vsi in pripeljite s seboj prijateljev društva. Da bodete popolnoma zadovoljni, jamči odbor.
Najbolj zdrava pijača
so svetovnoznani alkohola prosti
Mnerjeui šumeči limouadni bonboni
f(okus malinov, citronin, jagodov, črešnjev in prvenčev) za pripravo znamenite osvežujoče alkohola proste pijače.
Edino pravo		Edino pravo
s to varstveno	t||* jjft	s to varstveno
znamko.	-Ì	—1 faek sl	znamko.
		
Povsod se dobivajo, kjer so lepaki z varstveno znamko, hi jo ima tudi vsak bonbon. Letnih izdelkov 60 milijonov. Lusin, dišeč Klairon, najimenitnejša sladčica v novi dobi. Bouchées à la Reine, Peppermint-Losenges. Vse vrste mlečnih čokolad sa kuhanje in sladkarij najboljše kakovosti, najceneje priporoča Prvo češko akcijsko društvo tovarn sa orientalsko cukrovino in čokolado na Kraljevih Vinogradich prej A. Maršner. Zaloge: Ferdinandova cesta (Platus), Vaclavski tra (proti Pri-
Politične vesti.
Dovoljeno posojilo 220 milijonov.
Vlada potrebuje 182 milijonov, pa jih nima v svoji blagajni. Že dvajset let se ni vladalo v Avstriji s tem, da se je delalo dolgove. Ta stari nesrečni sistem so odpravili, a sedanja vlada ga je zopet uveljavila. Vlada se izgovarja, da je državne blagajne izpraznila, ker je morala pokriti stroške za lansko mobilizacijo. Pa ta izgovor ne velja, ker je vlada že doslej na ta račun najela dolga 360 milijonov. Ko opozicija ni kazala volje, dovoliti vladi nameravano posojilo, so vladne stranke po svojih glasilih bobnale v svet, da opozicija manjšine dela državi stroške, ker ne mara takoj dovoliti posojila. Kako otročje in umerjeno za politično nezrele mase! Ali vlada ni prej vedela, da bo potrebovala denar na posodo? Kakšen finančni minister pa je to, ki ne ve do zadnjega, koliko bo potreboval? Zakaj se vlada prej ni pobrigala za saniranje financ? Dovoliti vladi posojilo, se pravi izreči ji zaupanje. Tega pa opozicija ne more storiti.
Vlada, ki tako slabo gospodari in koje sistem je naperjen naravnost proti Slovanom, ne zasluži nobenega zaupanja. Vlada je bita v hudih škrip-
cih, ker so ji začeli groziti z opozicijo celo — Poljaki, ki jih je finančni minister, Poljak Bi-linski, moral potolažiti s tem, da je zvišal posojilo od 182 na 220 milijonov. Od zvišanega posojila se bo porabilo 38 milijonov izključno za Galicijo. Opravičeno se vprašajo lahko drugi davkoplačevalci, kako si upa vlada kupovati zaupanje za tako ceno?
To je sistem korupcije in odgovorne so zanj vse vladne stranke, ki hočejo sedanji protislo-vanski sistem obdržati za vsako ceno. Tak vladni sistem spravi lahko državo v največje dolgove. Dolžnost naše delegacije je, da ostane še zana-prej v opoziciji, zakaj trajno se taka vlada ne bo mogla vzdržati, ker bodo tudi vladne stranke morale začeti premišljevati, kam vodi taka politika. V soboto, dne 23. t. m., je vlada spravila vkup v državni zbornici potrebno večino, ki ji je dovolila posojilo 220 milijonov.
Dr. Kramar o položaju.
V nedeljo, 24. t. m., je govoril v Pragi na kongresu mladočeške stranke dr. Kramar o političnem položaju. Izjavil se je za zakonito uravnavo jezikovnega vprašanja. Poudarjal je, da se vlada ne sme naslanjati samo na eno ali dve narodnosti, ampak da morajo biti v vladi zastopane vse narodnosti. To je zahteva pravice. Kramar je napadal Poljake, ker podpirajo proti-slovansko vlado in ker so prekršili dano obljubo. Čehi so glasovali za izpremembo poslovnika, kakor so Poljaki želeli, sedaj pa še vedno podpirajo protislovansko vlado. Čehi ne zahtevajo od Poljakov nemogočih reči, pač pa smejo zahtevati od njih politiko v tem smislu, da se v Avstriji ne sme vladati hrez celih narodov in proti celim narodom. Govor posl. dr. Kramafa je bil sprejet s hrupnim odobravanjem.
Državni zbor
bo imel prihodnjo sejo zaradi grških velikonočnih praznikov šele 6. majnika.
Albanci se puntajo.—Boji s turskimi četami.
Albanci, hraber, svobodoljuben narod, s sedanjo turško vlado niso prav nič zadovoljni. Albanci govorijo svoj jezik in imajo že nekaj knjig spisanih v svojem jeziku. Turki jih pa hočejo poturčiti. Pred kratkim je turška vlada zapovedala, da smejo Albanci tiskati knjige le v turškem jeziku. Posebno hudo občutijo Albanci turške davke. Da se osvobodijo, so se uprli. Prvotna poročila so naznanjala, da so se že turškim četam popolnoma vdali. Zadnja poročila pa naznanjajo o ponovni vstaji Albancev v večjem obsegu nego prvič sledeče:
Bitka na cesti Verizovič-Prizren.
V prištinskem sandžaku se je borilo 23. t. m. zjutraj 10.000 Albancev z osmimi turškimi bataljoni. Turki poročajo, da so potisnili Albance nazaj in da so imeli Albanci velikanske izgube, med tem ko so izgubili Turki le tri mrtve in 11 ranjencev.
Turki izgubili tri bataljone.
Iz Skoplja se poroča, da so poizkusili ponoči 24. t. m. Albanci prodreti v Prištino, a da so jih vrgle turške čete nazaj. A značilno je, da ravno to poročilo tudi pove, da so Albanci prerezali brzojavne žice. Albanci so ugonobili na cesti iz Verizoviča v Peč tri turške bataljone. V Verizoviču se je čulo 25. t. m. zjutraj močno gromenje topov in streljanje iz pušk.
Kako so razpostavljeni uporni Albanci.
Zdaj priznavajo celo solunska mladoturška poročila, da je zanje položaj v Gornji Albaniji neugoden. Albancev je 31.00Q. Na Požaronih stoji 3000, pri Drenici 2000, pri Lipljanih 4000, pri Bernatu in Rakovcu 5000, pri Podgoru 3000, pri Lahu 6000, pri Ljumi 5000 in pri Ferizoviču 2000 dobro oboroženih albanskih vstašev. Mlado-turki so odposlali proti Albancem nadaljnih 12 bataljonov in 4 baterije, tako da zdaj razpolagajo proti Albancem z 52 bataljoni in s 16 baterijami. Pod orožje so pozvani solunski rezervniki. Torgut Šefket paša je zamudil zasesti Kačanik, ki gaje ■ zasedlo 3000 Albancev, ki ovirajo reden promet vlakov in so edino dopustili, da je smela voziti lokomotiva s poštnim vlakom. Ostali vlak so poslali nazaj v Skoplje in razorožili 20 vojakov spremljevalcev.
Kojalii, spominjajte se podljalieljskep JsMep doma".
Najuečja trgovina z oblačilnim blagom ........... w Celovcu.
Zaradi poznejšeoddajetrgovineredka prilika:	Akoravno se je zadnji čas blago
silno podražilo in se bo še veliko podražilo, -prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Union Renko, posestnih,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu.
Kaj je novega po svetu.
t Posl. Tinko Ježovnik. V sredo, 26. t. m., je umrl v Velenju po daljšem bolehanju državni poslanec Vinko Ježovnik Za poslanca je bil izvoljen 1. 1907 v marenberškem, slovenjegraškem in Šoštanjskem okraju. N. p. v m.!
Cenen izlet v Benetke in Padovo. — Poroča se nam: Izletniki, ki se o Binkoštih pridružijo izletu slovenskega glasbenega društva Ljubljane" v Benetke, kjer je sedaj velika mednarodna umetniška razstava, naj svojo udeležbo takoj javijo uredništvu „Slovenca“ v Ljubljani. —Odhod bo iz Ljubljane v soboto, dne 14. maja, ob 9. uri 45 minut dopoldne, nato ogledovanje Reke, Trsata, Opatije. Odhod iz Reke s parnikom opolnoči. Na morju bo krasen pogled na Halleyev komet. Dohod v Benetke v nedeljo, 15. maja, odhod iz Benetk v Trst binkoštni pondeljek ob 1. uri popoldne, nato ogledovanje Trsta in v torek ob 4. uri 40 minut zjutraj povratek v Ljubljano. Cena za vožnjo tja in nazaj z všo preskrbo, hrano, prenočišči v hotelih, raznimi vstopnicami k beneškim znamenitostim, kakor tudi vožnja z gondolami ter vožnja s parniki na Lido, je samo 65 kron za osebo. Ker je število izletnikov omejeno (izleta se more udeleževati le 250 oseb), se je treba oglasiti takoj! Preskrbljeno je, da v pondeljek zjutraj izletniki obiščejo lahko tudi mesto Padovo in ondi slovečo cerkev sv. Antona. Cena vožnji po morju in po železnici iz Benetk v Padovo in nazaj iz Padove, je samo okoli 2 K. Izleta se lahko udeleži vsakdo.
Biser v družini je pri boleznih lekarnarja A. Thierryja balzam in centifolijsko mazilo, čigar zdravilna moč je priznana po zdravniških avtoritetah. Tisoči zahvalnih pisem dokazujejo svetovni uspeh tega zdravila. Naročuje naj se to najboljše domače zdravilo v lekarni angela variha A. Thierryja v Pregradi pri Rogatcu.
Ptujski ,,Štajerc“ kaj rad farba ljudi, da je katolišk list. Čujte! Dne 19. aprila so imeli ptujski protestantje zborovanje, na katerem so podajali račun o svojem „delovanju". Zanimivo je bilo, da so se udeležili tega lutrovskega zborovanja redniki, krušni očetje „Štajerca“. Mestna občina Ptuj je pod županovanjem Ornika, ki ga „Štajerc“ ne more prehvaliti, darovala ptujskim protestantom 50 kron. Taka je torej ,,katoliška" vera, ki jo zagovarja hinavski „Šta-jerc". Katoliško ljudstvo, ven s „Štajercem“ iz katoliških hiš!
Baron Rokitansky, bivši deželni poslanec in organizator liberalnih kmetov na Srednjem in Gornjem Štajerskem, je prišel v — krido. Njegov program, ki vodi v krido, so prevzeli takozvani „zeleni agrarci", privesek falirane nemškonacio-nalne stranke v velikovškem okraju. Z „zeleno barvo", ki vodi v krido, bi bili radi farbali slovenske kmete.
Za bolne na ledvicah in vodi more „Kufeke“ v vodi kuhan kot redilno sredstvo ne le dalje časa nadomeščevati dijeto z mlekom, ampak napravlja tudi, če se skuha v mleku, dijeto z mlekom prijetnejšo in lažjo.
Protestantovski Cerkvenik K1 i n g e r v Celju se je na smrtni postelji povrnil v naročje katoliške cerkve. Celjska „Deutsche Wacht", sestra „Freie Stimmen", pretaka vsled tega bridke solze.
Velik požar na Kranjskem. Vas Brdo pri Radovljici na Gorenjskem je 16. t. m. pogorela. Obvarovati so mogli le dve hiši.
Zmaga S. L. S. Pri občinskih volitvah v trgu Vipava je zmagala v vseh treh razredih Slovenska ljudska stranka.
Ženski — občinski svetovalki. Pri občinskih volitvah, ki so se pred kratkim vršile v večjih mestih na Švedskem, ste bili v Stockholmu prvič izvoljeni dve ženski kot občinski svetovalki.
Stroški za Luegerjevo bolezen. Zdravniki so dobili od dunajskega občinskega sveta za zdravniško oskrbo o Luegerjevi bolezni 22.000 K.
Grof Zeppelin,poleti na Dunaj. Zrakoplovec Zeppelin namerava z zrakoplovom „Zeppelin III." priploviti črez Prago na Dunaj, kamor bo bržkone dospel 1. junija k otvoritvi lovske razstave.
Tržne cene v Celovcu
21. malega travna 1910 po uradnem razglasu :
Blago			100 kg				80 litrov (biren)	
			od		do			
			K	v	K	V	K	V
Pšenica ....														
Rž				18	50	19	30	11	16
Ječmen ....								
Ajda				17	50	17	90	8	50
Oves				16	50	18	—	6	10
Proso 									
Pšeno ....			—	—	27	93	17	60
Turščica ....			—	—	16	55	9	60
Leča									
Fižola rdeča .	.								
Repica (krompir) .			—	—	5	77	2	60
Deteljno seme . .								
Seno, sladko . .			9	—	11	—	—	—
„ kislo .	.	.			7	—	9	50	—	—
Slama ....			5	50	7	50	—	—
Zelnate glave po 100 kosov								
Repa, ena vreča .			—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter .			—	24	—	26	—	—
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—	—
Maslo (goveje)	• 1		2	80	3	—	—	—
Surovo maslo (putar), 1			2	80	3	20	—	—
Slanina (Špeh), povoj., 1		Ì1	2	40	2	60	—	—
„	„ surova, 1			2	—	2	10	—	—
Svinjska mast	. 1		2	10	2	20	—	—
Jajca, 1 par . .			—	12	—	14	—	—
Piščeta, 1 „	.	.			2	80	3	40	—	—
Race . . ... .								
Kopuni, 1 „	.	.					—			
30 cm drva, trda,	1 w	1“ .	3	—	3	40	—	—
30 „	„ mehka, 1 ,		•	2	80	3	—	—	—
			100 kilogramov					
Živina			živevage		zaklana		1	•3
	od	do	od	do	od	do	•a	1
		v	k r	o n	a h			Ph
Konji	 Biki								
Voli, pitani . .								
„ za vožnjo	320	—	—	—	—	—	8	2
Junci		160	254	—	—	—	—	12	7
Krave ....	166	440	—	—	—	—	44	16
Telice		212	—	—	—	—	—	3	2
Svinje, pitane . .	—	—	—	—	152	156	7	7
Praseta, plemena	16	62	—	—	—	—	316	250
Ovce									
Vabilo
na
= redni letni občni zbor =
Hranilnice in posojilnice v Velikovcu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši
dne 11. maja v »Narodnem domu“ v Velikovcu ob 12. uri opoldne.
Spored:
1.	Poročilo o letnem delovanju.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev novega odbora in računskih pregledovalcev.
5.	Govor o razvoju posojilnice od njenega začetka.
6.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor brez ozira na število udov.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Vabilo«
Hranilnica in posojilnica v Sinčivesi
ima
redni občni zbor
za XX. upravno leto 1909 v nedeljo, dne 1. maja 1910, popoldne ob 3. uri v lastni hiši v I)o-brlivasi
po sledečem sporedu:
1.	Poročilo o letnem delovanju in odobrenje računa.
2.	Poročilo o reviziji.
3.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Slučajni nasveti.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Opomba. Ako bi se ob določeni uri ne sešlo zadostno število udov, se ob 4. uri popoldne istega dne vrši drug občni zbor, ki je sklepčen : ob vsakem številu navzočih udov.	j
5 Bleichenberg
na Štajerskem se morata podati, če se hočete ozdraviti bolezni v goltancu, nosu, grlu, sapniku, bronhialnega in želodčnega katarja, bolezni na mehurju, ledvicah in srcu, naduhe, če ste malokrvni itd.
Obiščite tam krščanski Idealna, terasna restavracija z razgledom, izborna kuhinja z meščanskimi cenami. Natakarji v štajerski noši ! Domače ! Solnčne, snažne sohe od 1 K naprej. Predsezona od 15. junija in posezona po znižanih cenah. Zahtevajte prospekte !
.flillen-Hotel
Stvria".
Vabilo.
^ Občni zbor =.
Hranilnice in posojilnice v Črni
se bo vršil
dne 8. majnika 1910, ob 1. uri popoldne, v prostorih posojilnice.
Spored:
1.	Potrjenje letnega računa.
2.	Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Razni nasveti.
Opomba. Ako ob določeni uri ne bo navzočih zadosti zadružnikov, se bo uro pozneje zborovalo brez ozira na število zadružnikov.
K obilni udeležbi vabi	načelstvo.
Loushe puške
a -	vseh sestav, priznano
delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. '
Dne trgonini
z mešanim blagom v Železni Kapli na glavnem trgu, najboljše opremljene, s prodajo soda vode, žganjarno in prodajo smodnika itd., z dokazno dobrimi odjemalci, prva z eno hišo, druga z 2 hišama, ste samo slovenskemu trgovcu na prodaj. Pojasnila daje Karol Dežman v Železni Kapli.
Cerkveni gozd
v Humčah, okoli 238 to8, se proda. Ponudbe ne pod 1300 kron naj se pošljejo do 8. maja na
župnijski urad v Žihpoljah.
= mutui mlin =
in žaga ter devet oralov sveta, od tega polovico gozda, se poceni proda. Več pove lastnica Margareta Hase na Lisni gori, pošta Ruda, Koroško.
Naprodaj
so dve majhne kmetije Rogler in Korpar v Starivesi pri Grebinju. Posebno pripravne za sadjerejce in voznike. — Pojasnila daje Tomaž Polesnik v Grebinju (Koroško).
Emil Melhliofer-i™ vdova
pasarstuo in obrt z bronom
Celovec, Stolne ulice štev. 4, Celovec
[nasproti dvornemu vrtu'
se zahvaljuje za doslej izkazano zaupanje in se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu z izgotovljenimi deli za napravo vseh v to stroko spadajočih
cerkuenih in bronastih del
napravljenih po najnovejših vzorcih,lepo izdelanih, po najnižjih cenah, na pr.
svečnikov za oltarje in podobe, kadilnic, svetilk, kelihov, cibori-jev, mašnih kon-vies skledicami,
«
posod za blagoslovljeno vodo, sveto olje, križev za oltarje, zastave itd.
Prenauljajo in poprauljajo
se vse v to stroko spadaj oče cerkvene stvari, in se jamči za dobro pozla-čenje in posre-brenje v ognju. Pismena naročila se izvršujejo najhitreje in točno. Opomba: V zalogi ima tudi kozarce za večno luč. Dobi se tudi oglje za kadilnike.

•=— ' - _==___________
Posebno si dovoljujem častiti duhovščini in sl. občinstvu naznaniti, da nimam nobenega potovalca in tedaj tudi nihče ni opravičen zame dela prevzemati ali izvrševati.
	Lekarnarja |ich dienI AlleinechferBalsam aus der Schulzengel-Apolheke des A.Thierry in Pregrada bei Rohiisch Sauerbrunn.	H. Thierry-ja balzam. (Postavno zavarovano.) Edino pristen z redovnico hot uarstueno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napihovanju, zaslizenju, nerednostim v prehavanju, kašlju, pljučnim boleznim, bolečinam v prsih, hripavosti itd. Zunanje celi rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 podvojnih steklenic ali velika posebna steklenica K 5'—. Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno centifoliisho mazilo sigurno učinkuje proti tvorom, ranam, ranitvam, še tako starim vnetjem. Dva lončka K 3'60. Naročila se naslavljajo najekarno angela variha A.. TUI1G1 f 14 V" >-	pri 1 i Dobiva se skoro po vseh lekarnah.
		
Lino 1909: Zlata kolajna ; najvišje odUnovanje.
OLF
Filialho Dunaj
Premakljivi in
Vseh izdelkov nad 650.000 PS.
vroceporm iohi
z 10 do 800 konjskimi silai
Najbolj gospodarsk, trpežen in zan
za vse urste delovanja v industriji
Hranilne vloge	Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno	društvo	Domači hranilniki
se obrestujejo po 50/0.	reg. zadr. z omej. por.	Državna	se oddajajo brezplačno.
Izdaja hranilnih znamk.	Centrala Dunaj, VI., Theobaldgasse 4.	kontrola.	
Vsahdo naj bi se prepričal
da je praško domače mazilo v vsakem gospodinjstvu neutrpno.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3‘1G se pošljejo štiri pušice, za K 7‘— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, izdelova-telja, ceno in varstveno znamko.
Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga
E. FR9GNEK, c. in h. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu“
Praga, Mala strana, vogal Herodove ulice št.ZOS.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
Mežnar m gostilničar
oženjen, vsaj 30 let star, ki zna tudi dobro or-glati, in kateri se mora do 1. junija osebno predstaviti, dobi službo v Dolini od 1. avgusta naprej.
Župnijski urad v Pokrčah, p. Grabštanj.


onznnnjnil do je otvoril
odvetniško pisarno
Posestvo na prodaj ced®
Bilčovs, pošta Bistrica v Rožu. Pojasnila daje posestnik Franc Bister.
z ze^° dobro vodo, z gostilno s 5 sobami, «SldllBln kuhinjo, 3 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeSe, se po ceni proda. Zadnja cena 18.500 K. Vknjiženih je 6000 K. Pojasnila daje Nawratil v Lipnici (Leibnitz).
as Konrad Staža
delavnica za vsa cerkvena dela
u St. Ulrich, Urodeli (Tirolsko?
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.

,


£
Kje kupujete železnino?
Traverze, šine, portland- in roman-cement, štukaturo za strop in vodovodne cevi. Nadalje železo za vozove, obrace in stavbe; pocinkano pločevino, kotle, lemeže, sekire, vile, lopate, motike, ročne in vodne žage, pile, žico (čeveženj) in žreblje. Okova za okna, vrata ter pohištvo, peči, štedilnike kakor tudi razno kukinjsko posodo. Strelovode, vsakovrstno orodje za mizarje, ključavničarje, kovače in kolarje. Sloveče Bistriške kose, srpe, Bergamo kamne (osle), kosirje in čepune, tehtnice in trpežno pozlačene nagrobne križe. Matievičeva mera za določevanje teže žive govedi.
To in vso drugo železnino kupite dobro in poceni pri tvrdki
Franc Sadnikar,
trgouina z železnino u Celoucu, Bnrggasse štev. 7
(zraven „Hotel Moser").
Podružnica ljubljanske kreditne banke o Celoucu
Delniška glavnica K 3,000.000. kezervni fond k 300.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Kolodoorsfea cesta Sten. 27.
Zamenjuje In eskomptuje iržrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltninske kavcije. __ Sskompt in iukasso menic. — SJorzna naročila, rzzrr
Centrala v
Ljubljani. Trstu in
Spljetu,
Podružnice v Sarajevu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8‘— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.