S kmečkimi ženami na izletu Takšnih izletov si še želimo, pravijo zadružnice iz Šempetra, ki so preživele z nami dan v Logarski dolini. Reportažo lahko preberete na strani 8 Savinjski občan — Savinjčan Minilo je dvanajst let, odkar izhaja naš časopis Savinjski občan. Če bi bil otrok, bi šel v šesti razred. Starši in učitelji vemo, da je šesti razred najbolj kritičen. Takrat začne minevati srečna, brezskrbna in nezavedna mladost. Zamenja jo zavest o sebi, o odgovornosti, o težavah, ki se spričo nevajenosti na samostojnost in odgovornost zdijo še večje. Otrok začne zapuščati krilo svojih staršev in ubira svojo pot v življenje. Podobna usoda je doletela tudi naš časopis. Dosedanjo brezskrbnost in enodimenzionalnost v okrilju SZDL zamenjuje s skrbništvom demokratične skupščine. Svet nima več samo ene, ampak več resnic. To dejstvo bo pomembno vplivalo na vsebino »Savinjčana“. Na svojih straneh bo moral dati prostor vsem, ki bodo želeli povedati svoje mnenje, ne glede na to, ali bo to nekaterim všeč ali ne. Sprijazniti se bomo morali z dejstvom, da bodo v obdobju, ko je naša demokracija v puberteti, misli pogosto oblikovane okorno in ihtavo. Pa nič zato. Starši, ki ljubimo svoje otroke, jim vedno znova odpuščamo njihove napake. Tako bomo tudi pravi pristaši demokracije vedno znova pripravljeni spregledati kakšne nerodnosti in se bomo ob njih kvečjemu dobrohotno zabavali. V javnosti je bil ustvarjen vtis, kot da hoče demokratična oblast nadeti časopisju in RTV novo ideološko uzdo. šlo je za zlonamernost, nevednost, pa tudi podedovan strah in prirojen odpor do oblasti. Zlonamernost se kaže pri tistih trdnih pristaših diktature, ki v vsem demokratičnem vidijo samo slabe strani in so pripravljeni storiti vse, da bi to odpravili in preprečili. Odraz tega je bila stavka na TV, ko so stavkali zato, ker je nekaj mladih demosovcev iz Prekmurja zahtevalo zamenjavo nekaterih urednikov na TV. Šlo je za čisti verbalni delikt. Izgovorjena je bila samo misel, ni pa bilo storjeno še nobeno dejanje. Toda tisti, ki so bili vajeni doslej IjujJi obsojati za besede, so se takoj zganili, drugi pa so v svoji nevednosti nasedli. Nevednost se kaže v tem, da mora vsak izobražen človek vedeti, da ni in nikdar ne more biti cilj demokratične oblasti zatrtje opozicije. Pri nas je še poseben položaj, ker vlada koalicija demokratičnih strank, ki se med sabo v marsičem razlikujejo, skupna jim je predvsem želja po demokraciji. Glede na to, da smo morali v preteklosti skoraj vsi občasno skloniti glave, novinarje pa je to doletelo pogostokrat, je njihov strah pred ponovitvijo česa podobnega razumljiv. Vsem nam je tudi prirojen odpor proti nasilju, proti oblasti. V tem navideznem sporu demokratične oblasti z novinarji, gre samo zato, da ne bodo trdi pristaši diktature, ki so pogosto na najpomembnejših uredniških stolčkih, preprečili uvedbo demokracije v časopisih in na RTV ali v medijih, kot je moderno reči. Gre za to, da je Slovenija premajhna in tudi prerevna, da bi si lahko privoščili več RTV hiš ali več velikih časopisov. Zato moramo v obstoječih doseči takšne razmere, da bodo dostopni vsem. Gre samo za enakopravnost, in nič drugega. Izdajateljski svet stoji pred vprašanjem, ali »Savinjčana« še izdajati ali ne? Glede na gospodarski položaj želimo prihraniti vsak dinar. Vemo pa, da je naš časopis opravil pomembno vlogo pri obveščanju ljudi, pokazal nam je marsikatero zanimivost, ljudje smo se preko njega spoznavali. Marsikdo se je videl na straneh časopisa, ko bi mu sicer to nikdar ne uspelo. Mnogim je bil naš časopis edini, ki so ga dobivali. Verjetno bo časopis v novi obleki tudi pomembno prispeval k razvoju demokracije. Argument za je tudi dejstvo, da je v naprednih družbah vedno več lokalnih časopisov. Predsednik izdajateljskega sveta: prof. Milan Dobnik toli illiul ■■brhhmhmmhhh ■NHHHnMHBMHMBHI Stečajnih postopkov še ni bilo Na gospodarske rezultate v prvem polletju so vplivali predvsem restriktivni ukrepi zvezne ekonomske politike, med njimi še zlasti zamrznjen tečaj, osebni dohodki in denarna politika. Povečala se je nelikvidnost gospodarstva, zmanjšal pa se je obseg proizvodnje in kupne moči. Vedno več pa je iskalcev zaposlitve. Kljub težkim razmeram pa gospodarstvu v občini še ne grozijo stečajni postopki. Število podjetij v družbeni lastnini se je zaradi reorganizacij zmanjšalo za 14, povečalo pa se je število zasebnih podjetij, tako da jih je trenutno 46. V družbenih podjetjih se je število zaposlenih zmanjšalo za 6,5 odstotka, zasebna podjetja pa zaposlujejo le 37 delavcev. Obseg proizvodnje se je v občini v prvi polovici leta zmanjšal za 12 odstotkov, v mesecu juniju pa kar za 22 odstotkov. Zaradi zmanjšanja kupne moči se povečujejo zaloge. Gospodarstvo se sicer usmerja v izvoz, ki pa zaradi tečaja dinarja ni spodbuden. Prav izvozniki so v tem času v največjih težavah. Tudi v žalski občini se je uvoz povečal, pokritost izvoza z uvozom pa zmanjšala. Izgube so v prvem polletju presegle ustvarjeno akumulacijo, sicer pa so bile v drugem tromesečju nižje kot v prvem. Z izgubo je poslovalo 22 družbenih in 10 zasebnih podjetij, v njih pa je zaposlenih 2330 delavcev Zaradi neli- kvidnosti, ki nasploh najbolj pesti gospodarstvo, je bilo tudi nekaj blokad žiro računa nad pet dni. Predstavniki občinskega izvršnega sveta obiskujejo posamezna podjetja in se tako seznanjajo z razmerami in sprejemajo ukrepe za reševanje težav. Na osnovi dosedanjih obiskov ugotavljajo, da razmere niso kritične kot drugod, pa vendar dovolj težke za zaskrbljenost. Tržnim razmeram se manjša podjetja lažje prilagajajo, vsem pa manjka svežega kapitala za prestrukturiranje. Avtocesta v rokah politike Čeprav je bila gradnja avtoceste vključena v republiški zakon že leta 1969, pa po dvajsetih letih še vedno ni znano, kdaj bodo cestarji Ozimnica na kredit Ponudba letošnja ozimnice je zelo ugodna, trgovci vam nudijo tudi kreditni nakup. Anketo si preberite na 5. strani. resnično zasadili lopate. Republiška uprava za ceste je sicer pripravila srednjeročni plan za obdobje 1991 — 1995, v katerem je na prvem mestu avtocesta Arja vas—Šentrupert in na četrtem Šentrupert—Vransko, vendar pa je končna odločitev še vedno v rokah republiškega izvršnega sveta in parlamenta. Izgradnja avtoceste pa bo odvisna predvsem od finančnih možnosti. Predvidena sredstva bodo namreč zadoščala le za slabo tretjino najnujnejših cestnih posegov. Za ta cestni križ pa tuji partnerji ne kažejo prav veliko zanimanja, precejšnja ovira pa so tudi nestabilne politične razmere v Jugoslaviji. Predsedniki skupščin in izvršnih svetov celjske regije so predstavnikom republiške uprave za ceste na nedavnem sestanku nasuli kopico pripomb in kritik. Ugotovili so namreč, da kljub trdnim obljubam strokovne službe republiške uprave za ceste načrtov za izgradnjo avtoceste še vedno ni. Za odsek Arja vas—Vransko sicer obstojajo idejni načrti, na osnovi katerih bi že lahko pričeli s postopki za pridobivanje zemljišč, najbrž pa so zastareli. Gotovo pa bodo tudi ti postopki trd oreh, saj bo tudi od njih odvisen začetek gradnje avtoceste. Koordinacijo aktivnosti sta na sestanku prevzela župana celjske in žalske občine, kar daje končno več upanja, da bomo prešli od dolgoletnih obljub in da bodo začeli graditi avtocesto že naslednje leto, seveda, če se ne bo zapletalo pri znanih če ... To velja tudi za obljubo, da bo avtocesta zgrajena leta 1995. jk V Vinski gori so praznovali Pri izgradnji cest so bili zelo prizadevni režijski odbori in krajani, zato so jim na svečani seji podelili priznanja. str. 6 Peli so jih mati moja V Andražu je prepevalo 21 družin, z njimi tudi družina Lojzeta Peterleta str. 9 V trgovini veje svež veter Razgovor z direktorjem Name Dolfetom Naraksom Nana HMEZAP TP Milom, p. o., l«Uc _INF _^£rEfON_ŽALEC 10631 711 231 LEVEC ?/j A' VAPEZ — azto/z JAA/EČ Ko/ZE/J/r ZiZiŠEKA L/ASKA PES £ Al čoAOZJE Z J. APE A/U/ skaT/D. D A Ta za / 4P ';**«** HEAT p/U JCAA/ZJU 7 CLOI/eK, K/ S£ PoYEClUE M S OJÌ& O / E/l/CU \ « -\MC, 2 M ZDAaZSTZ. ZA/lKJOSr. 2APO/ZA ALPI „ /Z/p/C Vt./G/ZAl. f/Z yAA/ ) 1 '4HC&4 2 PoeaZA IZJE PA. AS/c DEČEK, Kt POJE ALT KLE/ÌEA/T uue l&AEJEA/O VrAAj/ioJT j&a. Pisec (PIADE//) PO/ioČ/S/ DUHOM/# P JU PAS/ % EZ/TEU /SISKA ires/// - Jmo I euu>£Mje J>£SU KJ2AJ /ZA /ZOT/2AJZJ. /cjzalua TKA ČEZ K/J, Polka c Si. PEŠK /LA (Z/DA) POJ. ZLAD. MASLoZ ft‘t< ■OSUTI. Ì- /Me pesto ma SEŽE/2.L/ Č/la KDAJ Z Z M. H AHAT. /ZA A/ K/Z/Lo Z Sffl K JAN y OECtf s AAP/DJA 1 -PA/ro^ AevA-K šts/c/ Strokovni nasveti Telesna dejavnost je koristna le, če je redna in prilagojena po-' sameznikovemu telesnemu stanju, konstituciji, starosti, njegovi osebnosti in načinu odzivanja. Za nekoga je to pohod na gore, tek na smučeh ali kolesarjenje, za tretjega plavanje ipd. Vsaka rekreativna dejavnost, ki jo gojite zavzeto in z občutkom zadoščenja, je koristna. Enotnih in za vse enakih napotkov ni. Velja pa načelo: telesne napore je potrebno stopnjevati po korakih — z začetnim ogrevanjem, večanjem intenzivnosti in s končno sprostitvijo. Dobro je, če goji vsakdo nekaj dejavnosti te vrste, ki jih potem izbira in kombinira glede na čas, ki ga ima, vremenske razmere in obdobje leta. Tako je približno enakomerno razgiban vse leto, dovolj tudi v obdobjih večjih delovnih obreme- nitev in v manj idealnem vremenu. Prav prezaposlenost in slabo vreme sta namreč najpogostejši izgovor za tiste, ki za telesno dejavnost niso kaj prida motivirani. Če je dejavnost povezana z družbo, je še prijetnejša, vendar naj se ne izrodi v zagnano primerjanje pretečenih kilometrov ipd. Telesna dejavnost je primerna — ustrezna, če se je treba zanjo potruditi toliko, da trud ne preide v mučenje, če se je veselite in se ne silite z njo, če vam je prijetna, zabavna in spodbudna, ne pa le neko nujno zlo, prisila ali celo obsedenost. Ustrezna je, če o njej odločate vi, ne pa ona o vas, če ne zanika vaših življenjskih vrednosti in vas ne spravlja v nasprotje s samim seboj. Mora biti takšna, da zahteva od vas, da daste nekaj od sebe — zase. Adi Vidmajer Smisel in vrednost planinstva ČETRTI V SLOVENIJI 9 Mladi košarkarji Žalca, ki jih uspešno vodi Mitja Turnšek, so tudi letos nastopili za pokal Šumija. V predtekmovanju so premagali ekipe Celja, Laškega, Maribora, Hrastnika in Ljubljane-Beži-grad, na finalnem turnirju pa so nato osvojili četrto mesto, kar je za mlade košarkarje OŠ Peter Šprajc-Jur iz Žalca velik uspeh. Na posnetku s trenerjem Mitjem Turnškom. T. TAVČAR Vse mogoče se navaja: Hoja v breg je koristna za mišičevje vsega telesa in še za dihalne in krvne organe. Sonce, veter, dež in sneg povzročajo fiziološke dražljaje na koži. Na presnovo in dihanje celic — hoja v breg ugodno vpliva. Planinstvo vzgaja k pogumu, samo-premagovanju in tovarištvu; gora s svojimi nevarnostmi pospešuje in krepi te kreposti. Ali pa je morda smisel v posebno intenzivnem doživetju narave? Brezmejni razgledi z vrhov, panorama gorskih grebenov, veličastne stene, pretresljiva nežnost in vitalna moč planinske favne in flore v rednem boju za obstanek, vse to človeka osrečuje in uči. Skala, pečina, ledenik ponujajo probleme in obljubljajo raziskovalcem nova spoznanja. Ljudje in pokrajine omogočajo zanimive poglede na znanost o zemlji in o ljudeh. Zgodovinska situacija je za današnjega človeka v tem, da ga rastoča civilizacija trga z naravne poti, človek postaja suženj svoje okolice, poklica, denarja, svojih strasti. Tem nefiziolo- škim dražljajem vsakdanjosti skuša človek ubežati v prostem času. To pa ni lahko in tu začne planinstvo dobivati svoj pomen-smisel. Kdor si za svoj prosti čas izbere gore, najde -v njih sebi ustrezno okolje, gre proti močnejšemu, vendar naravnemu elementu in ob njem spozna meje svojega bitja, preizkusi, kaj je težnost, kaj ravnotežje, z obema nogama stoji na zemlji. To doživetje mu daje spoznanje nove resnice in ga obogati, mu omogoča spoznanje »stvari na sebi« odkriva pa tudi samega sebe, uči se ceniti preprostost in užitke, ki jih civilizacija ne daje. Etična vrednost planinstva so izkušnje in spoznanja, ki bi jih težko dobili kje drugje. Velika knjiga narave je v gorah večno odprta in na voljo človeku ne glede na razred in sloj, starost in razumsko sposobnost. Tudi najbolj preprosto bitje lahko gane lepota in poezija gorskega sveta. Adi Vidmajer Planinski šahovski turnir V soboto, 29. septembra, ob 9. uri dopoldan pripravljajo preboldski planinci v Domu pod Reško planino 1. planinski šahovski turnir posameznikov. Turnir je odprtega tipa, za igro pa bodo veljala ustaljena pravila za hitropotezna tekmovanja Šahovske zveze Slovenije, in to švicarski sistem s tempom 5 minut za igralca. Število kol bo določeno pred pričetkom turnirja glede na število udeležencev. Vsak udeleženec mora razpolagati s šahom in šahovsko uro. Prijavnina za igranje na turnirju pa znaša 50 din za udeleženca. Za uspešne igralce so predvideni trije pokali ter več praktičnih in denarnih nagrad. Prav gotovo bo zanimivo in veselo, zato planinci — šahisti pot pod noge in tega dne v Dom pod Reško planino. _oar — r > Iščejo nove rokometašice V telovadnici osnovne šole v Žalcu že od leta 1986 redno trenirajo rokomet dekleta iz osnovne šole Peter Šprajc-Jur Žalec, Miroslava Širce iz Petrovč in podružnične šole Velika Pirešica. Z rednimi treningi so se uspele uvrstiti v enotno republiško ligo, kar šest njihovih igralk pa je vključenih v republiško pionirsko rokometno reprezentanco. Da bi rokomet v Žalcu zaživel polnokrvno, so k sodelovanju pritegnili dva nova trenerja, potrebujejo pa tudi nove igralke, torej dekleta, ki se navdušujejo za rokomet. Delo je trdo, toda rodi uspehe in ti so spodbuda za nadaljnje delo, ki ponovno prinaša nova spoznanja, prijateljstva, spoznavanje z novimi kraji... Dekleta, letniki 78 in 80, so sedaj na vrsti, da nadaljujejo prve uspehe svojih predhodnic, seveda pa se morajo s tem strinjati tudi njihovi starši. Informacije dobite pri svojih učiteljih telesne vzgoje in ravnateljih, preko katerih se boste povezale s trenerji. Marljivi strelski delavci SD Slavko Šlander iz Šempetra so na 20-mestnem avtomatskem strelišču v Šempetru pripravili še eno zahtevno tekmovanja. Tokrat je šlo za republiško tekmovanje za pokal maršala Tita. Nastopilo je 18 štiričlanskih ekip, ki so se pomerile s serijsko malokalibrsko puško 60 strelov leže. Do sedaj je bilo takšnih tekmovanj trinajst, prvič pa so zmagali strelci Kovinarja iz Štor. Strelci SD Slavko Šlander so bili peti, Kotnik iz Šempetra pa je med posamezniki zasedel odlično tretje mesto. Na koncu je bila krajša slovesnost, na kateri je Konrad Kolšek, poveljnik pete armijske oblasti, najboljšim strelcem podelil pokale in priznanja, (na sliki} T. TAVČAR NOVI KOŠARKARSKI SODNIKI — Košarkarski klub na Polzeli je pripravil prejšnjo soboto seminar za nove košarkarske sodnike. Vabilu se je odzvalo 25 mladih iz žalske in velenjske občine ki so najprej pisali teste, s tem opravili teoretični del, nato pa še praktičnega. Seminar je vodil znani mednarodni sodnik Kruno Brumel iz Ljubljane, ki je dejal, da je vesel, da se mladi odločajo ne samo za igranje košarke, temveč radi gredo tudi med tiste, ki delijo pravdo na košarkarskih igriščih. Na sliki: Kruno Brumel z sodniki pripravniki na Polzeli me* Leon Bauer, pilot, ki je dvakrat za- Bralcem bi radi predstavili še enega vrhunskega športnika iz naše občine. Govorim o Leonu Bauerju, športnemu pilotu, ki je letos že drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka v ral-lyju. Pri petnajstih letih je začel jadrati z jadralnimi letali, leta 1973 je prestopil na motorna letala, od leta 1981 pa se ukvarja z motornim športnim tekmovanjem. Začel je kot kopilot na evropskem prvenstvu v rallyju, kasneje kot posameznik v preciznem letenju, pri čemer je za Jugoslovana dosegel kar lepe rezultate. Zadnja leta pa se zelo pogosto pojavlja na državnih tekmovanjih v kategorijah preciznega letenja ter rallya. V obeh disciplinah je posegel po najvišjih mestih. Pri teh tekmovanjih moraš biti zelo zbran in imeti veliko znanja, saj so pravila tekmovanja zelo stroga. Natančnost je potrebna predvsem pri disciplini preciznega letenja, ker pa je človek takrat v letalu sam, to zahteva še toliko večje napore od tekmovalca. Novembra bo v Argentini svetovno prvenstvo v preciznem letenju, ki se ga bo udeležilo pet Jugoslovanov, dva iz Slovenije, dva iz Bosne in Hercegovine ter eden iz Srbije. In med njimi bo tudi Leon Bauer. Sam Leon pravi, da tam pričakujejo uvrstitev pod polovico udeležencev, saj je potrebno za boljšo uvrstitev tudi več trenirati, »Tekmovalci iz tujine se tega načela držijo, nam pa je to težje, saj se z letenjem ukvarjamo večinoma ob vikendih,« pravi Leon Bauer. V časih, ko je bil Leon Bauer še šolar in študent, mu je letenje pomenilo rekreacijo in zabavo. €edaj pa je to zanj šport, ki se ga je treba zelo resno lotiti, saj je potrebna tudi velika odgovornost. Sicer pa, veliko sreče v Argentini. _________________________________________________________J MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV Kinološko društvo Žalec bo pripravilo v nedeljo, 30. septembra, s pričetkom ob 8. uri na stadionu v Žalcu mednarodno razstavo nemških ovčarjev. Na nje| se bodo predstavili psi iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Češke in Slovaške republike. Sodelovali bodo tudi člani Kinološkega društva iz Žalca. T. T. Strelstvo Občinsko prvenstvo Na novozgrajenem strelišču na MK orožje v Šempetru je potekalo letošnje občinsko prvenstvo. V streljanju z MK puško je slavila ekipa SD Slavko Šlander iz Šempetra s 1377 krogi pred ekipo SD Polzela in SD Braslovče. Tudi posamezno je zmagal član SD Slavko Šlander, in sicer Štefan Ošep s 503 krogi pred Matjažem Kraljem iz_ Braslovč in Martinovičem iz SD Žalec. V streljanju z MK pištolo drulov je bil ponovno najboljši Štefan Ošep s 402 krogi pred Kotnikom—Šempeter in Muhedinovi-čem—Bratov Hrvatin Liboje. Memorial Jožeta Klanjška Na avtomatskem MK strelišču v Šempetru je bilo konec avgusta veliko republiško tekmovanje s puško malega kalibra. Udeležilo se ga je kar 15 ekip, to je 60 tekmovalcev iz vse Slovenije. Udeležili so se ga tudi najvišji predstavniki strelske zveze Slovenije, med njimi Božena Ostrovršnik, namestnica Janeza Janše, Kosta Bizjak, predsednik SZS, Edo Progar, sekretar SZS, predstavniki TO Žalec in komandant pokrajinskega štaba TO, Ivan Gorenak. Največ uspeha so imeli strelci SD Celje, ki so zmagali z 963 krogi pred ekipo Kamnika in ekipo SD NTU Slovenj Gradec. Posamezno je zmagal Sašo Podgornik iz Kamnika pred klubskim tovarišem Radejam in tretjim Mladenom Melanškom iz SD Juteks Žalec. Republiško prvenstvo Na strelišču v Celju je potekalo prvega in drugega septembra letošnje republiško prvenstvo v streljanju z MK puško v trojnem položaju. Tekmovanje so izvedli člani SD Celje pod pokroviteljstvom pokrajinskega štaba TO. Tekmovali so: članice, pri katerih je zmagala ekipa SD Avgust Majerič iz Maribora s 1319 krogi, posamezno pa je bila najboljša Petra Mohorko, SD Proleter Ljubljana. Pri mladinkah je zmagala Ka-varjeva iz Radovljice, ekipno pa je naslov osvojila ekipa SD Partizan Julek iz Radovljice. V konkurenci mladincev je zmagala ekipa SD Ptuj s 1417 krogi, posamezno pa Sašo Podgornik iz Kamnika s 509 krogi. Pri članih je slavila ekipa Kamnika s 1517 krogi, posamezno pa Branko Kurnik iz Maribora, ki je s 525 krogi postal letošnji republiški prvak. Pokale in diplome je podelil komandant pokrajinskega štaba TO, polkovnik Ivan Gorenak. 5. kolo republiške lige-vzhod Na šempetrskem strelišču je potekalo peto kolo prve republiške lige-vzhod, ki se ga je udeležilo 15 ekip. Rezultati: 1. SD Kamnik, 760 krogov; 2. Panovec, Nova Gorica, 739 krogov, in 3. mesto SD Slavko Šlander Šempeter, 731 krogov. Posamezno: 1. Repič, Kamnik, 259 krogov; 2^ Bernard Martinovič, SD Juteks Žalec, 258 krogov in 3. Irena Perne, SD Trzin pri Ljubljani, 254 krogov. J. Pukmajster Gorski tek na Greto Planinsko društvo Vransko Sn TVO Partisan Vransko pripravljata y soboto, 20, OKTOBRA 19Sfl ŽE ČETRTI GORSKI TEK NA ÒREYO. Start j$ ped viden ob 3,30 izpred osnovne šole Vransko, prijave pa bodo organizatorji zbirali do 9. ure. Proga po trste, po že markirani trasi, v ta namen pa bosta še posebej označeni progi Vransko— Priloge—Koča na Creti, kjer bo tudi cilj. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri starostne skupine, in sicer do 30 let, od 31 do 40 let, od 41 do 50 let in nad 50 let. če se bodo prijavile tudi tekmovalke, bodo pripravili tudi žensko kategorijo. Proga je dolga šest kilometrov, njena višinska razlika pa je 630 metrov. Najboljši tekmovalci bodo prejeli nagrade, vsi udeleženci pa spominske medalje. Poskrbljeno bo tudi za topel napitek m prigrizek v planinskem domu. Ljubitelji planin in teka, preizkusite svoje sposobnosti na dokaj zahtevni progi. VABLJENI! KOM PAS MINIMUNDUS za otroke - 6. 10 DUNAJ — musical 42ndstreet — 13. 10. BENETKE — slikarska razstava TIZIAN — 27. 10 CARIGRAD — 18. in 25. 10. — 4 dni • ZELO UGODNO: Mali Lošinj in Rovinj od 6. 10. dalje (možnost organiziranega prevoza) PARIZ — 4 ali 5 dni, 31. 10., letalo TUNIZIJA — 4 dni, 28.10., letalo CIPER — 5 dni, 24. 10., letalo MAROKO — 8 dni, 24. 10., letalo LONDON — 4 oz. 5 dni, letalo NIZOZEMSKA — 4 dni, 18. 10., letalo RIM — 4 dni, 11., 18., 25.10., avtobus AŽURNA OBALA 4 dni, oktob., novemb., avtobus EGIPT — 6,8 ali S dni, november, letalo INFORMACIJE • PROGRAMI • PRIJAVE Kompas Žalec, telefon: 714-155 Žalec Šlandrov trg foto atelje za barvno in črnobelo fotografijo Fotografije za dokumente v barvni in črno-beli tehniki v treh dneh ali ekspresno v 10 minutah! Telefon: 063/712-252 Se priporočamo! ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC • predelava starega zlata • izdelava po naročilu • graviranje • odkup starega zlata Prodaja na obroke! 'TJJttf jpman NASVETI OKULISTA: e v ponedeljek za očala e v torek za leče ŽALEC, Šlandrov trg 2 (nasproti starega Ferralita) Telefon: 063/712-303 e hitra izdelava očal (dva dni) e popravila očal e kontaktne leče Trgovinica za najmlajše FRKLJA Šlandrov trg 32, Žalec e stajice e otroški vozički e oblačila za otroke e vse vrste plenic e CHICCO oprema za dojenčke . e igračke SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV # gorenje • elma • iskra • tiki • popravilo gospodinjskih aparatov 0 popravilo in čiščenje bojlerjev (3-mes. garancija) DUŠAN ZAJC, " ŠEMPETER 152 Tel.: 063/701-038 Sprejem strank od 10. do 16. ure SERVIS in izolacije zamrzovalnih skrinj, hladilnikov in malih gospodinjskih aparatov NON STOP po konkurenčnih cenah MILAN TERGLAV, Polzela 137/a, telefon 721-406 JŽMM L—I-p.o., Žalec - * <) Mesec OKTOBER tradicionalni MESEC BLAGOVNICE AGRINA MESEC UGODNIH NAKUPOV Nudimo vam pestro izbiro blaga po zelo ugodnih cenovnih in kreditnih pogojih. Obiščite nas, z nakupom v blagovnici AGRINA boste gotovo zadovoljni! 15 LET ko poslovni stik in nakup postaneta harmonija izpolnjenih želja JMž L—j.--D.O.« : a pry IS S J_T hùlì lili ■ p.o., Žalec - Hmezad AGRINA Žalec BLAGOVNICA AGRINA vam nudi barvne televizorje GOLDSTAR za samo 5.990,00 dinarjev 15 LET ko poslovni stik in nakup postaneta harmonija izpolnjenih želja KAKO DO POCENI GUME ZA VAŠ AVTO? VULKANIZACIJA DEJAN ŠTEFANČIČ, ŠEMPETER (pri odcepu za jamo Pekel) Uvožene gume za CITROEN GS (145 X 15 in 155 X 15) in PIRELLI (vseh dimenzij) GUME NOVE IN OBNOVLJENE z montažo in uravnoteženjem na najnovejšem digitalnem aparatu DOBAVA AVTOPLAŠČEV za osebna in tovorna vozila podjetij Vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. KONKURENČNE CENE IN OBROČNO ODPLAČEVANJE HMEZAD TF NAMA, p. o., Žalec INF TELEFON ŽALEC. (063) 711-231, LEVEC 26-313 • alkoholne in brezalkoholne pijače • topli sendviči • hot-dog ODPIRALNI ČAS Ponedeljek—petek od 5.30 do 20. ure sobota: od 5.30 do 14. ure VABLJENI! MOŠKO IN ŽENSKO FRIZIRANJE ODSLEJ TUDI NA VAŠEM DOMU! Pokličite, nas na telefonsko številko: 711-133 MATEJA VELIGOŠEK, Griže 69 (prej zaposlena pri Danici Zagode v Žalcu). Soseska V. Žalec tel.: 711-225 KO MESO DIŠI ŽE V MESNICI NUDIMO: • vse vrste svežega mesa iti delikates • ugoden nakup sveže junetine • odlične domače piftčance • teletino in domače kunce Odprto: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 7. dol 2. ure Savinjski magazit Žatec • za hladnejše jesenske dni — topla oblačila • za opremo stanovanj — pohištvo in gospodinj ski stroji • za prijetne užitke — TV sprejemniki in video-rekorderji • za gradnjo ali obnovo vašega doma — gradbeni material VSE TO NA UGODEN POTROŠNIŠKI Kf EDIT DO ŠEST MESECEV IN BREZ POLOGA Izkoristite priložnost, dokler je možnost! ^GASILSTVO — ~ “ N 70 let PGD Prebold— L Dolenja vas—Marija Reka Gas'lstvo ima v naši občini bogato in dolgoletno tradicijo. Tako rekoč vsaka vas ima svoje gasilsko društvo, katerih ko-r?.n,.n® seflaj° v 4ase požarnih bramb. Vsako leto je vrsta jubilejnih praznovanj, ki zaznamujejo njihovo dolgoletno delovanje. Letos so med njimi tudi gasilci gasilskega društva Pre-bold—Dolenja vas—Marija Reka, ki sodijo v sam vrh gasilstva v naši občini. Svoj jubilej so praznovali pred kratkim v okviru krajevnega praznika. Že v navadi je, da se ob jubilejih spominjamo prehojene poti društva, zato naj bo tudi tokrat tako. Tudi zaradi tega, ker se društvo lahko pohvali tudi z mednarodnimi uspehi. Gasilsko društvo RUDI HERMAN — predsednik * društva med slavnostnim govorom. je v kraju pod Žvajgo začelo svoje delo kmalu po končani prvi svetovni vojni, točneje leta 1920. Tako kot druga društva je bilo tu- di preboldsko ves čas vpeto v skupen boj proti rdečemu petelinu in je nepogrešljivo pri družabnem življenju na vasi. Zal je bil arhiv med vojno uničen, tako da ni popolnejših podatkov iz tega obdobja. Po vojni pa se začenja strma in uspešna pot društva, ki se kaže v izgradnji novega in velikega gasilskega doma, ki je še danes v ponos gasilcem in kraju. Za domom, ki so ga predali namenu leta 1955, so kupili gasilsko vozilo in novo motorno brizgalno Rosenbauer. Leta 1977 pridobi društvo novo avtocisterno in nov kombi. Deset let kasneje se njihov strojni park poveča za gasilsko vozilo Unimog, ki so ga prejeli v dar od prijateljskega društva iz Unne iz ZR Nemčije, lansko leto pa so jim podarili še kombinirano gasilsko vozilo DEUTZ. Sicer pa je društvo danes opremljeno in usposobljeno za reševanje vseh kemičnih in ostalih požarov. Prav tako pa velja povedati, da je društvo v vseh teh povojnih letih posvečalo veliko pozornost vzgoji članstva, pionirjev in mladine. Vsa leta so se udeležvali tekmovanj v občini in v republiki, pa tudi v sosednji Avstriji in ZR Nemčiji. Na tekmovanjih so bili vedno med najboljšimi, o čemer pričajo tudi njihove vitrine, prepolne pokalov Branko Verk podeljuje republiško priznanje poveljniku društva Jožetu Jagru in drugih odličij, ter stene v gasilskem domu, obložene s priznanji, ki so jih prejeli na tekmovanjih in ob drugih priložnostih. Na mednarodnih tekmovanjih pa je leta 1974 ženska desetina osvojila bronaste tekmovalne značke, istega leta pa je bila tudi prva na republiškem tekmovanju v Velenju. še mnogo bolj uspešni pa so bili moški, saj so na mednarodnih tekmovanjih osvojili kar sedem bronastih in šest srebrnih tekmovalnih značk. Na republiških tekmovanjih pa so trikrat osvojili zlate tekmovalne značke. Vsi ti rezultati kažejo na veliko psihofizično in strokovno usposobljenost moške desetine. Precej članov bi lahko uvrstili med inventar, saj sc s srcem in telesom vpeti v gasil- stvo. Živa legenda pa je prav gotovo Herman Rudi, ki ima res veliko zaslug za uspešno delo društva, saj je bil od leta 1955 do 1981 njihov poveljnik, od takrat dalje pa je predsednik društva. Sicer pa so bili povojni predsedniki še Miha Lapan, Franc Zupan, Franc Verk in Ivan Petrovec. Med poveljniki pa najdemo še Miha Lapana, Slavka Bolteta, Jožeta Jermana st. in od leta 1982 dalje Jožeta Jagra, ki ima nemalo zaslug za uspešno operativno delo društva, vključno z zadnjim tekmovalnim uspehom v Avstriji na velikem mednarodnem tekmovanju, kjer so osvojili prvo in tretje mesto. Svoj jubilej so lahko praznovali ponosno in zravnano, saj so poleg tekmovalnih uspehov uspešno opravljali svoje poslanstvo in pomagali povsod, kjer je bila pomoč potrebna, ko je šlo za človeška življenja in premoženje. Ob njihovem prazniku je bilo tako društvu kot posameznikom podeljeno več republiških in občinskih gasilskih priznanj in odlikovanj. Republiško priznanje, in sicer plamenico II. stopnje, je prejelo društvo in njihov poveljnik Jože Jager, gasilsko odlikovanje III. stopnje pa je prejel Alojz Kranjec. Občinska priznanja, in sicer zlato plaketo, je prejelo društvo, občinsko odlikovanje I. stopnje pa so prejeli Ivan Jerman, Jože Jerman in Marjan Lubej, občinska odlik. II. stopnje pa so prejeli Janez Stergar, Milan Kupec in Darko Kranjec. Podeljenih pa je bilo še več jubilejnih društvenih pla-ket- D. Naraglav Črna pika V novi rubriki Črna pika bomo izpostavljali tiste probleme, ki mečejo slabo luč na občino. K sodelovanju vabimo tudi vas, bralci. Opozarjajte nas na različne nepravilnosti ali slabosti, mi pa jih bomo zabeležili in ujeli v objektiv. Lahko pa jih tudi sami poslikate, jih opišete in postavite vprašanje odgovornosti. Namen akcije je zlasti z budnim Očesom opozoriti in poiskati odgovorne in z javno pobudo prispevati k hitrejšemu odpravljanju težav, ki vas težijo. Tokrat smo se lotili žalske obvoznice. Semaforizirano križišče že vse od postavitve ne deluje, prometnih nesreč pa je vedno več. Pred dnevi je obvoznica terjala tudi novo smrtno žrtev. Križišče je neprimerno za tovorni in avtobusni promet, pravijo strokovnjaki, ki so ga načrtovali in gradili. Kar 120 krajanov, ki živijo ob obvoznici, se je pritožilo zaradi hrupa, ki ga povzroča tudi poškodovano cestišče. Torej, primer je več kot očiten za črno piko, ki jo namenjamo republiški upravi za ceste. Vprašanje pa zastavljamo tudi občinskemu sekretariatu za varstvo okolja: Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj semaforji ne delajo, kdo z njimi upravlja, kdo je cesto projektiral in kdo nadziral izgradnjo obvoznice in zakaj ni bila zgrajena protihrupna zavesa. -]k Dežurstvo na vodovodu Za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec so dežurni: od 24. 9. do 1. 10.1990 Tone Jager, Prebold 62/a, tel.: 723-097 od 1. 10. do 8. 10. 1990 Jakob Olip, Pongrac 11 od 8. 10. do 15. 10. 1990 Marko Dolinar, Griže 35, tel.: 712-844 od 15. 10. do 22. 10. 1990 Vlado Šuper, Vel. Pirešica 5/e od 22. 10. do 29. 10. 1990 Bogdan Pantner, Polzela 209 Opomba: dežurni se nahaja v Komunalnem podjetju Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik pri sedežu DO. Hišni svet ulice Florjana Pohlina 1 in 2 v Žalcu išče kurjača za peč na trdo gorivo za sezono 1990/91. Pričetek dela s 15. oktobrom 1990, ostalo po dogovoru. Informacije po telefonu: 713-497. V Žalcu prodam večjo novo hišo za 80% uradne cenitve. Resnemu kupcu podarim kompletno opremljenost, vključno s telefonom in TV-sistemom. Hiša ima sončno ogrevanje in odlično lokacijo. Možnost obrti! Telefon: dopoldne 711-225, popoldne 711-511. r ~ N POGREBNE STORITVE HITRO IN SOLIDNO • dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) • postavitev mrtvaškega odra na domu • vse vrste prevozov, tudi na upepeljitev v Ljubljano • dobava in montaža betonskih žarnih niš za žar- ni pokop • ureditev kompletne dokumentacije DELAMO NON STOP IVAN STEBLOVNIK, BRASLOVČE, PARIŽLJE 11, telefon: 721-667, 721-395 Nova gasilska avtocisterna Ob praznovanju krajevnega praznika v KS Griže je bila osrednja prireditev ob prevzemu nove gasilske avtocisterne. V letnem gledališču, kjer je bila slovesnost, je zbranim spregovoril predsednik GD Griže Janko Randl, v imenu Občinske gasilske zveze predsednik Rudi Herman. Ob tem so podelili plakete društva, prejeli so jih Miran Krajšek, Rafko Dolinšek in Marjan Žohar. Na sliki: S slovesnosti ob prevzemu nove avtocisterne. T. TAVČAR V SPOMIN Petru in Mateju Kaču Bil sem zemljak, vsak svoj korak svoji sem zemlji podaril... sem pred letom dni zapisala v neobjavljen nekrolog ob tragični smrti Petra Kača. Njegova življenjska nit je bila pretrgana v trenutku, ko je cesta, daleč od doma, terjala davek človeka in vzela najdražje družini, prijateljem, svojcem. Le sekunda, ta majhen delček časa, je ženi in trem otrokom'iztrgala najdražje. Vzgojen v ljubezni in spoštovanju do vsakogar in do vsega. Svojo vrlino, pridobljeno od staršev, je znal in mogel vpletati v svoj vsakdan. Kje se konča in kje začne resnica? Morda tu, ko je tudi usoda postala nerazumljiva, ker je tako nevljudna: vstopa, ne da bi potrkala. Brez kančka vesti se zgodi, da je živim vzeto tisto, česar ne bi dali nikomur. In po letu dni, preden je napolnil dvajseto jesen, je za svojim očetom odšel sin Matej. Izbral si je enako pot, poslovil se je podobno očetu. Ljubezen ju je združevala pri delu, pesmi in veselju, in kaj ju združuje sedaj? Kaj je, če bolečina otopi in je ne čutiš več, ker veš, da je s tem zadoščeno temu, kar ljubiš? Matej je v svoji pridnosti in predanosti domu, službi, prijateljem bil enak svojemu očetu. Mlad, pa vender odrasel v svoji duši, ki je morda tiho hrepenela po izgubljenem pred letom dni... Kaj ga je vodilo, da je tisto popoldne odšel z doma? Zakaj — in še nič koliko drugih vprašanj. Ostala je mati z dvema otrokoma, odšla sta oče in sin. Združeni ostajajo doma, in le eden je težko sam. In solze, ta tihi jezik bolečine, bodo še dolgo v Kačevem domu budile boleča jutra. A dobrim in v ljubezni živečim in vzgojenim je smrt naravna in dobrodošla kot sen. In spomin — ni ga moč izbrisati. Ostaja nam edini zaveznik. Peter in Matej KAČ ostajata med nami in med svojimi, z vso resničnostjo, občudovano s spoštljivim spominom. JOŽICA OCVIRK JOŽE STRAHOVNIK POGREBNE STORITVE ŽALEC, VREČARJEVA 3 Telefon: 063/712-261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: — veliko izbiro krst in opreme — prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) — dekoracijo sobe, postavitev odra na domu — izkop grobnih jam in ureditev grobov — postavitev žarnih niš — ureditev kompletne dokumentacije — nudimo tudi vence in cvetje NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Jožeta Jaklina se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Iskrena hvala sorodnikom, godbi iz Zabukovice, GD Griže ter gospodu župniku za opravljen obred. Posebna hvala družini Leskovšek in Golavšek ter Vinku Ježovniku Žalujoči: žena Berta, hčerki z družinama in ostalo sorodstvo Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, /e tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da več te ni. Kako je naša hiša prazna, ker tebe, ati, v njej več ni, prej bila nam tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 20. september leta 1987, ko se je za vedno od nas poslovil preljubi mož in ati Ivan Krsnik iz Trnave. Žalujoči: žena in sinovi ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta in starega ata Antona Medveda upokojenega tkalskega mojstra iz Prebolda se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali in nas tolažili v najtežjih trenutkih. Lepa hvala zdravnikom, posebno dr. Rijavcu, in medicinskemu osebju za pomoč v času bolezni. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna hvala govorniku, pevcem, godbi in gasilcem ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Milka, sin Drago z ženo Marijo ter vnukinji Nataša in Mateja ZAHVALA i Nšpričakovano nas je zapustila draga . '4 mama, stara mama in teta Marije Kreže Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi za darovano cvetje, govor in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Vsi njeni Ljubil si svojo družino, ljubil si delo in dom, ostala je grenka bolečina, ko odšel si v večni dom. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Stanka Novaka iz Zg. Ložnice pri Žalcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, govorniku, pevcem DU Griže, godbi Zabukovica, župniku Vikiju, sodelavcem DU Griže, GD Ložnica ter vsem, ki ste darovali cvetje in drugo pomoč in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zofka, hčerki Dragica in Lidija ter sin Stanko z družinami Čudovito, enkratno doživetje - - - Nekaj mnenj obiskovalcev Snežne jame na Raduhi V času od otvoritve (14. julija letos) pa do prvega septembra je kraški alpski biser — Snežno jamo na Raduhi — obiskalo že veliko planincev in mnogih drugih obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške in tudi tujine. Vsi pa so si edini, da gre za čudovito, neokrnjeno, in kapniško bogato jamo, ki se po svojih ogromnih prostorih z bogato zasiganimi stenami, kapniškem okrasju najrazličnejših oblik in velikosti postavlja ob bok vsem drugim jamam svetovnega slovesa. Ani Zamernik omogočili, da lahko občudujemo to kraško, alpsko, podzemeljsko bogastvo, ki ga vsaj na taki nadmorski višini doslej še nisem imel priložnost občudovati in spoznavati. Še posebno pa ne na tak način, saj smo se s karbidovkami v roki počutili kot jamarji in to daje obisku še dodatno privlačnost . ..« MAJDA HVALEC - POLZELA: »Super! Super! To, kar sem danes doživela, mi bo ostalo še dolgo v spominu. Jama je resnično vredna ogleda in čeprav sem že bila tako v Škocjanski kot tudi v Postojnski pa Peklu in še kje, je ogled te jame svojevrstno doživetje. Mislim, da je reklame za jamo še premalo, saj tudi sama verjetno tega ne bi danes videla, če se ne bi namenili na Raduho. Prav gotovo pa bom še kdaj prišla ...« JOŽE ŽAKELJ - VRHNIKA: »Za jamo sem zvedel po radiu. Z družino smo sklenili, da si to čudo v nedrjih Raduhe ogledamo in se prepričamo na lastne oči, kakšna je jama. Sedaj, ko je to za nami, lahko rečem, da sem izjemno presenečen in navdušen hkrati nad vsem, kar sem videl in doživel skozi popotovanje po teh velikih in lepih podzemeljskih dvoranah. Predvsem pa sem vesel, da je jama ohranila svojo naravno podobo in da jo pri urejevanju niso pokvarili. Jamarjem želim, da tako kot sedaj jamo ohranjajo tudi v bodoče in je ne pokvarijo z elektrifikacijo ali drugimi posegi ■ • - DAR - V večni denarni stiski, ki mi drugače sicer ne jemlje preveč delovnega in ustvarjalnega zagona, ki pa me dela krajšega za uresničevanja načrtov, rojevajočih se vsakodnevno v malce prenapeti glavi, sem sredi niča, ko nisem najbolje vedel, kje naj pričnem, izbrskal iz predala že malce zaprašen naslov Hansa Lochhuberja, po petih letih, kar sem obiral pri njem, že Johanna in gospodarja, ter mu napisal pismo. Potrkal sem na staro prijateljstvo ati vsaj znanstvo, obudil spomin na to, da niti nisem bil slab delavec, ga naravnost zaprosil, če bi mi lahko za takratno obiranje priskrbel kakšen posel. Čez štirinajst dni sem že dobil odgovor: on ima po mojem odhodu na morje sicer druge ljudi, neka dva rajsarja iz mojih krajev, je pa malo potelefonaril okrog in povprašal na časopisne oglase: našel je nekaj primernega, zavrtet številčnico, se pri končni številki zmotit in poklical sosede tistih, ki so biti dati oglas: tako in tako, pravzaprav bi tudi oni rabiti dobrega delavca, imajo namreč 35.000 kosov hmelja, toda še nikoli niso imeli pri hiši tujca, Jugoslavija ni na dobrem glasu in tako naprej. Vrli Hans (Johann) jim je bil dal zagotovilo ter jim na svojo odgovornost obljubil, da jim zame ne bo žal. Domenjeno — potrjeno. Z vlakom sem se zgodaj zjutraj pripeljal v Salzburg ter tam izstopil. Hmeljarsko služenje trdne nemške valute je prišlo tačas že toliko v modo, da si je bilo treba po novem za sezonsko delo priskrbeti delovni vizum. Čakalnica nemške carine je šumela od balkanskih jezikov, če bi odpovedali vsi drugi čuti, bi jih bil tudi zavonjal: razcefrane prenatlačene potovalke, plastične vrečke z malicami, lužica od razbite steklenice slivovke in rdečkasti potoček soka odtaljenega mesa, žarka zamaščenost, razstetjanje odpadkov, vpitje in vročičen dren, na vseh koncih polomljena nemščina. Prvič me je do dna duše postalo sram barve svojega potnega Usta, čeprav v tisto čredo nisem spadat niti po zunanjosti in še manj po obnašanju. Sicer je dovolj tudi hojladri alpskega gnoja, toda iskrenosti na ljubo, tudi trojica drugih Slovencev, prav tako obiralcev, ni izstopala s čim ponižujočim. Carinikom nisem zamerit, če so me z vsemi drugimi dali v isti pisker, v resnici pa sem si oddahnil šele v Münchnu. Na nizke bavarske griče se je spustila že zreta ce-linska-noč, ko so me pripeljali k mojim novim delodajalcem. Bruck, vas na obrobju večjega mesta, velika hiša sredi nje, čisto dvorišče in velik vlažen divji kostanj. Vstopit sem, pozdravit in ponudil roko. Ženska zrelih štiridesetih tet me je premerila od glave do pete in hladno odzdravila, malo svetlolako dekletce se je skrilo za točilni pult z lesom opažene gostilne. Nič kaj dosti nismo govorili, stara mi je pokazala sobo ter suho pripomnila, kdaj se bo pri njih vstajalo. Četudi vzdražen od poti in vsega novega, sem zaspal kot ubit. Že v dveh dneh pa smo si postali na moč domači: stari Franz mi je nekam sramežljivo in v zadregi pokazal, kako naj s hmeljem strežem stroju, velikemu rohnečemu Wolfu, njegov starejši sin Peter se mi je predstavil mimogrede, medtem ko sva iz strojne tope potiskala prazen voz, Siegfrid srednji od otrok, me je prišel po vrnitvi iz šole opazovat z očitno mešanimi občutki, šefica Herta mi je prinašala pladenj z obloženimi kruhki in limonado ter takrat, ko je stroj stai, počistila vse od enega kota do drugega, mata Ingrid se je mojim očem umikala, stara mamica pa me je hahljaje razvajala z najboljšimi jedili. Že drugega večera smo se zmenili tudi kar za naslednje leto, povedali so mi, da so od začetka zaradi moje slovanske identitete, študentskega videza in kajenja cigar vame hudo dvomiti in da zdaj kar nič več ne pomišljajo. S Franzem sva predelala politiko. S Petrom šport, s Herto kulinariko, s staro mamico, deset let vdovo, prerešetala prednosti samskega stanu. Spet mije še kako prav prišlo znanje jezika in sposobnost prilagajanja, navsezadnje tudi to, da sem delal kolikor mogoče dobro ter pokazat zanimanje. Po svoje sem postal njihov ljubljenček, Herta me je zasipala s sladkarijami ter mi kupovala cigare, mi prala in odnašala na pošto, vabili so me gledat televizijo, Peter mi je v sobo prinesel svoj kasetofon. Enkrat v življenju sem lahko bil s svojo dobro vilo zadovoljen. Za delo,ki sem ga opravljal, nisem potreboval fakultete, me je pa zato ubijata duhamornost enih in istih gibov, kratkih in na moč preprostih delovnih procedur, monotono rohnenje stroja, razvlečenost enoličnih ur od šestih zjutraj do sedmih zvečer. Delovni dan sem si razdelil na štiri dele, razmejene z obroki, izračunal število voz med, recimo, kosilom in popoldansko malico, se tolažil s sončno uro, ki je metala sence po dvorišču in pročelju hiše. Stroj je pohlastal hmeljske vrvi eno za drugo, na koncu sem pometel po vozu in s kidačo zmetal na vrtljivo mrežo še odlomljene češulje in odpadle kobuljice, potisnil voz na piano, počakal, da so pod streho zapeljali naslednji voz: z enim pogledom sem ocenil, kako je hmelj naložen, potegnil voz malo naprej ali malo nazaj, prijel za vrhnjo panogo; in spet od začetka. Stroj je redkokdaj zatajil, če kaj, se je zataknilo v »heksler-ju", puhalniku, ki je zmleto zelenje metal na piano. Takrat je še ne tako stari, toda sivi Franz krucifiksal v eni sami nekajminutni potezi, mencal in si popravljal klobuk. Nasploh sem po klobuku odkril, kakšne volje je gospodar: če si ga je potisnil na zatilje, je bil zaspan, jezen ali zaskrbljen, bolj pa ko se je kratki krajec bližal očem, bolj se mu je zdelo vse lepo in prav — če ga je imel tako nizko, da sta lahko majhni modri očesci te polovično gledali v svet, si lahko s pravico pričakoval, da bo vsak hip začel od ugodja presti. Včasih sem po napol izpraznjenem vozu tudi zaplesal ter si sirovko metlo namestit kot kitaro, drugič sem mastno preklinjal in brcal v lesene stranice. Gledal sem lastovke, ki so se pred selitvijo na jug po žicah in drevesih nabirale v jate. Nekega dne so od treh popoldne do devetih zvečer vozili skozi vas tanki, tovornjaki in oklopniki. Ni minil dan, da ne bi s ceste prihajali firbci in zabodeno buljili v moje početje. Če bi me vprašali po vremenu, sem imel najraje dež, naravnost užival sem ob pogledu na dežne kaplje, ki so se odbijate od velikih blatnih luž, ter se s suhega pod streho v mislih norčeval iz onih, ki so morali, prevlečeni z dežnimi oblekami, delati v hmeljiščih. Ne, tudi sonce mi ni bilo odveč.. . Minil je prvi teden, minil je drug, vse dneve sem sproti pozabljal, nepripravljenega me je našel zaključek. Vsesplošno zadovoljstvo. Delo je bilo dobro opravljeno, zaslužek izplačan več kot pošteno. Poslovili smo se prisrčno, si obljubili, kar si prijatelji obljubljajo ob slovesih, se porokovali ter si pomahali. Pri Ma-yerjih me je kljub očitnemu kupoprodajnemu odnosu čakal drugi dom. V Münchnu sem si naprej kupil za sto mark najboljših kubanskih cigar. V marsičem, še zlasti pa z ledeno dvorano, kapniki iz jamskega mlekamalgonita, minimalnim posegom v njeno prvobitnost in z načinom obiska, ki poteka ob siju karbidnih — acitilenskih — svetilk in strokovnem vodenju jamarjev, pa jih presega. Kljub večletnim raziskavam pa še vedno deluje skrivnostno in od časa do časa razveseli preboldske jamarje z novimi odkritji. Eno zadnjih je bilo pred kratkim, ko so skozi ozko razpoko prišli v povsem nov in čudovit erozijski rov, ki se dokaj strmo spušča in pripelje v sistem rovov, ki so nižji od prejšnjih in tvorijo nov izziv za nadaljnja raziskovanja. Kaj pa o jami menijo nekateri naključno izbrani obiskovalci, pa v naslednjih vrsticah. MITJA BREZNIK - LJUBNO: »Čeprav sem skoraj domačin, si niti v sanjah nisem predstavljal, da skriva Raduha v svojih nedrjih kaj tako lepega in skrivnostnega. Za jamo sem vedel že dalj časa in tudi gledal sem lanskoletno Poletno noč na televiziji, vendar sem šele danes spoznal, kakšna je v resnici ta jama. Njen ogled je prava majhna avantura, ki mi bo ostala še dolgo v spominu. Prav gotovo pa se bom v jamo še vračal, saj vsega ni mogoče videti, kljub dveurnem sprehajanju po njenih čudovitih prostorih ...« ANI ZAMERNIK - LUČE: »Danes sem bila prvič v jami. Bilo je resnično čudovito, prekrasno in nisem si mislila, da je tako lepa Avgust Patir, je to resnično tako lepo. Mislim, da se tega ne da opisati, ampak ie potrebno to doživeti...« AVGUST PALIR - POLZELA: »Z enim stavkom povedano — čudovito, enkratno nepozabno doživetje. Vse priznanje preboldskim jamarjem, ki so nam s svojim delom in požrtvovalnostjo Da se časi res spreminjajo, dokazuje tudi gornji posnetek, ki bi ga pred leti nikakor ne uspeli narediti. Dva župana, celjske in žalske občine, takole skupno nasmejana ob predaji štafete na že tradicionalnem maratonu iz Celja v Logarsko dolino, sta vsekakor spodbuda za sodelovanje ne le na športnem področju, marveč tudi na vseh ravneh, ki so občinama skupne. OBNOVLJENA RAVLANOVA KAPELA • Ra vit novo kapelo v V nski gori, ki jo je leta 1925 postavil Vinko Krajnik, je načel zob časa. Krajani so se s prostovoljnim delom lotili obnove, posnetek pa je s slavnostne maše. • Prodaja zlata in srebra, ročnih unikatov • Turistična agencija • Prodaja marmornih grelnih plošč MAR-MOTERM £ /Rfc ZASEBNA TRGOVINA BARVE - LAKI VALTER KOMPAN DOBRIŠA VAS 18 PRI ŽALCU Mitja Breznik in velika. Sprva sem se s strahom podala v njeno notranjost, ko pa sem zagledala ledeno dvorano s čudovitim ledenim portalom, mi je od presenečenja skorajda zastal dih. Čeprav mi je o vsem tem že pripovedoval mož, ki je lansko leto pel v jami ob snemanju Poletne noči, si nisem predstavljala, da Jože Žakelj l«P*S Sl» Majda Hvalec, Delovni čas: od 6. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure TRGOVINA »KOŠARICA« Pernovo 17/a pri Veliki Pirešici vam nudi vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure in ob nedeljah od 9. do 11. ure po nizkih cenah belo moko 25 kg — 4,60 za kilogram polbelo moko 25 kg — 3,50 za kilogram sladkor 50 kg — 9,90 za kilogram koruzo 50 kg — po 4,00 za kilogram pralni prašek — uvoz 5 kg — 115,00 din ter ostala živila, pijače in krmila po konkurenčnih cenah. Možnost naročila po telefonu 779-220 in dostave na dom. Na Šlandrovem trgu 21 v Žalcu se je vrsti zasebnih prodajaln pridružila še prodajalna ALLSPORT. V njej lastnica Barbara Dvoršek poleg športnih potrebščin nudi tudi vse za lov. Med športnimi potrebščinami nudijo teniške loparje in žogice, nahrbtnike, trenirke ter športno perilo za lovce in revmatike: nogavice, kolenčnike, komolčnike, grelce za ramena in ledvične pasove iz čiste ANGORA volne, uporabne za vse vrste navadnih in športnih oblačil, posebej primerne za čakanje na visokih prežah. V oddelku za lov pa imajo poleg lovskega, športnega in civilnega orožja še staro in starinsko orožje, zračne puške in pištole, pištole in revolverje vseh vrst, krogelne, šibrne in malokalibrske naboje, strelne daljnoglede in montaže, dvoglede, lovske nože ter lovske kamgarn obleke po ceni 1.637,00 dinarjev. Nudijo tudi servis in komisijsko prodajo športnih predmetov ter lovskega in civilnega orožja. Njihov delovni čas je od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. V. Ck Foto: J. K. Podjetje za trgovino in transport Ul. Savinjske čete 7, Žalec, telefon 712-220