Groriške vesti. —g— Imenovanje. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve je bil gimnazijski proiesor dr. K. Ozvald imenovan konservatorjem c. kr. arhivnega sveta na Dunaju za politiške okraje Gorica, Sežana in Tolmin. —g— Učiteljska beda. V »Gorici« čitamo: Društvo meščanskih učiteljev je izdalo pred kratkim jako resen oklic, v katerem svari pred učiteljskim poklicom, ker ni več dobiti pravočasno prostora. Na Nižjem Avstrijskem je 1000 učiteljev brez kruha, na Češkem pa čez dve tisoč. Vsako leto konča toliko učiteljiščnikov svoje študije, da bi jih bilo dovolj za cela desetletja. V tem oziru bi biia potrebna statistika, ki bi izkazovala eventualna prazna mesta, da bi se mladina vedela ravnati. Na vsak način pa je dandanes težko svetovati komu, naj se loti učiteljišča, zato da bi postal učitelj. Ako misli iti potem drugam, tedaj že še gre, a da bi računil na učiteljsko službo, je pač kočljivo. Na Štajerskem n. pr. so omejili število učiteljskih kandidatov s tem, da ima učiteljišče le po dva letnika: eno leto prvi in tretji, drugo leto drugi in črtrti itd. To bi tudi pri nas ne škodovalo, zakaj tudi v našem mestu študira cela truma deklet in mladeničev za učiteljski poklic, a lahko jih polovica že naprej računi, da ne bpdo prišli do kruha, ker so vsa mesta zapolnjena po večini z mladimi, krepkimi tnočmi, ki se še ne bodo ognila s torišča. Na vsak način pa svetujemo pozornost in premislek! —g— Lov na slovenske otroke v Ločniku in iialijanski učitelj Cescliia. V »Soči« čitarno: Pred okrajno sodnijo v Gorici je bila klicana Marija Peršolja iz Ločnika. Zakaj je klicana, ni bilo razvidno iz vabila; mislila je, da je kaj zaradi otrok. Nemalo je bila žena razočarana, ko je zvedela, da je tožena zaradi žaljenja časti in da jo toži znani prijatelj Ločniških Slovencev, italijanski- učitelj Ceschia. Stvar je ta: Znano je, kako vabijo Italijani v Ločniku slovenske otroke v italijansko šolo; obljubljajo jim obleke in kdo ve, kaj še vse. Peršolja je bila izjavila, da ji je Ceschia ponujal za otroka obleke in 30 kron denarja, ako pošlje svojega otroka v italijansko šolo. Učitelj Ceschia je šel tožit Slovenko. On je izpovedal pred sodnijo, da je bil v hiši pri Peršoljevi, ji obijubil obleke za otroke, ali denarja ji ni obljubil, tako pravi on. Mož je tudi prisegel na to. Peršoljeva je zaradi tega obsojena na 5 dni zapora. Podana je protl razsodbi ničnostna pritožba. — O stvari izpregovorimo obširneje po vzklicni razpravi. —g— Strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčab ptične šol. leto 1913/14. v sredo, 5. novembra. Vpisovanje novovstopivših učencev se vrši 1. in 2. novembra od 10. do 11. ure predp. v šoli. Sprejemajo se tudi zidarski vajenci iz drugih občin. Vpisnina 2 K. —g— Naznanilo. Na dvorazredni obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu se prične novo šolsko leto 4. novembra t. 1. — Vpisovanje onih obrtnih in trgovskih vajencev, ki se še niso oglasili na županstvu v Solkanu, bo 4. novembra od 11. do 12. ure predpoldne v pisarni šolskega vod- stva v Solkanu. K vpisovanju je treba prinesti zadnje izpričevalo ljudske, oziroma katere druge šole. — Vodstvo obrt- ne nadaljevalne šole v Solkanu 24. oktobra 1913. — Vodja: Fr. Bajt. —g— S Krasa nam pišejo: Dne 6. novembra ima Goriško učiteljsko društvo zborovanje, in tretja točka dnevnega reda je »Naše gmotno stanje«. — Kaj pa naše učiteljsko društvo? Gotovo čaka na kak referat. Ne čakati sedaj referata, ampak sklicati zborovanje, ki naj bo njegova prva točka »Naše gmotno stanje in naše zahteve« (debata). — Druga točka pa naj bo zopet debata o uvodnem člaiiku »Učiteljskega Tovariša« z dne 24. t. m. — Ako vsak učitelj in vsaka učiteljica prečita omenjeni članek, bo zborovanje gotovo plodonosno, ker delavcev se ne manjka. —g— Učiteljsko vprašanje na Goriškem. Pod tem naslovom piše tržaška »Edinost« v svoji 298. števiiki: »V »Učiteljskem Tovarišu« se je razvila zanimiva polemika v zadevi učiteljskega vprašanja na Goriškem. Na eni strani stoji »Deželno učiteljsko društvo za pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko«, na drugi pa ono učiteljstvo, ki stoji za okrainimi učiteljskimi društvi, ki naj bi se združila v deželno zvezo po kianjskem in štajerskem vzoru. To organizacijsko vprašanje pa je le postranskega pomena, vsaj za sedaj, zaka] glavna stvar je tudi pri goriškem učiteljstvu izboljšanje gmotnega položaja, in prav v tem vprašanju vlada med obema strankama, če jih moremo imenovati tako, veliko nasprotstvo. Naše mnenje je, da mora biti izboljšanje položaja učiteljstva na Goriškem ena izmed prvih nalog nove deželne uprave in da se mora'to izboijšanje izvesti na tak način, da bo stalno pomagano učiteljstvu, ne pa morda le s kakimi provizoričnimi odredbami, ki naj bi le deloma zamašile vedno bolj zevajoče Iuknje. Treba je le temeljite preuredbe učiteljskih plač, ki tudi v resnici zadovolji učiteljstvo in mu tako ustvari vse pogoje, da more točno in vestno vršiti svojo velevažno nalogo v našem ljudstvu. Da pa se naše ljudstvo samo spozna s tem, za goriško deželo tako pomembnim vprašanjem, naj posnamemo iz »Učiteljskega Tovariša« spis, ki jasno označuje mišljenje večine goriškega učiteljstva in pravi.« — Tu navaja »Edinost« doslovno naš uvodnik iz zadnje številke, ki mu dostavlja te-le besede: »To so glasovi iz učiteljskih krogov. Mi, kakor smo že rekli, moremo želeti, da se čim prej uresničijo te upravičene zahteve, ker smo prepričani, da poinenja njih uresničenje veliko korist za naše Ijudstvo na Goriškem, neuresničenje pa največjo škodo. Zato pa smo tudi uverjeni, da stori novi deželni zbor, ko se zopet snide, vse, da zadovolji naše učiteljstvo.« — Nas samo veseli, da se je tudi neučiteljsko, a nam prijazno časopisje začelo zanimati za to naše najvažnejše vprašanje. Naj dela tako naprej! Obenem opozarjamo na članek tov. Fr. Bajta, ki ga priobčujemo v današnji številki!