PO II. OBČNEM ZBORU SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE: VEDNO V SREDIŠČU USTVARJALNIH RAZPRAV Ni naključje, da so se delegati na pravkar minulem občnem zboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije v svoji razpravi vedno znova vračali k problemom materialnih odnosov, k razreševanju materialnih protislovij sedanjega razvoja. Povsem očitno je namreč, da materialni položaj opredeljuje družbeni položaj proizvajalca. Zato tudi aktivnost sindikata ne more biti namenjena samo družbenemu položaju delavca, predvsem pa ne more biti uspešna, če hkrati tudi ne vpliva na prevrednotenje njegovega materialnega položaja. Zato naj tudi s tega stališča na kratko povzamemo nekatere bistvene ugotovitve in spoznanja z občnega zbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. In kakšne so determinante materialnega položaja proizvajalca v današnjem času?... V odgovor na tako zastavljeno vprašanje velja povzeti nekatere. najbolj značilne podatke iz obsežnega gradiva, ki ga je pripravil republiški odbor. Le-ti pa razkrivajo, da se je v primerjavi z obdobjem neposredno pred gospodarsko reformo ob pollet- JOŽE GLOBACNIK: ju minulega leta povečala udeležba industrijskih delovnih organizacij v narodnem dohodku z 48,8 % na 67,3 % in da je na približno tej ravni ostala tudi ob koncu minulega poslovnega leta. Razen tega pa so očitni tudi drugi premiki: medtem ko je bila neposredno pred reformo udeležba gospodarskih organizacij v družbenem proizvodu v ce- SINDIKATI V UTRJEVANJU SAMOUPRAVLJANJA Temeljni dokument nalog sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije v prihodnjem mandatnem obdobju, ki ga je sprejel pravkar minuli občni zbor republiškega odbora, so sklepi o bodoči aktivnosti sindikata. Na občnem zboru je predsednik republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije Jože Globačnik podal delegatom obširno utemeljitev osnutka sklepov, ki pa bi ga poimenovali tudi akcijski program prizadevanj tega strokovnega sindikata. Iz te utemeljitve predsednika Globačnika povzemamo odlomek, ki opredeljuje naloge sindikatov v utrjevanju samoupravnih odnosov. LJUBLJANA, 11. in 12. MAJA: V festivalni dvorani so se sestali delegati sindikalnih podružnic sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije na II. redni občni zbor. Obsežno poročilo republiškega odbora, osnutek sklepov o bodočem delu in prizadevanjih tega strokovnega sindikata, obrazložitev sklepov predsednika RO Jožeta Globačnika ter plodna razprava številnih delegatov pomenijo delovni dogovor sindikatov od podružnic preko občinskih odborov, medobčinskih odborov do republiškega odbora o vsebini, metodah in oblikah dela v tem strokovnem sindikatu. Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavniki koroških in štajerskih sindikatov iz sosednje Avstrije, predsednik RS ZSS Ivo Janžekovič* podpredsednik CO sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije Marjan Rožič, predstavniki nekaterih republiških in pokrajinskih odborov tega strokovnega sindikata ter predstavniki družbeno političnega življenja pri nas. Po občnem zboru se je konstituiral tudi novi .republiški odbor za prihodnje mandatno obdobje, za predsednika pa je bil vnovič izvoljen Jože Globačnik. (Na naših slikah nekaj delovnih motivov s pravkar minulega II. občnega zbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije). lotnem gospodarstvu za 1,7 % višja od udeležbe industrije, pa je bilo razmerje ob polletju minulega l^ta bistveno drugačno, saj je biia udeležba industrije za 5 % višja od udeležbe celotnega gospodarstva. To pa pomeni, da industrijske delovne organizacije niso le povečevale svojih materialnih obveznosti, temveč da tudi razpolagajo še z več kot dvema tretjinama celotnega družbenega proizvoda. S tem pa seveda postajajo veliko bolj samostojne v porabi razpoložljivih sredstev, hkrati tudi bolj odgovorne za produktivnejše, racionalnejše in rentabilnejše poslovanje. Ob tem pa se vsiljuje novo vprašanje, to namreč, kako so delovne organizacije razumele to večjo odgovornost?... Tudi ta odgovor moremo ponazoriti z nekaterimi podatki. Tako je industrija s sredstvi iz večje udeležbe pri delitvi narodnega dohodka za 85,6 % povečala sklade, iz katerih financira razširjeno reprodukcijo, obratna sredstva in sklad skupne porabe. Udeležba gospodarskih organizacij kot nosilcev sredstev investicijske potrošnje pa se je povečala z 32,6 odstotka v letu 1965 na 41,7 % v minulem poslovnem letu, tako da so postali delovni kolektivi daleč najodgovornejši dejavniki (Nadaljevanje na 2. strani) S POSVETA O PROBLEMIH RAZVOJA GRADBENIŠTVA IN INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA II. občili zbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije SOBOTA, 20. MAJA 1967 Št. 19, leto XXVI Že v poročilu o delu našega republiškega odbora smo ugotovili. da smo bili sindikati v svojih dosedanjih prizadevanjih za razvoj samoupravnih odnosov Uspešni vselej, kadar smo tudi sebe pojmavali kot odgovoren dejavnik v samoupravljanju in kadar nismo bili le opazovalci družbeno ekonomskih odnosov uli samo kritik drugih. Zato Jftora biti taka usmeritev sindikatov tudi v prihodnje izhodišče naših prizadevanj, pa naj Sre za razreševanje kateregakoli vPrašanja medsebojnih odnosov ^ delovni organizaciji. In kolikor »olj bomo znali pritegniti v pro-oblikovanja posameznih sta-ušč ne le vodstva organizacij, temveč širši krog članstva, kolikor jasnejša bodo stališča do Posameznih vprašanj, toliko bolj borno zares tvorno in odgovorno vPllvali na utrjevanje samoupravnih odnosov, saj jih navsezadnje tudi ni mogoče obravnavi kot nekaj izven n^s. Prav s tega aspekta velja še Posebej oceniti vsebino letošnjih Občnih zborov. V tem primeru Pu lahko ugotovimo, da so bili Ttešnji občni zbori po vsebini v redno bogati in pestfti in so Suj v večini primerov prav nič Urnežljivo ' posegli s svojimi ^ ePami na vsa področja samo-Pravnih odnosov v delovnih Sanizacijah. Poročila in raz- prave je prevevala želja, da bi odpravili vzroke, ki krnijo sa-moupravljalsko vlogo proizvajalca. Seveda pa samo želje niso dovolj, ker pač resničnih odnosov ne morejo same po sebi spremeniti. Zato bo potrebno’ povsod, kjer tega še niso storili, prav na osnovi vsebine občnih (Nadaljevanje na 2. strani) Ali je gradbeništvo res v slepi ulici? Pred dnevi je bil v Domu sindikatov skupen posvet Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarske zbornice SR Slovenije o problemih razvoja gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Za to priložnost je RO sindikata gradbenih delavcev pripravil obsežno gradivo, ki bi naj služilo kot osnova za razpravo, hkrati pa kot izhodišče za nadaljnje temeljite analize o razvoju gradbeništva v naši republiki. Razprava na posvetu pa žal ni tekla tako, kot bi želeli, predvsem pa udeleženci posveta niso odgovorili na številna vprašanja, ki jih sindikati zastavljajo ob neugodnem gospodarskem razvoju gradbeništva, da bi vzporedno odgovorili, kakšna je sedanjost in prihodnost gradbenega delavca. Predvsem slednje je vodilo Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev, da je zbral nekatere najbolj značilne podatke o razvoju gradbeništva v dosedanjem reformnem obdobju, primerjal to gibanje z gospodarskim gibanjem v republiškem in zveznem merilu. V analizi se seveda ni bilo mogoče ogniti tudi nekaterim ugotovitvam starejšega datuma, kar so nekateri udeleženci posveta sestavljavcem zamerili, kot so tudi zamerili, da sindikat ni pripravil bolj temeljite analize. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da sindikat najbrž ni niti dolžan niti tisti strokovni organ, ki naj bi izdelal takšno analizo, ampak da so zato poklicane različne druge institucije, ki jih pri nas imgmo, ki pa po ugotovitvah nekaterih udeležencev posveta niso izrabile vseh kadrovskih in drugih prednosti, da bi strokovno pomagale k boljšim uspe- hom gradbenih delovnih organizacij. ( SONČNE IN SENČNE STRANI GRADBINCEV Kadar proučujemo razvoj gradbeništva in industrije gradbenega materiala, moramo nujno upoštevati položaj proizvajalnih sil v tej dejavnosti in razmere, v katerih so se znašli gradbinci spričo občutnega zmanjšanja investicijske potrošnje. Navzlic velikim težavam, ki so značilne za razvoj gradbeništva v minulem obdobju, so se mnoge delovne organizacije vendarle uspešno vključile v prizadevanja gospodarske reforme. Zanje je značilna nadaljnja rast obsega proizvodnje, dohodka, osebnih dohodkov in skladov. Te delovne organizacije uspešno premagujejo neugodne razmere, ki so nastale zaradi občutno zmanjšane investicijske potrošnje na domačem trgu in se čedalje bolj vključujejo v mednarodno delitev dela. V to skupino sodijo podjetja Slovenija ceste, Tehnika, Gra- dis, Konstruktor, Termika, IMF in začetnik vključevanja slovenskega gradbeništva v mednarodni trg — Tehnogradnje. Zelo ugodno se razvija tudi medsebojno sodelovanje gradbenih podjetij bodisi med domačimi ali z inozemskimi partnerji. Znano je uspešno sodelovanje med podjetji Slovenija ceste in Tehnogradnje v jugoslovanskem združenju Jugosla-vija-put, Gradisa z zagrebško Tehniko, posebno pa sodelovanje gradbenih in drugih podjetij v poslovnih združenjih IMOS, GIPOSS in skupni nastop RUDISA in INGRE na gradbiščih v tujini. Spored no s temi procesi ]pa mnoge delovne organizacije izpopolnjujejo notranjo organizacijo dela, se usmerjajo v specializacijo, uvajajo moderno tehnologijo, izpopolnjujejo strokovne službe, skrbijo za vzgojo strokovnega kadra, poglabljajo samoupravne odnose itd. Te in še mnoge druge uspehe je potrebno videti, da bi laže .(Nadaljevanje na 3. strani) r~ 7 4ni v sindikatih REZERVIRANI STOLPEC Maks Perkovič tajnik sindikalne podružnice, EleU-tromehanika Iskra, Kranj: • Povejte prosim, kako ocenjujete rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem tromesečju v vaši delovni organizaciji in kako se je odrazilo vaše gospodarjenje v delitvi osebnih dohodkov ,,.? Ce vzamem plan kot merilo Uspešnosti poslovanja, potlej lahko rečem, da smo svoje proizvodne zadollitve nekoliko presegli. Stroški proizvodnje pa so bili v absolutnem znesku celo nekoliko manjši. Seveda je na račun uspešnega poslovanja podjetja narasel tudi dohodek podjetja in zato tudi osebni dohodki. Res je, da so osebni dohodki v Elektromehaniki še kljub vsemu nizki, vendar smo uspeli v tem letu v povprečju zvišati prejemke naših delavcev od 70 na 80 tisočakov mesečno, kar niti ni tako malo. Seveda je vse to rezultat doseganja in obenem tudi preseganja našega proizvodnega plana. Naj ob tem dodam le še to, da so osebni dohodki delavcev vse bolj odvisni od gospodarjenja posameznih delovnih enot, seveda pa jih obračunavamo na osnovi splošnih meril, ki jih uporabljamo v tovarni. Prvo tromesečje je torij pokazalo, da proizvodnja v Elektromehaniki poteka zadovoljivo. Seveda še nismo prebrodili težav pri prodaji nekaterih naših izdelkov, kar pa nas po drugi strani iz dneva v dan bolj sili v intenzivno prilagajanje potrebam tržišča. Janko Svetina vodja analitsko-planskega sektorja v tovarni tesnil in plastičnih mas »TESNILKA«, Medvode: • Kaj je pokazal periodični obračun za prvo tromesečje letošnjega leta? Prvi trije meseci letošnjega leta so minevali predvsem v znamenju notranjega utrjevanja podjetja. V proizvodnjo smo namreč vključili nove zmogljivosti v obratu plastičnih mas, kar je seveda zahtevalo veliko naporov, še zlasti pa usklajevanj teh-olki noloskega postopka in prilagajanja organizacije dela. Z novimi zmogljivostmi v letnem planu računamo na 48 % povečanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom. Dinamičnega plana za prvo tromesečje sicer nismo izpolnili, ker smo lansko realizacijo tega obdobja prekoračili samo za'31%, Vendar smo v mesecu marcu v novem obratu le dosegli predvideno dinamiko proizvodnje. Tako nismo v skrbeh, da do konca leta ne bi uresničili nalog, ki smo si jih zastavili. Ugotavljamo pa, da bo naša komercialna, predvsem pa prodajna služba morala z novimi, sodobnejšimi prijemi poskrbeti za to, da bomo naše proizvode lahko tudi prodali. V prvih treh mesecih' letošnjega leta je bila prodaja sicer za 48 c/o večja kot lani v tem času. Vendar s tem nismo zadovoljni, ker vemo, da zlasti domači trg ni dovolj proučen. Gre pa tudi za to, da se moramo le zdaj, ko nimamo omembe vrednih zalog, zavarovati pred tem, da bi se nam le-te začele kopičiti kdajkoli v prihodnje. Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV NOVA GORICA Minuli ponedeljek so se v Novi' Gorici sestali delegati sindikalnih podružnic družbenih dejavnosti občin Tolmin, Nova Gorica in Ajdovščina ter izvolili trinajstčlanski medobčinski .odbor svojega sindikata, Razlogov, ki so privedli do ustanovitve medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, je več. Tako je bilo že dlje čutiti potrebo, da bi se mimo občinskih sindikalnih svetov povezale podružnice sindikata storitvenih dejavnosti, saj bi tako lahko uspešneje razrešile marsikaterega od svojih specifičnih problemov, ki pa jim občinski sindikalni sveti spričo obsežnosti druge problematike niso mogli posvetiti potrebne pozornosti, Da pa bi se člani sindikata družbenih dejavnosti povezali v občinskr^i merilu, tudi ni bilo moč računati, saj spričo maloštevilnega članstva ne bi bila smotrna organizacija občinskih odborov tega strokovnega sindikata. Zato so tudi V podružnicah z odobravanjem sprejeli pobudo občinskih sindikalnih svetov Nove Gorice. Tolmina in Ajdovščine, da bi naj sindikalne podružnice družbenih dejavnosti osnovale medobčinski odbor, ki bi v prihodnje samostojno usklajeval akcijo sindikalnih podružnic, oblikoval stališča sindikatov do nadaljnjega razvoja družbenih dejavnosti v komunah in ki bi pomagal sindikalnim podružnicam pri njihovem delu. - V razpravi na tem ustanovnem občnem zboru pa so se delegati pogovorili tudi o metodah dela medobčinskega od- -bora v prihodnje ter hkrati opozorili na nekatere proble- me, ki jih bo moral začeti medobčinski odbor skupaj s sindikalnimi podružnicami čimprej razreševati. To pa so problemi gospodarjenja v posameznih družbenih službah, odnos družbene skupnosti do služb, nagrajevanje in še številna druga vprašanja, ki danes tarejo delovne kolektive družbenih dejavnosti, Seveda pa pri tem sindikat tudi ne bi smel prezreti skrbi za delovnega človeka — so poudarili številni delegati v svoji razpravi — za njegov socialni, materialni in družbeni položaj, ne bi smeli prezreti tudi vseh tistih drobnih in navidez nepomembnih tegob delavcev v družbenih službah, ki pa kljub vsemu bistveno vplivajo na njegovo sposobnost In počutje. V. G. AJDOVŠČINA Občinski sindikalni svet Ajdovščina letos že drugič organizira delavske športne igre. organizacijo in neposredno vodstvo tekmovanj pa je poveril občinskemu odboru za telesno vzgojo. Na prvi razpis se je prijavilo 69 ekip, kasneje pa še 5, tako da zdaj tekmuje 74 ekip iz devetih sindikalnih podružnic. Tekmovanja so zdaj že v polnem teku, Ekipe se bore med seboj v naslednjih disciplinah: odbojka? mali nogomet, rokomet, namizni tenis, bali- nanje, kegljanje, streljanje, ečai vlečenje vrvi, tek v vrečah in šah, Organizator je predvidel za zmagovalce v posameznih disciplinah prehodni pokal, Podružnica pa, ki bo nastopila na delavsko športnih igrah z največjim številom ekip, bo prejela v trajno last poseben pokal. Zanimanje za letošnje igre pa ni veliko samo med nastopajočimi, temveč med celotnim članstvom sindikata,. saj je iz dneva v dan več obiskovalcev športnih igrišč, ki bodrijo svoje tovariše. H, F. e a a B ■ V VEDNO V SREDISCU USTVARJALNIH RAZPRAV Občni zbor je opredelil prizadevanja sindikatov v prihodnjem mandatnem obdobju R | ■ ■ 1 (Nadaljevanje s L strani) v tovrstni potrošnji. In če so bile investicije v zgradbe v letu 1965 še 35,7 %, so znašale v minulem letu le še 33,6 %, pri tem pa so močno porasle investicije v opremo, Tako so očitna prizadevanja delovnih kolektivov, da bi naložili več sredstev v modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih objektov in to zlasti tistih, ki lahko v najkrajšem času vplivajo na intenzivnejše izkoriščanje ekonomskih potencialov delovnih organizacij, s tem pa na višji dohodek in trdnejši materialni položaj proizvajalca. In kakšen je neposredni gmotni položaj upravljavca? .,, Kljub porastu nominalnih osebnih dohodkov in porastu produktivnosti dela so dosegli realni osebni dohodki v industriji in rudarstvu Slovenije predreformno raven šele v juniju minulega leta. Posledica ekonomskih ukrepov, sprejetih neposredno ob reformi in katerih namen je bila uskladitev vseh vrst potrošnje z realnimi možnostmi, je bila sprva zmanjšanje ravni realnih osebnih dohodkov, Vendar pa je bilo to zmanjšanje samo začasno in so že za zaključek minulega poslovnega leta značilni naslednji podatki: indeks realnih osebnih dohodkov, je 107, Indeks produktivnosti dela pa 103, In še nova primerjava: v sedemnajstih mesecih po reformi v primerjavi z dvanajstimi mesenimi pred reformo se je produktivnost dela povečala za 6 %, realni osebni dohodki pa so se povečali za 0,1 %, To pa pomeni, da kljub izboljšanju materialnega položaja delavca industrije In rudarstva vendarle ne moremo govoriti o ekspanziji osebnih dohodkov, ki bi pretila ogroziti stabilizacijo njegovega gmotnega položaja in ogroziti stalen, sicer nekoliko manj.intenziven, vsekakor pa zanesljiv porast njegove življenjske ravni, pilo, da je možno doseči višji Osebni dohodek s povečevanjem produktivnosti dela, leto dni zatem pa se je mnenje tistih, ki SP tako mislili, povzpelo že na 73,5 %. Na vprašanje pa, kaj zavira preprečevanje reforme v delovnih organizacijah — z drugimi besedami, kaj zavira prehod na intenzivnejše gospodarjenje — je sredi minulega leta pavedlo 45 % anketiranih delavcev naslednje vzroke: pomanjkanje dobrih strokovnjakov, premalo spodbuden sistem nagrajevanja, premajhna odgovornost vodilnih delavcev in šele kot zadnje — pomanjkanje reprodukcijskega materiala. In slednjič, samo 14 % anketiranih delavcev misli, da reformo zavirajo tako imenovane sistemske rešitve. Tako bi tudi mogli z vso upravičenostjo reči, da je med proizvajalci prevladalo realistično spoznanje, da si morejo svoj gmotni položaj izboljšati in utrditi le z večjo' prizadevnostjo, višjo produktivnostjo, bolj intenzivnim gospodarjenjem in da je njih materialni položaj v prvi vrsti odvisen od njih samih. Pa naj to pomeni, da se s spremenjenimi materialnimi odnosi spreminja tudi funkcija sindikatov? .. Prav to. Če priznavamo, da materialni položaj proizvajalca opredeljuje njegov družbeni položaj, če ugotavljamo, da je materialni položaj čedalje bolj neodvisen od proizvajalca samega, potem je tudi osnovna naloga sindikata, da mu kot organizirana družbena sila pri tem z vso svojo vplivnostjo pomaga. Z drugimi besedami povedano: sindikat mora biti v središču vseh ustvarjalnih raz- ^WWVNAAAAA/WWVWWWVWWVWWVyVWWVW\AA/WV"yV'VN KONSTITUIRAN JE NOVI RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE Kako Je proizvajalec sam sprejel te determinante njegovega sedanjega materialnega položaja in predvsem, kako sam gleda na izboljšanje svojih gmotnih razmer?... Iz raziskave o javnem mnenju med zaposlenimi v industriji in rudarstvu Slovenije si moremo dovolj jasno izoblikovati odgovor na to vprašanje. Neposredno po reformi je še 43 % anketiranih delavcev me- Občni zbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je drugega dne svojega dela izvolil 73 članov novega plenuma republiškega odbora in pet članov nadzornega odbora. Neposredno po zaključku občnega zbora pa je delovni predsednik sklical vse izvoljene na prvo sejo plenuma, da bi konstituirali novi republiški odbor, Za predsednika republiškega odbora ie bil soglasno izvoljen JOŽE GLOBACNIK, za novega tajnika pa so člani izvolili EMILA TOMAŽIČA iz Maribora, kajti dosedanji tajnik RO STJEPAN ŠAUBERT odhaja na novo delovno dolžnost v centralni svet. Novi elani predsedstva RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije pa so še: JOŽICA HRAST, kemijski tehnik iz novomeške Krke, MIHAEL KUNAVER, tehnik iz Poslovnega združenja energetike, Ljubljana. JOŽE KOLAR, vodja obrata iz Pomurskega tiska v Murski Soboti. LUDVIK KUHAR, ekonomist v kranjski Elektromehaniki, STOJAN KURENT, vodja obratovne kontrole v Tomosu,- ELZA KODRIČ, referent v Tekstilni tovarni Ajdovščina, TATJANA LESKOVEC, finančni knjigovodja v KLI Logatec. VIDA LOTRIČ, predsednik komisije za kadrovsko socialna vprašanja RO. FERDO MAJDIČ, šef kadrovske službe v Kartonažni tovarni Ljubljana, ALBIN MIKLAVC, ekonomist v Železarni Štore, SREČKO MLINARIČ, predsednik sindikalne podružnice Železarne Jesenice, LOJZKA PLANINŠEK, socialna delavka v kranjski Savi. VILI PUKMAJSTER, obratni električar Rudnika Trbovlje, DANILO POCAJT, šef skladišča v Gorenju, Velenje. IVAN STRMČNIK, sekretar podjetja v Tovarni rezalnega orodja Prevalje, STANKO TADINA, pravnik v TAM in inž. JANEZ ZAPLOTNIK, šef razvojne službe v Elmi, Črnuče. žWNAA/WW\AAAAAAA^yWWVWVWVVWWW\AAAA^A/WWWVW^ prav o tem, kako v prihodnja izboljšati materialni in i s tern družbeni položaj upravljavca, Tako je tudi II. občni zbor sim dikata delavcev industrije in ru: darstva Slovenije sprejel za ena svojih glavnih nalog usmerjanje proizvajalcev-upra. Ijavcev ng intenzivno gospodarjenje. Tg usmerjanje pa hkrati pomenj aktivno razreševanje številnih protislovij tako znotraj delovnih organizacij kot v odnosih med delovno organizacijo in širšg družbeno skupnostjo. Razreševan nje protislovij, ki so na eni strani posledica še vedno neizoblikovanih sistemov formiranja in delitve dohodka protislovij, ki nastajajo spričo različnega vrednotenja dela zaposlenih, protislovij, ki jih porajata nerazme-jeni in neopredeljeni samoupravna pristojnost in odgovornost v delovnih kolektivih ... Po drugi strani pa bo potrebno temeljito proučiti tudi vse druge dejavnike, ki vplivajo na povečevanje produktivnosti dela in intenziviranja proizvodnje, in seveda poiskati najbolj ustrezne rešitve. To velja še posebej za možnosti v koncentraciji kapitala in povečevanju njegove učinkovitosti, pa naj že bo preko poslovno tehničnega sodelovanja, integracijskih procesov ali preko koncentracije v bančnem mehanizmu ter nato v svobodni cirkulaciji teh sredstev. In ne nazadnje, v sindikatih se bo potrebno zavzeti, da potrgamo nekatere še vedno močne administrativne spone, ki zlasti na področju cen in kreditne politike preprečujejo hitrejši razvoj znatnega dela industrije, ter vplivati, da se tudi ukrepi splošne go-. spodarske politike podrede trajnejšim gospodarskim gibanjem. Zakaj tako?... V enem od svojih sklepov so sami pojasnili: -Zbor izraža prepričanje, da je stabilizacija gospodarstva eden" od osnovnih pogojev za nadaljnje uveljavljanje samoupravnih odnosov v industriji. Ukrepov za stabilnost zate ni mogoče ločiti od iskrenih prizadevanj za poglabljanje samoupravljanja. Gospodarska stabilnost ustvarja tudi pogoje za sproščenejše delovanje tržišča, ki pa je sedaj še vedno pod močnim vplivom državnega urejanja, za čemer se lahko skriva tudi nezaupanje v sposobnost proizvajalcev,-" BOJAN SAMARIN Sindikati v utrjevanju samoupravljanja (Nadaljevanje s 1, strani) zborov pripraviti osnutke stališč, za katere se bomo v posameznih sindikalnih organizacijah zavzemali v prihodnjem obdobju. jo imajo v samoupravljanju, ko morejo napredne tehnično-eko-nornske zamisli uresničevati ob polni podpori v samoupravljanju organiziranih družbenih sil. Značilnost letošnjih občnih zborov so bile pogoste in obširne razprave o tem, da vlada večji ali manjši nered v organizaciji poslovanja, v pripravi dela, v poslovno tehničnem povezovanju in še v mnogih drugih vprašanjih. Člani sindikata so dali jasno razumeti, da jih močno motijo primeri, ko je red sicer uzakonjen v samoupravnih predpisih, vendar pa ga nekateri ne spoštujejo. In spet so terjali, da se tudi vsa tista nerešena vprašanja, ki v samoupravnih predpisih in organizaciji dela puščajo špranje za nered in neodgovornost, urede s samoupravnimi akti, Sodimo tudi, da §o letošnji občni zbori vnovič in v celoti potrdili, da v samoupravni praksi nikoli ni bilo dileme -za« ali »zoper« red. V zavesti večine naših članov je zmagalo prepričanje, da je red bistveni sestavni del samoupravnih odnosov. Toda prav tako je zmagalo tudi prepričanje, da samoupravnega reda hi mogoče. zamenjati z oblastjo ali s posebnimi pooblastili posameznikom. Zahteve po posebnih. pooblastilih, čeprav jih nekateri še tako opravičujejo z reformo, in naj se njihovi zagovorniki tega zavedajo ali ne, namreč pomenijo napad na reformo na njenem najbolj občutljivem mestu. Iz prizadevanj za realizacijo reforme namreč izključujemo samoupravljalsko pobudo,, brez katere pa si ni mogoče zamišljati'trajnega napredka. In končno, vsi ti pobijajo na edinstveno prednost, ki Ob različnih priložnostih in v različnih dokumentih naših političnih organizacij smo jasno povedali, da vsi problemi samoupravljanja še niso razrešeni že s tem, da se z njim kot z osnovno pravico delovnega človeka samo strinjamo. Mnogo je še zadev, o katerih je potrebno teoretično razpravljati in jih praktično spreminjati. Naj na kratko omenim le nekatera vprašanja: • Ali še ustrezajo sedanje, že tradicionalne, od začetkov organizacije delavskih svetov ohranjene oblike in metode delovanje, še posebej v tistih delovnih organizacijah, kjer nimajo organiziranih delovnih enot? Upoštevati namreč moramo, da se je medtem materialna osnova samoupravljanja že močno spremenila, To velja tudi za številne druge zadeve, ki jih poslej samostojno urejajo v delovnih organizacijah, so pa odločitve še vedno v celoti odvisne od delavskih svetov, Ali zato vsebina dela delavskih svetov že ni v nasprotju z oblikami organizacije, ki v marsičem vplivajo na kakovost odločanja in sodelovanja članov delovne skupnosti pri posameznih odločitvah? • Vsako delo terja tudi nacionalno delitev dela, kar pa velja tudi za odločanje o družbenih zadevah na ravni delovnih organizacij in širših skupnosti, Ali ne bi bile bolj koristne kot so največkrat jalove diskusije o pristojnostih posameznih ravni odločanja, in ne da hi pri tem upoštevali smotrnost raz- prave o tem, kako članom delovne skupnosti zagotoviti vpliv pri odločitvah, in to neodvisno od ravni, na kateri bodo formalno odločili? • Delegati iz Iskre, Elektro-montaže in lesno industrijskih podjetij bodo verjetno lahko posredovali dragocene izkušnje, ki so si jih pridobili v urejanju samoupravnega položaja obratov oziroma tovarn v njihovem sestavu, Mislimo, da je točna ugotovitev, da so se ekonomski interesi za skupno povezovanje razvili šele tedaj, ko so obrati ozir. tovarne dobili resnično možnost gospodarjenja in so se zato brez zunanjih pritiskov odločili za tisto, kar jih povezuje, In nasprotno, ekonomsko tehnični razlogi govorijo za integracijo, denimo v Lesno industrijskem podjetju Konjice, vendar pa se prav v tem primeru pojavljajo močne sile za dezintegracijo. Čeprav je bržčas več vzrokov za dezintegraeijske težnje, pa je osnovni prav gotovo v neurejenem samoupravnem položaju dislociranih obratov, • Že razprava o mnenju delavcev Industrije In rudarstva o reformi je opozorila na problem odgovornosti. Tudi ml smo večkrat, ponavljali zahtevo po odgovornosti, veliko manj pa je bilo prizadevanj in predlogov, kako to odgovornost tudi praktično opredeliti, • Zastavlja se tudi vprašanje, ali zadostujejo samo politična prizadevanja za urejanje notranje delitve dohodka po delu, če hkrati ni praktičnih rešitev. da bi mogli strokovno ob vladati. tudi tehniko zajemanj? stroškov in timlRvljanja dohodka v delovnih enotah ter da bi jo podredili samoupravnemu položaju zaposlenih. Se posebej bi kazalo kritično presoditi, ali smo storili dovolj za izmenjavo medsebojnih izkušenj, za publiciranje dobrih rešitev in za organizacijo stalne, tudi strokovne pomoči pri usmerjanju teh procesov v delovnih organizacijah. • Še zlasti zdaj, ko so sprejeti zaključni računi delovnih organizacij bi kazalo ponovno, čeprav marsikje že nekoliko pozno, ugotoviti, ali smo ostali dosledni sprejetim načelom reforme; dosledni v tem, da delimo dohodek v skladu z doseženo produktivnostjo, Brez podrobnejših analiz pa lahko trdima da imamo opraviti z d vem8 skra.inostima, Ponekod z nizkih1 dohodkom in osebnimi dohodka 'ki opozarjajo na notranje slabosti gospodarjenja, V teh primerih Je tudi očitno, de so s® sprijaznili ne samo z nizkimi osebnimi dohodki, temveč tud1 s slabostmi v gospodarjenju. drugi strani pa imame opraviti z gibanjem osebnih dohodkov, to velja res za maloštevilne kolektive, ki niso v skladu z gibanjem produktivnosti in kar nekateri upravičujejo med drugih tudi s spremembami cen v minulem obdobju, V sindikatih pa sodimo, d8 ni mogoče spreminjati delitvenih odnosov mimo sprejete,a? načela o skladnem gibanju rast1 osebne potrošnje in produktiv- nosti. k'tudi. da ni mogoče nemariti sprejetih programov rekonstrukcije proizvodnih n8' nrav, Navidezno prožno spremi' njanje delitvenih odnosov mirn0 čvrsto doeovoriene politike ,Pa ie lahko voda na mlin mezdnih pritiskom, še nnsehei, če so -sredi r^n-meni kriteriji za de*1' tev po delu, Iz utemeljitve osnutka sklepov II. občnega zbora Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije Dz ni ob st< je. lil oh re Fc ra kč ja U( le d. Sl gi sl sl Sl tc n k ji Š d Sl ž: d. a > £ e -S ~T dni v sindikatih ALI JE GRADBENIŠTVO RES V SLEPI ULICI? S posveta o problemih razvoja gradbeništva v Domu sindikatov II. občni zbor sindikata \ delavcev storitvenih jjj dejavnosti Slovenije LJUBLJANA, 17. maja. — [ Danes, popoldne se je v dvora- | ni Doma JLA začel II. redni : občni zbor sindikata delavcev ! Storitvenih dejavnosti Sloveni- ! je. Potem ko so delegati izvo- * lili delovne organe svojega ; občnega zbora, je predsednik j republiškega odbora Lojze 5 Fortuna prebral izčrpen ref e- i rat o bodočih nalogah sindi- ] kata delavcev storitvenih de- š javnosti Slovenije, ki je med E udeleženci občnega zbora na- ; letel na zelo ugoden odmev. » Po odmoru , se je začela raz- • prava o aktualnih problemih ! v storitvenih dejavnostih in E nalogah sindikatov v prihod- j njem mandatnem obdobju. Ju- i tri bo zbor nadaljeval z de- i lom. Občnemu zboru sindikata » delavcev storitvenih dejavnosti j Slovenije prisostvuje tudi dele- ■ gacija delavcev trgovine, go- i stinstva in turizma pokrajin- E skega vodstva Konfederacije E svobodnih italijanskih sindika- S tov (CGIL) iz Torina, predsed- ■ nik Centralnega odbora sindi- ; kata delavcev storitvenih de- jj javnosti Jugoslavije Duško | Sobot, podpredsednik RS ZSS j Andrej Verbič in drugi pred- j stavniki družbeno političnega : življenja. E Podrobneje o II. občnem ■ zboru sindikata delavcev sto- • ritvenih dejavnosti Slovenije ! bomo poročali v prihodnji šte- jj Vilki našega lista. (Nadaljevanje s 1. strani) ocenili tudi drugo, mnogo manj razveseljivo stran gradbeništva v minulem obdobju. Ta del delovnih organizacij, ki vlečejo razvoj gradbeništva očitno navzdol, hodi mimo pozitivnih prizadevanj, znyinjšuje obseg proizvodnje, odpušča delavce, se zadovoljuje z nizkimi osebnimi dohodki, skromnimi skladi in tako zapada v počasno odmiranje. Prav ta podjetja pa hkrati vplivajo na zaostajanje gradbeništva Slovenije za razvojem gradbeništva Jugoslavije, gospodarstva Slovenije in gospodarstva Jugoslavije. Nadrobna analiza zaključnih računov 113 delovnih organizacij v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala za minulo poslovno leto razkriva, da se je v 42 ' delovnih organizacijah zmanjšal celotni dohodek do 40 odstotktiv; v 61 delovnih organizacijah pa dohodek celo do 65'%, čeprav bi moral dohodek že zaradi spremenjene delitve med družbo in delovno organizacijo hitreje naraščati kot v prejšnjih letih. POTREBEN JE ODKRIT IN USTVARJALNI POGOVOR Že ti podatki, čeprav bi lahko nanje navezali še mnoge druge, ki jih zajema analiza, opozarjajo, da je čas za temeljit pogovor o skupni uspešnejši gospodarski poti slovenskega grad- beništva. Ne gre zanikati nekaterih objektivnih okoliščin, ki so vplivale na počasnejši razvoj gradbeništva, vendar' je za tak razvoj več subjektivnih vzrokov in neizdelana zasnova nadaljnjega razvoja gradbeništva Slovenije v pogojih gospodarske reforme. V letih konjunkture so se porajale težnje po razdelitvi trga na posamezna interesna področja gradbenih podjetij, Slovenije, v reformi pa izredno Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313 VI. telefon uredništva 316-672. 316-695. 312-402 in 310-033, uprave 310-033 Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. iOl-620-7-3200(1-10-3204-486. - Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din. — Naročnina je četrtletna 6.50 N-din - 650 S-din - polletna 13 N-din - 1300 S-din in letna 26 N-din — 2600 s-din. - Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica«. Ljubljana. zaostrena konkurenca, ko se gradbena podjetja v ostrem konkurenčnem boju spopadajo na licitacijah, včasih brez vsake poslovne morale in povsem brez misli na prihodnost. Zelo malo pa je prizadevanj, kako odpraviti enega osnovnih vzrokov za takšne odnose, to je i preveliko razdrobljenost gradbenih podjetij in preskromna prizadevanja za integracijo. Brez močnejše koncentracije proizvodnih sil in sredstev najbrž slovensko gradbeništvo nima najboljših izgledov za hitrejši napredek. Na tem področju bi pa morale več storiti različne institucije s področja gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Napak je, da se nekateri izmikajo tej odgovornosti, namigujejo drug na drugega, kdo naj prevzame pobudo za odkrit, složen in ustvarjalen pogovor o dejanskih razmerah na področju gradbeništva in o izboljšanju njegovega položaja, hkrati pa razvrednotijo dobronamerni poskus, kako spraviti takšna prizadevanja z mrtve točke. Navzlic temu zadnje posvetovanje ni bilo brez uspeha, čeprav udeleženci posveta tokrat niso odgovorili na vsa vprašanja, ki jih terjajo trenutne razmere v gradbeništvu. 1. V. ■eibibbbbbssbmbbbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbbbbbbbu NA ROB PLENUMA TRŽlSKIH SINDIKATOV KOMU JE NAMENJEN STROKOVNI SINDIKAT? V AKCIJI »ZAPOSLOVANJE« Kranj V katerikoli od petih gorenjskih občin vse do nedavna res še hi bilo težko najti dela. Le nekaj deklet na Jesenicah, kjer skoraj v vseh podjetjih, zlasti pa v Železarni potrebujejo delavce, je ostajalo brez dela že nekaj let nazaj. Danes pa tudi na Gorenjskem, čeprav morda na najbolj razvitem industrijskem področju v republiki, ni več tako lahko najti dela. Se bolj natančno povedano, ni več lahko najti dela v tovarnah, kamor pa ljudje še zmeraj silijo. Silijo, kot da bi bilo delo v uslužnostnih dejavnosti, od komunale, gostinstva, trgovine, turizma pa do obrti kaj manj vredno, kaj težje, kaj slabše ovrednoteno. brezposelni strokovnjaki Najbolj zaskrbljujoče pa je. da od trenutno 1111 brezposelnih, kolikor jih je na Gorenjskem, kar 77_ delavcev s srednjo, višjo ini visoko šolo ne dobi dela. Jožica Puhar-Kranjc. a dali tik' na kranjskem komunalnem zavodu za zaposlovanje, je omenjeni podatek komentirala ta okle: »Se vse bi bilo v redu. če bi število brezposelnih strokovnjakov upadalo, toda podatki kažejo, da iz dneva v dan narašča, kar pa je za Gorenjsko kot gospodarsko razvito področje močno problematično. Drug problem pa je, da ne moremo zaposliti 300 mladincev in mladink, ki so zapustili osnovno šolo.« SPET: SAMO DOLOČENO DELO V DOLOČENEM PODJETJU Miro Grum, zaposilovalec pri kranjskem komunalnem zavodu za zaposlovanje pa dopolnjuje: »Trdim, da je dela dovolj za vse, samo ko bi ga vsi tudi hoteli sprejeti. Morda je med brezposelnimi le 10 takih, ki bi prijeli za vsako delo. Delo po pravilu odklanjajo ženske, pa čeprav je največ brezposelnih, kar 735 od skupnega števila. Pred nedavnim smo imeli prijavljenih 40 brezposelnih kuharic in niti ene nismo mogli dobiti, da bi šla na delo v kuhinjo. Sicer pa so nekateri brezposelni sila prebrisani. Kadar slišijo, da gre neki tovarni dobro, potem hočejo vsi prav v to tovarno. Tako pred dvema letoma za kranjski IBI nismo mogli dobiti niti ene delavke, ker so vse vedele, da tovarna odplačuje kredite in da imajo zaposleni nizke osebne dohodke. Danes, ko pa se je IBI znebila kreditov in ko so se osebni dohodki zaposlenih občutno dvignili, hočejo vse brezposelne ženske samo v IBI. Ali pa v Savo, ki tudi dobro stoji...« KAM Z MLADINO? / Pred tednom dni je plenum tržiškega sindikalnega sveta razrešil dolžnosti dosedanjega predsednika Marjana Bizjaka, ki je bil na nedavnih volitvah izvoljen za predsednika občinske skupščine. Za novega predsednika ObSS je plenum izvolil Iva Berganta, predsednika IO sindikalne podružnice v tržiški Predilnici. Kadrovske spremembe so bile hkrati povod za obračun dela za zadnje obdobje občinskega sindikalnega sveta. Za to obdobje je značilna mimo mnogih nalog, ki so jih uspešno opravili tržiški sindikati, izvedba občnih zborov sindikalnih podružnic in strokovnih odborov. Na plenumu so ugotavljali, da so sindikalne podružnice sicer v roku in organizacijsko dobro pripravile občne zbore, vendar pa z vsebino razprave in žaključki občnih zborov niso bili zadovoljni. V razpravo so se vključili le maloštevilni udeleženci občnih zborov, ki so tudi sicer zelo malo prispevali k boljšemu delu sindikalnih podružnic. Opaziti je bilo, da je razpravljalo zelo malo neposrednih proizvajalcev, pač pa so pogo- steje razpravljali vodilni delavci. Redkobesednost delavcev iz proizvodnje opozarja na pasivni odnos članstva do svoje organizacije. Na plenumu so sicer menili. da tržiške delovne organizacije ne doživljajo težjih ekonomskih pretresov, ki bi neposredno vzpodbujali proizvajalce k razpravi in bi se zaradi nuje oprijeli svoje organizacije. Vendar je to slab izgovor za mrtvilo v sindikalnih podružnicah. Veliko bolj bo držala ugotovitev, da so tržiški delovni kolektivi zelo slabo obveščeni o vsem, kar se dogaja v delovnih organizacijah in da se zaradi tega rie vključujejo v razprave o vseh omenjenih vprašanjih, ki zadevajo kolektiv. Del krivde za takšne razmere morajo prevzeti nase tudi izvršni odbori sindikalnih podružnic. Zadnji občni zbori opozarjajo, da poteka delo sindikata mnogokje bolj po občutku kakor po načrtu, saj je na primer v sindikatih storitvenih dejavnosti od 13 sindikalnih podružnic sprejela načrt dela za prihodnje obdobje le ena sindikalna podružnica. . Tržiški sindikati imajo tri strokovne odbore, sindikat delavcev družbene dejavnosti, storitvenih dejavnosti in odbor delavcev industrije in rudarstva. Noben od teh strokovnih odborov pa ne zajema več kot 13 podružnic. V razmeroma maloštevilnih strokovnih sindikatih, bi po mnenju plenuma morali bolj občutiti delo strokovnih odborov. Kolikor vzdržuje le formalni stik med občinskim svetom in sindikalnimi podružnicami, najbrž ne upravičujejo svojega obstoja. Delo strokovnih odborov bi moralo sloneti na tesni - povezavi s sindikalnimi podružnicami. Takšna povezava bi morala biti po oblikah zelo bogata. Na plenumu so našteli le nekatere, to so na primer obiski v sindikalnih podružnicah, posveti s predsedniki izvršnih odborov, posveti s sindikalnimi vodstvi sorodnih dejavnosti itd. tankočutno prisluhnemu članstvu, potlej ne odkrivamo s temi in podobnimi oblikami sodelovanja med občinskim forumom in sindikalnimi podružnicami ničesar novega. Gre le za to, so predočili na plenumu, da se strokovni odbori s svojim delom vendarle že postavijo v okvir sindikata, ki ga v občinskem merilu zastopajo. I. V. ^\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\,\v\\\\\W Pravna posvetovalnica DE • VPRAŠANJE: Moj znanec je od leta 1950 do 1961, torej skupaj 10 let in 7 mesecev, odslužil zakonito kazen v kazensko poboljševalnem Zavodu. Vso bodo je bil v delavnici, v glavnem v oddelku za ^njigovcštvo, katerega je vodil knjigoveški mojster. Danes je zaposlen v ’ invalidskem podjetju kot rezač na stroju, opravlja Pa tudi samostojno priložnostna knjigovešlta dela. Ali se mu šteje doba oziroma delo v zavodu v pokojninsko «obo? Ako se mu šteje, kako naj si to pridobi? S. J. — Maribor. Osebe, ki med prestajanjem kazni zapora ali strogega zapora tielajo na določenih delovnih mestih v zaporu, niso v delovnem razmerju. Zato se jim obdobje take zaposlitve ne šteje v zavarovalno dobo za pokojnino. Po določbi 256. člena temeljnega Zakona o invalidskem zavarovanju so take osebe zavarovane ®amo za invalidnost, ki je posledica nesreče ali poklicne bolezni aa rednem delu, ki ga opravljajo na določenih delovnih mestih. M. VEHOVEC * VPRAŠANJE: Pne 10. I. 1966 sem morala na ustni nalog upravnika zapusti delovno mesto vodje pisarne ter so me tako brez odločbe remestili na delovno mesto referenta; na tem delovnem mestu elam še danes. Ker je to delovno mesto višje ocenjeno od nioje-®a Prejšnjega delovnega mesta, me zanima, ali mi gre osebni °hodek delovnega mesta, na katerem delam, in od kdaj? M. K. — IG d iPe^ovna organizacija vam je dolžna določiti višino osebnega otiodka, ki je predviden za delovno mesto, na katerem delate, ? sicer od 10. I. 1966 dalje, to je od dneva, ko ste na tem el°vnem mestu začeli opravljati delo. Po zakonu so izhodišče za osnove osebnega dohodka, ki jih delovna organizacija določa glede na naravo in posebnosti dela, zlasti vrsta delovnih nalog, ki jih ima delavec na delovnem mestu, zahtevnost nalog oziroma dela. ki postavlja pred delavca določene zahteve glede delovne sposobnosti, delovni pogoji in podobno. Na drugi strani je delavec na podlagi svojega delovnega prispevka — glede na delovne uspehe delovne enote, v kateri dela in delovne organizacijee kot celote — upravičen do delitve sredstev, ki jih delovna organizacija nameni za osebne dohodke. Delavcu gre osebni dohodek po delu, ki ga opravlja, če delavec z nižjo kvalifikacijo opravlja ria delovnem mestu, za katerega je predvidena višja kvalifikacija, je upravičen do osebnega dohodka, ki bi ga ddbil na tem delovnem mestu višje kvalificirani delavec. Delavcu gre plačilo za tisto delo, ki ga stvarno opravlja. J. TRAJCEV Anica Čop, poklicna usmerjevalka pri zavodu, pa je ob tem opozorila na naslednji problem: »Sprašujem se, kam borna spravili 2754 deklet in fantov, ki bodo letos zaključili osnovno šolo. Ko smo jih anketirali, se jih je 536 odločilo za uk v različnih poklicih, 257 za šolanje na tehniških šolah, za gimnazijo se jih je odločilo 257 in za različne zdravstvene šole 153 itd. Toda to so samo želje. Kajti prostih, zlasti učnih mest pa je mnogo manj. Samo dva primera naj omenim: v trgovsko šolo želi 133 mladincev in mladink, prostih učnih mest pa je samo 33; ali: za uk v kovinski stroki se jih je odločilo 148, prostih mest pa je samo 23. Največ problemov bo seveda spet z dekleti, saf je zanje kar 211 učnih mest premalo. In če k tem, ki ne bodo našli učnih mest, prištejemo še tiste mladinke in mladince, ki ne bodo sprejeti na različne srednje šole, za katere so se odločili, potem se bo letos spisek brezposelnih povečal za najmanj 500 delavcev...« NERESNOST, ALI KAJ? Kakšne pa so letos potrebe delovnih organiazcij na Gorenjskem po zaposlovanju novih delavcev? Na to vprašanje odgovarja Jožica Puhar-Kran jčeva: »S kadrovskimi službami v delovnih organizacijah skušamo sodelovati, toda' te nas ne. jemljejo resno. Ko smo prav te dni zbirali potrebe delovnih organizacij po zaposlovanju novih delavcev, nam jih je sporočilo samo 36 odstotkov delovnih organizacij. Šele na ponovne urgence smo tiomaj uspeli zvedeti, da bodo delovne organizacije letos zaposlile predvidoma 2430 delavcev, od tega le 23,6 odstotka žensk. Najbolj zaskrbljujoče pa je spet, da podjetja zapirajo vrata strokovnjakom, sicer v jeseniških podjetjih ne bi potrebovali le enega delavca z visoko izobrazbo in le 11 delavcev z višjo ter 44 delavcev s srednjo izobrazbo, kot nam to zdaj zatrjujejo. Še slabše je v Tržiču, kjer podjetja letos potrebujejo le 1 delavca z visoko in 10 delavcev s srednjo izobrazbo.« PORAZNA KADROVSKA STRUKTURA Na kranjskem komunalnem zavodu za zaposlovanje nismo dobili vseh podatkov za Gorenjsko, kakšna je kadrovska struktura v podjetjih, marveč smo jih dobili samo za kranjsko občino. Tu pa je kadrovska struktura porazna. Na delovnih mestih, kier bi bila potrebna srednja izobrazba, ima takšno izobrazbo le 41,6 odstotka zaposlenih, na delovnih mestih, ki terjajo visoko izobrazbo, ima takšno izobrazbo le 38,3 odstotka. Po drugi .strani na so delovne organizacije v kranjski občini sporočili zavodu -za zaposlovanje, da potrebujejo le 9,2 odstotka več delavcev s srednjo izobrazbo in le 3,6 odstotka več delavcev z visoko izobrazbo. Komentar verjetno ni potreben! MILAN ŽIVKOVIČ Akcija »Zaposlovanje« v Novem mestu PRIHODNJI TEDEN: Is naša družbe Z OBČNEGA ZBORA SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Temeljit delovni pogovor 5 ' Prizadevanja naše družbe so usmerjena v to, da bo imel vsak človek občutek zdravstvene varnosti ter resnično možnost in zagotovilo do strokovne, humane in ob pravem času nudene zdravniške pomoči Konec minulega tedna je bil v Ljubljani redni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva. Zdravniki so razpravljali o mnog-Mi konkretnih stanovskih vprašanjih, v glavnem pa o položaju zdravnika v novih pogo/jh zdravstvene službe in o njegovi vlogi v družbeno političnem delu. Na občnem zboru so želeli zdravniki ugotoviti položaj in vlogo zdravnika v novih pogojih zdravstvene službe. V takšno razmišljanje sili zdravnike materialni položaj zdravstvene službe in pa današnja stopnja samoupravljanja, so poudarili. Že dlje časa občutijo razkorak med materialnimi možnostmi in potrebami v zdravstvenem varstvu, vendar tudi prvo obdobje izvajanja novega zakona o zdravstvenem varstvu ne kaže ugodnejšega in bolj usklajenega materialnega položaja zdravstvene službe. Zaradi tega se znajdeta bolnik in zdravnik, ki bi morala sicer sodelovati z roko v roki, vsak na svojem koncu. N» »oSti vedno potrebujejo pridne roke fantov, ki so pripravljeni delati tudi v mrazu, vetru in dežju Slovenski zdravniki popolnoma soglašajo z javnim mnenjem, ki ga je izvedel In analiziral Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in ki pravi v analizi med drugim o odnosu med zdravstvenim delavcem in bolnikom: »Prizadevati si je treba, da bi imol vsak človek občutek zdravstvene varnosti in resnično možnost in zagotpvilo strokovne, humane in ob pravem času nudene zdravniške pomoči,« Ob tem pa so na občnem zboru poudarili, da bj morali s tem stališčem uskladiti ekonomsko bolj proučen sistem zdravstvenega varstva in ne narobe. V današnjem sistemu zdravstvenega varstva ima zdravnik zelo neugoden položaj. Nekdo je de- jal na občnem zboru, da je zdravnik »strelovod« za vse ne-nezadovoljo. Enkrat zadevajo vanj strele bolnika, drugič li-nanserjev. Ob doslednem spoštovanju predpisov, ko krmari med zahtevami enih in možnostmi drugih, se laže zgodi, da se spre z zdravniško etiko, da se zaplete v nepravilnosti. Tak položaj bi mu morali olajšati. Zavarovancem bi morali veliko več povedati o novih pogojih zdravstvene službe, zlasti o pravicah zavarovancev, no pa, da morajo razlagati o obsegu pravic najpogosteje le zdravniki. V razpravah o materialnem položaju zdravstvene službe so nekateri menili, da zdravnika ne bi smeli postaviti v materialni odnos OD BESED K DEJANJEM __ Povezovanje in nova organizacija zdravstvene službe v Zasavju Zasavje je enovita in nedeljiva demografska celota, saj je na tem področju patologija prebivalcev enaka oziroma slična ter svojstvena. Zato so bile že pred časom izražene pobude, naj bi dosegli med zdravstveno službo v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi večje sodelovanje oziroma naj bi proučili možnost, če ne bi kazalo to službo združiti. Doslednejše uveljavljanje načel gospodarske reforme in v zvezi s tem omejevanje potrošnje tudi v socialnem zavarovanju ter v zadnjem času sprejet zakon o organizaciji zdravstvene službe v naši republiki pa so te razprave pospešile, dozorela pa je tudi misel o združitvi vseh treh zdravstvenih domov v enotno osnovno zdravstveno institucijo za celotno Zasavje. V tej zvezi je treba omeniti, da je ob koncu 1964. leta ustanovljeni Zasavski medobčinsKi zdravstveni center pripravil na- črt za novo organizacijo zdravstvene službe na področju Zasavja, kjer je nekaj nad 45.000 prebivalcev. Pri tem je upošteval načela, ki prihajajo zdaj vse bolj do izraza, vendar pa je bil center po letu dni delovanja ukinjen in tako ni bilo organa, ki bi nadaljeval ali pa morda tudi že zaključil začeto delo, to je — uveljaviti novo organizacijo zdravstvene službe Zasavja. Zaradi svojstvene patologije prebivalstva, zaradi slabe prometne povezanosti z ostalimi področji v naši republiki in tudi zaradi -gospodarske in druge celovitosti Zasavje tudi v prihodnje potrebuje samostojen zdravstveni dom, ki bo skrbel za osnovno zdravstveno varstvo nad 45.000 občanov. Iz dosedanjih razprav o novi organizaciji zdravstvene službe izhaja, naj bi deloval v Zasavju le en zdravstveni dom, ki bi skrbel za osnovno zdravstveno varstvo občanov; v okviru Splošne bolnišnice Trbovlje naj bi delovale tudi v prihodnje tiste specialistične službe, ki jih le-ta ima, to je interna, kirurška, ginekološka in pediatrična; ostale specialistične službe pa naj bi bile organizirane v okviru novega zdravstvenega doma, in sicer tako, da bi jih kar najbolj približali zavarovancem." Proučiti bi kazalo tudi mrežo splošnih ambulant, bolje in na višji ravni pa urediti službo sanitarne inšpekcije in hlgi-ensko-epidemiološko službo, reorganizirati pa tudi reševalno službo, jo sodobneje urediti in ustrezno opremiti. V. S. Ali veste , V BRESTU VSE MANJ PROŠENJ ZA STANOVANJA Veliko zanimanje za individualno gradnjo © V najkrajšem času bo dograjen nov stanovanjski blok, v katerem bo prostora za 16 družin V Lesnem kombinatu Brest v Cerknici si samoupravni organi že vseskozi prizadevajo, da bi omogočili svojini delavcem kar najvišji standard. Najnovejše analize o stanovanjski problematiki kažejo, da je med 1400 zaposlenimi v Brestu kljub vsemu še vedno 36 prošenj za dodelitev stanovanj. Glede na številčno zelo močno delovno organizacijo pa prosilcev razmeroma ni veliko. Posebno, če povemo, da bo že v letošnjem letu dobilo svoja stanovanja kar 23 delavcev, ki so izročili prošnje posebni stanovanjski komisiji. ... da je ljubljanska kreditna banka in hranilnica sklenila doslej še približno 3000 pogodb za stanovanjsko .varčevanje vi da bodo varčevalci skupno privarčevali 4,5 milijarde starih dinarjev; .., da se je skupna vrednost zalog, materiala, nedokončane proizvodnje in izdelkov povečala lani v državi v primerjavi z letom 1965 za 23 % in znaša 5190 milijard starih dinarjev; ... da je medsebojna zadolženost gospodarskih organizacij v Sloveniji narasla lani v primerjavi z letom 1965 za 38 % — od. 355 milijard na 491 milijard starih dinarjev; ... da so imeli proizvajalci in prodajalci obutve v državi ob koncu leta 1964 naprodaj 2,230.000 parov obutve, leta 1965 3 milijone 680.000, lani ob koncu leta pa že 4,530.000 parov; .., da ima po zadnjih podatkih od 494,860.000 zaposlenih v Sloveniji nepopolno t osnovno šolo 35,8 '/« zaposlenih, popolno osemletko 25,2 %, srednjo, splošno ali strokovno šolo 30,5 odstotka, višjo, visoko šolo ali fakulteto pa le 5% zaposlenih in da primerjava zaposlenih z visoko izobrazbo v industriji pri nas in v. Belgiji razkriva, da imajo tam v industriji zaposlenih s takšno izobrazbo še enkrat več kot pri nas; ... da je znašal naš uvoz v prvih štirih mesecih letošnjega leta 4682 milijonov N-dinarjev, kar pomeni, da je bil za 2,2 % večji kot v, enakem obdobju lani; — V najkrajšem času bo namreč dograjen naš novi stanovanjski blok, v katerem, bo 16 stanovanj, so povedali v Brestu. S pomočjo teh stanovanj in pa na račun raznih premestitev bomo torej rešili še v letošnjem letu 23 prošenj. Tako bo ostalo v naših mapah le še 13 nerešenih stanovanjskih problemov. Storili bomo vse, da bomo pričeli v najkrajšem času spet graditi in da bi bila*nova stanovanja zares dostopna vsem. tudi tistim, ki prejemajo najnižje osebne dohodke ... Ker je med delavci v Brestu tudi veliko takih, ki bi radi sami gradili ali pa obnovili svojo dosedanjo hišo, oziroma stanovanje, rešujejo samoupravni organi stanovanjska vprašanja zaposlenih tudi s pomočjo kreditov. V ta namen je odobril centralni-delavski svet podjetja za letošnje leto 50 milijonov starih dinarjev. Komisija za stanovanjska vprašanja deli dolgoročne kredite do 3 milijonov S-din, seveda v prvi vrsti tistim prosilcem, ki so kredita zares potrebni, ki imajo prvo fazo gradnje že za seboj in so seveda za podjetje kolikor toliko perspektivni. — Tudi v tem primeru število prošenj presega naše možnosti, pravijo v podjetju. Ker se pa dobro zavedamo, da pomeni tako reševanje stanovanjskega problema zaposlenih za.kolektiv najcenejšo varianta podpiramo iniciativo za individualno gradnjo na slehernem koraku. Zato tudi ni čudno, da rastejo nova delavska naselja v Cerknici kot gobe po dežju... A. U. do bolnika.. Zelo nezadovoljni so bili, da smo v naši družbi »spremenili zdravnika v inkasanta za primanjkljaje socialnega zavarovanja«. kot je to naglasil neki zdravnik — udeleženec občnega zbora. ZAGOTOVITI VISOKOSTROKOVNO ENOTNO DELO Razen v referatu predsednika društva, smo v razpravi pogrešali mnenje slovenskih zdravnikov o integraciji zdravstvene službe. O tem se pogosto pogovarjamo, ko iščemo pota za boljša in varčnejše delo zdravstvene službe, hkrati pa spodbud-nejše nagrajevanje zdravstvenih delavcev. Nekateri zdravniki razlagajo počasne premike na tem področju, s premajhnim vplivom zdravstvenih delavcev na delitev razpoložljivih sredstev za zdravstveno varstvo in s tem, da zdravstveni delavci niso stimulirani za boljšo organizacijo in funkcionalno zdravstveno službo. Takšna in podobna mnenja smo lahko slišali v pogovoru z zdravniki v odmoru. Drugi so v istem pogovoru menili, da bi lahko do boljše in bolj funkcionalne zdravstvene službe prišlo tudi po drugi poti. Pri nas imamo vrsto republiških zdravstvenih organov in institucij, vendar zdravniki še vedno pogrešajo tak medicinski vrh, Iti bi nadzoroval delo zdravstvene službe, ki bi ugotavljal, kdo dela boljše in kdo slabše in ki bi dobre, v praksi potrjene izkušnje skušal uveljaviti v vsej zdravstveni službi. Danes urejajo zdravstveno službo kolektivi zdravstvenih domov vsak po svoje in ni rečeno, da delajo povsod dobro in prav. Toliko bolj je pomembno, da se enkrat vendarle zagotovi enotno visoko strokovno delo. Velika večina zdravnikov teži k takemu redu. O tem so zdravniki na občnem zboru govorili, in v zvezi s tem menili, da je potrebno čim prej izdelati tak koncept medicinskega vrha, po katerem naj bi bil ta organ nosilec enotne medicinske doktrine. . ZDRAVNIK JE TUDI DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVEC Znaten del razprave so udeleženci občnega zbora posvetili vlogi zdravnika v družbenopolitičnem delu. O tem je največ razpravljala dr. Ruža Scgcdino-va. V samoupravnih organih družbenopolitičnih skupnosti, tako v občinskih kot republiških, so zdravstveni delavci slabo zastopani, so ugotavljali na občnem zboru. Slovensko zdravniško društvo ni bilo dovolj aktivno pri vključevanju zdravstvenih delavcev v družbenopolitično delo. Posebno je to videti v strukturi socialno zdravstvenega zbora Skupščine SRS, kjer je sicer mnogo poslancev predstavnikov zdravstvene službe, vendar med njimi ni niti enega predstavnika medicinske fakultete, klinike ali drugih, znanstvenih medicinskih ustanov. Odločitve najvišjega republiškega samoupravnega telesa pa so v veliki meri odvisne prav od njegove sestave. Napak je, da v socialno zdravstvenem zboru ni predstavnikov institucij, ki vzgajajo nov medicinski kader, niti iz institucij, kjer se poraja znanstveno delo. Tako se lahko zgodi, da mnogokatera odločitev, ki še posebno zadeva to področje, ne bo najboljša. Prav zaradi teh izkušenj bo moralo Slovensko zdravniško društvo v prihodnje posvetiti več pozornosti sodelovanju zdravstvenih delavcev v raznih strokovnih in samoupravnih organih in v razpravah o ureditvi zdravstvenega varstva. Najbrž ni prav sodil eden od udeležencev občnega zbora, ko je dejal, da se zdravniki — posamezniki niti kot organizacija, ne morejo nikomur vsiljevati in naj jih kliče na posvete tisti organ, ki je odgovoren za reševanje različnih sistemskih vprašanj, dolžnost zdravnikov pa je, da se takih razprav udeležijo. Po razpravi sodeč to ni mnenje večine zdravnikov. Večina se je namreč Izrekla na občnem zboru, da zdravnik ne more biti le visoko strokovni delavec, ampak hkrati tudi družbenopolitični delavec. I. VRHOVCAK Petiater dr. Cencič med vizito na otroškem oddelku ptujske bolnišnice Delovni kolektiv elektro strojnega podjetja Tiki v Ljubljani je letos že drugič na letnem oddihu. Ne zato, ker bi delavci ugotovili, da so prvi meseci v letu prijetnejši za letovanje kakor julij in avgust, ko vse navali v obmorske kraje, ampak iz veliko neprijetnejših razlogov. Zastoj v gradbeništvu povzroča zastoj v prodaji električnih grelnikov za vodo z znamko Tiki ali s katerokoli drugo znamko. Kupna moč pa se je zmanjšala tudi potrošnikom v starih hišah in je zato nakup sodobne gospodinjske opreme v mnogih družinah prešel iz kratkoročnega v dolgoročni investicijski plan. Zato so zaloge bojlerjev v Tiki čezmerno narasle. Vodstvo podjetja je zaprosilo za dodatne kredite na obratna sredstva, pa jih ni dobilo, zakaj ravno tako kakor tikijevci tudi bančniki vedo, da se struktura potrošnje spreminja. Denar posojajo tistim, ki ga hitro obračajo in vračajo. Tikijevci so bili prisiljeni sami poiskati izhod iz stiske. Odločli so se za kolektivni letni oddih. Ze dvakrat v letošnjem letu! Ta čas, ko se oddihujejo, zaloge ne rastejo, kajti z njimi vred počivajo tudi stroji. Ali pa bo s tem problem rešen? Na letnem Oddihu so namreč tudi komercialisti-Le dežurnega so pustili v podjetju, če se ta čas slučajno oglasi kak kupec-Pač moč navade, ki 3e strah za kruh še ni izkoreninil. Nekdo je hudomušno pri' pomnil, da bi v komercialnem oddelku obesil parolo: »Če ne gre gora k Mohamedu, mora Mohamed na goro,« Morda bo to storil tudi delovni kolektiv, ko rnu zmanjka letnega oddiha za zajezovanje neprodanih zalog ... -Ma Iz naše drtiSbe ODMEVI [ IVAN JAGER, direktor ! Delavske univerze v Seni- 5 j ur ju pri Celju nam piše o članku: KAKO ŽE PRAVI tista — »neumen kmet ima debel KROMPIR« Članek novinarja Milan« j ^Ivkoviča o mladih kmečkih 5 Proizvajalcih v šentjurski ob- S £ini nas je prijetno presenetil, j Kljub našim skromnim izja- i ^am je nastal iz kramljanja Š članek, ki naša prizadevanja i ha področju izobraževanja | kmečke mladine opisuje tako 5 realno in prikupno, kot smo to ■ že dolgo želeli, Za vaš članek se vam v ime. hu Delavske univerze in vseh sodelavcev najlepše zahvalju- ■ jem. Upam pa, da bomo še na- : Sli skupne točke za nadaljnje j Uspešno sodelovanje. MILKA STRUMELJ, j delavka iz Elektrarne v [ Trbovljah pa nam piše o j prispevku: : »KAJ TUDI SODIŠČE) NE ZALEŽE?« Najprej vas prosim, da mi j oprostite, ker vas nadlegujem : s pisanjem. Predvsem bi se : vam rada osebno zahvalila za ; Vaš trud, da ste zapisali mojo • zgodbico, pravzaprav mojo ne- j srečo, ki sem jo doživela v * Elektrarni Trbovlje 4. maja j 1963. leta, v časopis Delavska j enotnost. Z vašim prispevkom, ki je : bil lani objavljen v Delavski ■ enotnosti pod naslovom »Kaj ; tudi sodišče ne zaleže«, sem s namreč dokazala, da nisem sa^ ■ mnvoljno zapustila dela v j Elektrarni, kot mi to hočejo še : danes naprtiti posamezniki iz j lega delovnega kolektiva. Zato [ se vam še enkrat zahvaljujem j in vas prosim, če se morda : Uhko udeležite ponovne raz- ; Pcave o moji zadevi, ki bo 25.; Utaja 1967. v Elektrarni na j Era,ju samem, kjer se je zgo- j Cii la moja nesreča. S Preden bomo nadaljevali s serijo krajših sestavkov, kako smo se v mednarodnem letu turizma pripravili za letošnjo turistično sezono in kakšne možnosti bodo imeli naši delovni ljudje za letovanje, denimo v Hrvatskem Primorju ali v Dalmaciji, se v prvem napisu za hip usta-vimo pri najbistvenejših mislih, ki so jih izrekli turistični novinarji Jugoslavije, ko so se te dni zbrali na V. tradicionalnem majskem zboru v Brelah na makarski rivieri. očitniški dom brez članov kolektiva TGA! Ko je pred nekaj leti delavski svet tovarne glinice In aluminija »BORIS KIDRIČ« v Kidričevem sprejel sklep, da kupijo v Crikvenici počitniški dom za letovanje članov delovnega kolektiva in ko je pozneje kupil celo še eno stavbo, nihče izmed 1906 članov kolektiva niti pomislil ni, da bo samo nekaj let pozneje postal ta počitniški dom problem št. 1 na dnevnem redu zasedanja delavskega sveta. Vse se je pravzaprav pričelo z letošnjim letom, ko je upravni odbor, počitniškega doma “Aluminij« v Crikvenici določil ^ene oskrbnega dne, ki znašajo “tOO S-din za odrasle in 2700 “'dinarjev za otroke do 10 let. " postavljenimi cenami člani kolektiva niso mogli biti. zado-°l.ini, saj so odločno previsoke. “Pravni odbor počitniškega do-je predlagal organom delav-Eega samoupravljanja, da bi' dobri!; regres v višini 500 S-din ,a člana, kar pa so organi "Pravljanja zavrnili. Pred tem delavski svet namreč na eni ,d sv-ojih sej razpravljal o za-EiJučnem računu počitniškega , Pena, ki je zaključil poslovno {^o 1966 z 7,260.000 S-din izgu-e- Seveda ,je delavski svet skle-^ > da bo to izgubo pokril, isto-E*no pa je naročil upravnemu d boru počitniškega doma, naj ctneljito prouči poslovanje in o ern poroča delavskemu svetu. Poročilo je delavski svet siji r dobil, vendar pa so postav-j ®ne cene oskrbnega dne ostale y e- Za letovanje v počitniškem ■ biu so se prijavili trije člani iva. Na delavskem svetu ^olekt Ojl neEateri zahtevali, naj dom ž Prodajo, drugi pa zopet, naj ga isti 08 ■dajo v najem, da pod-ne bi imelo ----- z njim stro- v- Počitniški dom v Crikve-razpolaga z 86 ležišči, je 6ici, ki tako končno ostal letos brez članov kolektiva TGA, ki so v njega vložili milijonska sredstva. Čeprav še vedno iščejo razne možnosti, da bi cene znižali, pa ni več skoraj nobenega upanja, da bi prišlo do take rešitve, ki bi bila sprejemljiva za člane kolektiva TGA. O tem problemu so razpravljali tudi na zadnji letni konferenci tovarniškega odbora sindikata, kjer so delegati poudarjali, da o tem problemu nj prej nihče obvestil svetov proizvajalcev .delovnih enot. ki imajo nekaj sredstev in bi morda skušali dblno regresirati dom za letos ter s tem omogočili proizvajalcem, da bi letovali v svojem počitniškem domu. Za naprej pa so menili, da bi temeljito proučili, če še ima pomen držati tak počitniški dom, ko mora kolektiv zanj vsako leto kriti tolikšno izgubo, ali pa ga je bolje odprodati. Kakšna bo torej usoda počitniškega doma, v katerega je delovni kolektiv v minulih letih vložil ogromna finančna sredstva in vsako leto kril izgubo, še zdaj ni mogoče povsem predvidevati, vsekakor pa je že povsem jasno, da za pretežno večino članov delovnega kolektiva letošnje letovanje na morju ni dosegljivo. mf,- »ICIjub temu, da je Jugoslavija letos na široko odprla svoje meje vsemu svetu, še zmeraj ni majhno število mej in zaprek, ki so ostale in ki jih niso mogli »preprečiti« niti najrazličnejši odloki pa tudi ne zakoni v zvezi z našim turističnim gospodarjenjem,« je bila osnovna misel, izrečena na tradicionalnem zboru turističnih novinarjev Jugoslavije. »Največkrat se te meje ali zapreke še zmeraj porajajo v »glavah« administracije in jih najdemo največkrat med dvema občinama, med dvema naseljema, med dvema hoteloma, med transportnimi podjetji ali celo med posameznimi bencinskimi črpalkami,« so še pristavili. In prav bojazen posameznih obtin in delovnih organizacij, da ne bi bile v »dirki« za dolarji kaj prikrajšane glede na svoje sosede, je nedvomno osnovni vzrok, da te umetne, ponekod čvrsto zaprte meje še obstajajo in samo škodijo našemu turističnemu gospodarjenju. NADALJUJMO S HOTELSKO IZGRADNJO Mimo osnovne misli o umetno narejenih mejah med posameznimi občinami, kraji, hoteli itd..itd., pa je bilo na zboru turističnih novinarjev slišati tudi vrsto konkretnih podatkov, kakšne so še pomanjkljivosti, kj zavirajo, da bi kot turistična dežela še bolj napredovali. Takšna vrzel je nedvomno še precejšnje pomanjkanje hotelov, zlasti na Jadranu. Novinarji in turistični delavci, ki so tudi prisostvovali omenjenemu zboru,'so se zavzeli, da ne smemo omejiti izgradnje hotelov, marveč z njo nadaljevati v še večjem obsegu. Navedli so primer, da je med Rimom in Ancono v sosednji Italiji celo več hotelov, kot jih imaijro skupaj na vsem Jadranu. Prav gradnja novih hotelov bi nedvomno pogojila porast, celotnega turističnega prometa, kar pa bi edino omogočilo, da bi razrešili še vse druge probleme našega turizma, to je, da bi ob doka.i sodobnih hotelih zgradili tudi lepo urejene campi n ge, kopališča, uredili prevoze turistov, bodisi po morju ali na kopnem, ___PRIHODNJIČ: LETOS LAHKO LETOVAt I NA MAKARSKI RIVIERI..,?- J Povija na otoku Braču je zelo prijeten kraj za letovanje. Zlasti je mikaven zato. ker so tudi cene za dnevno oskrbo solidne, saj se gibljejo od 2800 do največ 3500 starih dinarjev NA ROB V. MAJSKEMU ZBORU TURISTIČNIH NOVINARJE JUGOSLAVIJE izboljšali gostinske in trgovske usluge, skratka, da bi nudili slehernemu turistu vse tisto, kar zahteva sodobnj turizem. Turistični delavci in novinarji pa so opozorili, da je sedanja' gradnja hotelov na Jadranu izredno draga, saj, kot je znano, še n| bilo nobeno hotelsko ležišče zgrajeno za manj kot 6 milijonov S-dinarjev, najpogosteje pa se ta cena suče med 10 in 13 milijoni S-dinarjev, ŠE MNOGO REZERV Ob tem, ko smo zlasti na Jadranu pa tudi v notranjosti naše . dežele- zgradili vrsto turističnih objektov,''predvsem pa prenočitvenih zmogljivosti, so turistični novinarji skupaj s turističnimi delavci ugotavljali, da je 100,000 ležišč, kolikor jih je trenutno na voljo pri nas, še zmeraj premalo, da bi se res lahko do kraja vključili v mednarodno turistično gospodarstvo. Zavoljo tega so na zboru turističnih novinarjev posebej poudarili, da moramo čimprej izdelati podroben program, kakšne objekte in seveda predvsem, kje jih bomo zgradili. Z natančno izdelanim programom o gradnji novih prenočitveni!! zmogljivosti, ne samo zasebnih turističnih sob, marveč tudi hotelov, pa se bomo Izognili tudi tako imenovani »divji« gradnji najrazličnejših turističnih objektov, ko smo jih mnogokrat doslej gradili po željah in osebnih interesih, ne pa na osnovi utemeljenih odločitev. M. Z. AT J BOMO 1 PORTRETI IN SREČANJA j er?i e j Porok je človek zase. Znan je kot vztrajen sprem-J Ijevalec in odličen poznavalec elektronske in tranzistor-site tehnike. Sam uspešno išče tudi originalne rešitve na tem področju znanosti... Vse (o človeka pravzaprav ne bi smelo presenečati, če ne bi vedel, da je Porok samouk bi da je danes odgovoren na Nuklearnem inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani za tisto delo, za katero bi potrebovali, če ne bi imeli njega, vsaj inženirja jedrske fizike, Jernej — mojster radiostroke; kot ga imenujejo njegovi kolegi — skrbi namreč v Nuklearnem inštitutu za servis kompliciranih aparatur in pa za gradnjo novih potrebnih aparatov na osnovi jedrske magnetne resonance. Mojstra Poroka sem poiskal tam, kjer preživi večji del dneva, to je v prostorih Nuklearnega inštituta v sobi 007, »Zanima vas, kako sem se pravzaprav navdušil za svoj sedanji poklic,..? Resnici na ljubo moram povedati, da sem že s 16 leti postal radioamater. Leta 1949 sem se v Cerknici sicer zaposlil kot brusač, ker pa sem imel pozneje vedno več dela s popravljanjem radio aparatov, televizorjev in podobnih stvari, sem pustil službo in začel delati na svoje, V Podskranjeku1 sem odprl privatno servisno delavnico ..,« »Ste res samouk, ali so to samo govorice?« »Preden sem odprl svojo delavnico, sem delal v Cerk- plt za vpis na Elektro fakulteto, Zanimivo ob tem je namreč to, da je bil prav on edini med zelo številnimi kandidati, ki je opravil to pomembno preizkušnjo in si zagotovil mesto za študij na fakulteti. Sicer pa slovi Porok tudi kot človek patentov. Marsikaj koristnega je že skonstruiral, vrednost njegovih patentov pa raste iz leta v leto. Ze precej časa je tega, takrat je bil Porok še navdušen motorist, ko je skonstruiral tako obleko za vožnjo na motorju, ki uspešno varuje človeka pred tem, da bi se nalezel boleče revme. V dvojno gumijasto obleko je enostavno speljal ogret hladilni zrak cilindra, ki motorista greje in istočasno izolira od vetra in mraza .,, »Že dolgo je tega,« meni | I Samouk na 007 nlci še pol leta kot električar. Največ pa sem se seveda naučil iz knjig in revij, Naročen sem bil na Radioamaterja, Proteus in sorodne revije, ki so mi zelo pomagale pri mojem strokovnem izpopolnjevanju. Ker v tistih časih, ko sem pričel delati na svoje, ni bilo moč kupiti potrebnih aparatur, sem si jih napravil kar sam. Tako sem skonstruiral merilni osciloskop, visoko frekvenčni generator, ton-ge-nerator. univerzalni instrument, grid-deep meter, skratka, vse tisto, kar sem potreboval pri svojem delu. Potem pa sem leta 1900 vse skupaj prodal občini Cerknica in se preselil na Nuklearni inštitut Jožefa Stefana . , .« Mojster radio stroke .Jernej Porok je. v Ljubljani nadaljeval z učenjem, Na inštitutu so mi med drugim tudi povedali, da se je Porok kot samouk odlično naučil angleškega ie. stika, kar mu danes omogoča nemoteno spremljanje tuje strokovne literature. »Moja želja je, da bi opravil vsaj prvo stopnjo na elektro fakulteti,« pravi Jernej Porok. »Upam, da mi bo nekoč uspelo tudi to, Res le. da imam za seboj tečaj za visoko kvalificiranega delavca, toda. želim sl še nekaj več. .« Pri tem mi je mojster Jernej v svoji skromnosti zamolčal, da je pred časom že uspešno opravil sprejemni iz- liiipil mojster Porok. »Moja sedanja specialnost je elektronika in realizacija merilnih aparatur. Prav sedaj delamo na primer aparaturo na osnovi jedrske magnetne resonance za predvidevanja potresov, ki bo stala in služila svojemu namenu nekje na ljubljanskem Golovcu. Večjega pomena pa ie komplicirana aparatura za določanje odstotka olja v koruznih zrnih, ki smo jo že izgotovili ter že uspešno selekcionira zrna z največjim odstotkom olja, to je tista, ki imajo za človeka največ,io vrednost. Pri tem seveda ne gre za direktno uporabo selekcioniranih koruznih zrn, temveč za vzgoji te v novih, visoko kvalitetnih sort koruze. Sodobna znanost si danes namreč prizadeva, da bi imeli kar največ rastlin, ki človeškemu organizmu relativno naiboli ustrezajo. Omenjena aparatura za selekcijo zrn že dela v 7pmunu Zanjo se danes močno zanimajo Švedi in Indilci, sai prekaša druge tovrstne aparature po svetli tako glede občutljivosti kot hitrosti selekcioniranja zrn • .« Mojster Porok je običajno v službi ves dan »Sleherno resno delo zahteva celega človeka, tekma med nuklearnimi inštituti za tertrskb fizik o pa k' nrc-stra da bi se lahko človek noši eno oddahnil in ob dveh nonnirian zapustil svoje delovno mesto - A ULAGA lllllltlilllllllllllllHIIIiil ,ieEI|ll6«EllllllllllllllliilW|||' !llllllll|IIEIIIIHnilW!liHI!IIIE> .MlilliiEEMMilllfilllE LETOVANJE ČLANOV TRBOVELJSKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV VELIKO UGODNIH MOŽNOSTI V številnih, delovnih organizacijah v Trbovljah že zaklju čujejo s pripravami za letošnje letovanje delavcev Podobne kot že prejšnja leta prednjačijo s tem nu Rudniku rjavega pre moga Trbovlje-Hrastnik, v trboveljski Strojni tovarni, v Ce mentarni. Termoelektrarni m y v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Trboveljčani bo do tudi letos letovali v orecejš-njem številu v počitniških do movih trboveljskih delovnih organizacij ob morju in na Go renjskem, precejšnje zanimanje pa je tudi za letovanje v okviru ■ljubljanske počitniške skupnosti »Alpe Adria«, predvsem zato. ker želijo mnogi menjati kraj letovanja in želijo preživeti let ni dopust vsako leto v drugem kraju, kar pa jim ;ie bilo do zdaj pravzaprav onemogočeno, fn kako so v posameznih de- lovnih organizacijah poskrbeli za letovanje? Vzemimo z« pri mer Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik Rudaril in njihovi družinski člani bode le tovaii v počitniškem domu ru darjev na Rabu ter na Pa rti zanskem vrhu. prav tako pa tudi v planinskih domovih na Mrzlici. Kalu, Gorah. Vrheh in na Kumu, za letovanie pa >■: de v poštev tudi dom Staneta Žagarja v Bohinju Zaposleni bodo prejeli na račun regresa za prevoz na dopust 100 novih din, njihove nezaposlene žene 40 novih din. prav toliko otroci. stari nad 10 let, otroci do 10 let starosti pa 20 novih din. Do izplačila regresa za letovanje so upravičeni vsi. ki imajo pra vico do rednega letnega dopu sta. Za letovanje v počitniških domovih trboveljsko hvasfniške-ga Rudnika rjavega premoga, na planinskih postojankah v Trbovljah .n Hrastniku u-i v do-mi. Staneta Žagarja v Bohinju bodo dobili člani kolektiva, njihove nezaposlene žene in otroci v starosti nad 14 let 10 novih din reuresa za vsak dan letovanja. otroci, stari do 14 let, pa 5 novih din regresa rtu dan Regres bog o izplačeval' iz sklada skupne porabe In še cen? letovanja ' na Rabu bo veljalo letovanje II) novih din na dan, v počitniškem d<>mu na Partizanskem vrhu nad Trbovljami 21 novih din na dan. v planinskih postojankah v Trbovljah in Hrastniku pa 21 oziroma ?2 novih din na dan. Otroci stan do 14 let. bAXXXX\XAXXXXXXXXXX'\XXXXXXXAXXXXXXX'AAXX\XXXXXAXXXXXXXXX'XXXXXXXXXXXXXXXXV*XXAXXXX\XXXXAXXXXX^>XXXX>XXXXXXAXXAXXXXXXX<> ž Z izjemnim posluhom za spremembe in »modo« na trgu drobnega pohištva in lesne industrije si je kolektiv Tovarne pohištva KBN iz Podmelca kot eden prvih svoje stroke priboril kupce na zahodnoevropskih tržiščih in še posebej v nemški zvezni republiki. Prav zaradi tega, ker so dolga leta znali spretno vnovčevati tudi to svojo vrlino, so jih mnogi prištevali med naravnost vzorna podjetja naše lesnopredelovalne industrije. Če ne bi bilo gospodarske reforme, bi jih najbrž še dolgo lahko kovali v zvezde. Toda tudi pravljice se nekoč končajo, in tako lahko zgolj povzamemo njihovo lastno spoznanje, dg niso dobro gospodarili tedaj, ko so imeli večje možnosti in tudi več časa, kot pa ga imajo zdaj, ko reforma pritiska na vseh koncih in krajih. Nič čudnega torej, če so se v tovarni KRN zamislili nad starimi grehi, ki jih prej sploh videti niso hoteli, čeprav so nekateri člani kolektiva s prstom pokazali nanje, pa so si zato pod prejšnjim vodstvom sami sebi tudi odprli vrata — na cesto ... Davek na samozadovoljno uspavanost nad trenutnimi dosedanjimi uspehi kolektiv tovarne KRN trenutno sicer plačuje v obliki prisilne uprave, vendar I tudi ob prepričanju, da še pridejo dobri časi. Mlajši, vendar veliko večji in dosti sposobnejši brat — tovarna MEBLO iz Nove Gorice jim namreč ponuja roko. Potem ko se pripeti nesreča, si je vselej mogoče bolj ali manj natančno razložiti, kakšnih varnostnih in drugih ukrepov nismo storili tedaj, ko je še bilo dovolj časa in ko bi taki ukrepi nesrečo sploh preprečili ali vsaj bistveno omilili njeno težo in posledice. NA ŽELJO KOLEKTIVA V PRISILNO UPRAVO! Tako je storil tudi kolektiv Tovarne pohištva KRN, ko je na kolektivnih sestankih v svojih obratih v Bovcu, Cerknem in v Klavžah pretresal trenutno stanje in perspektive svoje delovne organizacije. Ugotovitve še malo niso bile spodbudne: @ manjša izguba, vendar vseeno izguba po zaključnem računu za minulo leto, čeprav &e je kolektiv med letom odrekel delu osebnih dohodkov, da bi s tem utrdil svojo delovno organizacijo, @ hlastanje za trenutnimi tržnimi uspehi brez kakršnekoli dolgoročnejše usmeritve glede poslovne politike podjetja, # pomanjkanje obratnih sredstev, ki otežuje realizacijo že sprejetih naročil,- ® skrajno pomanjkljiva organizacija dela in proizvodnje onemogočata, da bi podjetje preželo nova naročila, ki bi tudi za 100 % presegla njihove sedanje zmogljivosti. Taka priložnost se jim najbrž več ne bo zlepa ponudila. Toda, kaj naj storijo, če pa je blagajna prazna... »-Na sindikalnem občnem zboru je bila neštetokrat izrečena misel, da pri nas manjka reda, da je potrebna močna roka, pa čeprav prisilna uprava, da bi se le enkrat zares in ne samo z besedami spoprijeli s stvarmi, ki jih večinoma že dolgo nosimo na jeziku,« se spominja JOŽE URŠIČ, predsednik sindikalne organizacije v Tovarni pohištva KRN. »Naš sindikat taka stališča v celoti tudi podpira.« O takšnem razpoloženju v kolektivu so bili informirani tudi tolminski občinski odborniki. ki so na eni zadnjih sej v minuli mandatni dobi odločali o tem, pod kakšnimi pogoji občina Tolmin sprejema jamstvo za sanacijski kredit 157 milijonov S-din, ki bi ga bila Goriška banka pripravljena odobriti tovarni KRN, če ji za to nekdo zanesljivo jdmči. »Ob upoštevanju dejstva, da Ima tovarna KRN zagotovljen trg za prodajo svojih proizvodov in da kolektiv sam zahteva red v podjetju in s tem konec sedanji nedisciplini in marsikdaj tudi anarhiji, smo se odločili za prisilno upravo,« je povedal FRANC SKOK, predsednik skupščine občine Tolmin. »S tem sta tako banka kot občina Tolmin zavarovali vsaka svoje interese, tovarna KRN pa je tudi dobila možnost, da uresniči svoj sanacijski program, ki predvideva predvsem boljšo organizacijo dela in proizvodnje, modernizacijo opreme in specializacijo proizvodnega programa. Upam, da bo odbor prisilne uprave, v katerem so trije sposobni gospodarstveniki — med njimi tudi novi direktor, uspešno izpolnil svojo nalogo. Rad bi še poudaril, da bo ob pogojih prisilne uprave mogoče razrešiti tudi take probleme, kot jih predstavlja zamenjava nekaterih kadrov, ki iz osebnih in drugih interesov niso pripravljeni tudi z dejanji podpreti neposrednih proizvajalcev pri uresničevanju skupnega cilja, to je takšne usmeritve podjetja, ki bi vsem zaposlenim nudila traj- nejšo in zanesljivejšo perspektivo.« IZREČENO ZA JAVNOST. Čeprav med Šestimi očmi Predsednik tolminske občine FRANC SKOK in načelnik oddelka za gospodarstvo pri upravi skupščine občine Tolmin tovariš URŠIČ sta še povedala . nekaj precej neverjetnih, vendar resničnih dejstev iz poslovanja tovarne pohištva KRN, ki jih občinski odborniki niso mogli prezreti, ko so razpravljali in sklepali o prisilni upravi v tem podjetju. Po teh informacijah je tovarna KRN v preteklosti!vodila izrazito nesmotrno in tudi nepremišljeno poslovno politiko. Namesto da bi najemali kredite za modernizacijo, kakor so ravnala konkurenčna podjetja, so se posluževali tudi nanamenske-ga financiranja iz obratnih sredstev in še drugih virov, samo da si ne bi nakopali kakršnih koli obveznosti do banke. Dohodek podjetja seveda ni dopuščal kakršnih koli večjih inve- tistikrat pač razpravljati. Dejansko pa ni bilo tako. Teh napak in spodrsljajev je bilo vse več in več... Ne vem, kaj bi ob konkretnih pogojih in- razmerah občinska skupščina lahko več storila. Če bi imeli bolj razvite analitske službe, bi nemara prišli nekaj stopnic dlje. Vsekakor razširitev in krepitev teh sluab pomeni eno glavnih nalog v sedanji mandatni dobi. Vendar pa bi bil vseeno skrajni čas, da bi se posamezni kolektivi nehali zanašati na pomoč neke imagti narne družbe, ki naj bi jih reševala iz težav samo zato, da bi se izognila političnim in socialnim problemom, medtem ko oni bolj ali manj čakajo križem rok. V tovarni KRN je novi direktor na primer naletel na precej odkrito opozicijo med velikim številom vodstvenih in vodilnih delavcev, ki ne morejo razumeti, da je zdaj treba delati drugače, kot pa so delali včasih in da jih nihče ne bo izvlekel iz težav, če tega najprej ne bodo, storili ali vsaj posku- sticij, pa čeprav so se v ta namen odrekali tudi osebnim dohodkom, ki na primer v povprečju lanskega leta dosegajo komaj 45.000 starih dinarjev. Ob taki politiki bi bil potreben samo malo močnejši sunek, pa bi se slika solidnega gospodarjenja razblinila v nič. To se je dejansko zgodilo že v prvih mesecih po reformi... Za dosedanje poslovanje tovarne KRN naj bi bilo značilno tudi to, da je- bolj ali manj dosledno izpolnjevala vsa izvozna naročila in sproti prevzemala tudi nova naročila, ne da bi ob tem proučila možnosti za nadaljevanje proizvodnje že utečenih proizvodov. S tem je sama sebi zaprla možnosti večje ekspanzije, obenem pa si je spodjedala svoj dohodek. Hkrati je to vplivalo na nepotrebno veliko vezavo obratnih sredstev. »Če ste za vse to vedeli, ali in kako ste ukrepali?« sem po vsem tem moral vprašati tovariša Skoka, čeprav priznam, da se ob tem nisem ravno prijetno počutil. Predsednik . tolminske občine je takole odgovoril: »V občini živi 23.000 ljudi, od tega jih 4500 zaposluje gospodarstvo, oziroma družbene službe. Vsa industrijska podjetja, vštevši tovarno KRN, vključujejo le 1800 delavcev. S tem sem hotel povedati, da nam ni vseeno, če bi katerokoli podjetje šlo po zlu. Vendar... Gibanje gospodarstva smo v minuli mandatni dobi vsako leto na skupščini vsaj tri ali štirikrat obravnavali in je skupščina vsakič izrekla tudi svoja priporočila. Na vsa naša vprašanja, kako se ta priporočila uresničujejo, smo iz tovarne KRN dobivali odgovore, da ,delaj o na stvareh1 in bodo v najkrajšem času odpravili pomanjkljivosti, o katerih smo sili sami. S tem hočem reči, da je osveščenost naših ljudi še vedno zelo nizka in da zaradi tega odpovedo tudi sicer sposobni strokovnjaki, kakršnih tovarni KRN sicer ne manjka.« OBISK V TOVARNI Matični obrat tovarne pohištva KRN stoji v Klavžah. Tam imajo žago in obrat za proizvodnjo drobnega , pohištva, medtem ko stilno pohištvo izdelujejo v Bovcu, pisarniško pohištvo pa v Cerknem. V direktorjevi pisarni se pogovorjam s predsednikom sindikata JOŽETOM URŠIČEM, predsednikom delavskega sveta jožetom Šorlijem in novim direktorjem — sedanjim članom odbora prisilne uprave MARJANOM FERJANČIČEM. nama LJUB L J ANA V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA. VVOLFOVA 1. NA IZBIRO V L NADSTROPJU: • posteljno perilo, prešite in volnene odeje • dekorativno biago • serviete, prti, brisače • preproge, tekači, obloge tal. zavese © gospodinjski aparati, hladilniki, štedilniki, sesald. loščile!. mešalci, bojlerjl ® radio aparati, televizorji, gramofoni, magnetofoni, transi štor ji, radijske in TV antene • svetilke: stropne, stenske, namizne, stoječe Nakup pohištva in gospodinjskih aparatov tudi na potrošniški kredit — 10-odstotni popust pri plačilu z devizami. LJUBLJANA nama v v