mGLASNIK ll I DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA 1 29. novembra leta 1943 so se v malem bosanskem mestu Jajcu zbrali predstavniki naših narodov, da bi se dogovorili o bodočnosti, ki se je že kazala nekje na obzorju. Fašizem je po padcu Italije začel dobivati vse težje udarce. Čeprav se je boril krčevito, je bila zmaga zaveznikov, zmaga vsega naprednega človeštva, samo še vprašanje časa. Ko je Hitler že mislil, da jugoslovanskih j partizanov ni več, da je najmočnejše odporniško gibanje Iv Evropi takrat zatrl, so se sredi bojišča zbrali najvidnejši predstavniki tega gibanja. Prišli so z vseh koncev domovine po nevarnih in tveganih poteh. Prišli so, da bi položili temelje novemu, boljšemu, lepšemu življenju v novi domovini, kjer naj bi prvič v zgodovini zasijala svoboda in enakopravnost vsem narodom in narodnostim, kjer naj bi bilo enkrat za vselej konec izkoriščanja človeka po človeku. Položeni so bili dovolj trdni temelji, da po osvoboditvi razne tuje sile in vplivi niso uspeli, da bi porušili s krvjo milijonov plačano svobodo. Bili so številniposku-| 'si, da bi se država, ki je nastala, spravila pod okrilje enega ali drugega bloka. Neuspele politične pritiske so ^nasprotniki prenesli na druga področja. v Delovni ljudje Jugoslavije pa so se vedno zavedali, da 'e svoboda najdragocenejše bogastvo vsakega naroda in so bili, so in bodo vedno pripravljeni boriti se zanjo z jor ožje m v rokah. Zato smo v ustavo tudi napisali, da je obramba domovine pravica in dolžnost narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov ter da 'hče nima pravice priznati in podpisati kapitulacije niti 6 -eje ti ali priznati okupacijo Socialistične federativne publike Jugoslavije ali njenega dela. Toda vsi ljudje naših narodnosti še vedno ne uživajo ijvseh pravic. Avstrija jih je preštela, da bi videla, kako »uspešna« je njena politika asimilacije. Protestirali smo. Tako Slovenci v matični domovini, kot napredni ljudje v Avstriji in tudi drugod po svetu. Nacizem dviguje glavo pri naših najbližjih sosedih. Ne moremo biti neprizadeti, preveč so še živi »sadovi« njegovega dela. Raznarodovalno politiko smo obsojali, jo obsojamo in jo bomo obsojali, pa naj bo to kjerkoli v svetu. Neuvrščenost je naše vodilo in od tega ne odstopamo. v 000 din I OV Ljubljana .-IX.1975 I.-IX. 1976 Indeks KLIMA Ljubljana I.-IX.1975 I.IX.1976 Indeks ' PMI Maribor I.-IX. 1975 I.-IX.1976 Indeks PM Koper I.-IX.1975 I.-IX.1976 Indeks Elektromohtaža Lj ubij dna I.-IX.1975 I.-IX.1976 Indeks 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 - 13 14 15 16 1.Celotni dohodek 140.436 163.142 116,2 112.179 118.809 105,9 121.820 140.472 115,3 96.049 97.847 101,9 200.928 233.260 116,1 2. Porabljena sred. 92.921 101.592 109,3 54.304 55.158 101,6 75.040 94.607 126,1 61.109 61.669 100,9 128.559 145.877 113,5 3^ Dohodek 47.515 61.550 129,5 57.875 63.651 110,0 46.780 45.865 98,0 34.943 36.178 103,5 72.377 87.383 120,7 4. Pog.obv.iz doh. 532 679 127,6 387 543 140,3 510 570 111,8 468 805 172,0 777 721 92,8 j 5. Zak.obv.iz doh. 6.023 9.836 163,3 8.344 14.370 172,2 6.316 8.253 130,7 4.139 5.979 144,5 9.522 14.291 150,1 6.1 Osebni dohodek 22.865 30.961 135,4 15.257 19.292 126,4 19.835 24.297 122,5 16.302 20.074 123,1 30.481 38.270 125,6 ; 6.2 Osebni prejemki 1.666 2.833 152,0 876 1.686 192,5 1.603 2.430 151,6 578 1.147 198,4 2.681 4.361 162,7 7. Ostanek dohodka 16.429 17.241 104,9 33.011 '27.760 84,1 18.516 10.315 55,7 13.456 8.173 60,7 28.916 29.740 102,8 ; 8. Izgubi j. real. din - 15.706 - ■ - 14.689 -- - 9.775 - - 7.079 - - 29.450 - % na cel.doh.(l) - 9,62% - - 12,36% - - .6,95% - - 7,23% - - 12,62% - I 9. Izgubi j. doh. din - 8.725 - - 10.964 - 4.736 - - 1.564 - - 21.367 - % na doh. (3) - 14.17% - - 17,22% - - 10,32% - ■ - 4,32% - - 24,45% - 10. Število zaposl.' na osnovi ur 506 547 102,2 347 374 107,8 434 439 101,2 363 365 100,6 627 634 101,1 1 11.Povprečna upor. osnovnih sredst. 12.539 23.118 184,4 20.197 19.636 97,2 32.614 52.806 161,9 5.514 7.037 127,6 37.046 39.125 105,6 obratnih sredst. 53.213 85.555 160,8 54.471 89.572 164,4 40.000 51.780 129,5 40.089 56.929 142,0 75.235 107.088 142,3 skupaj 65.752 108.673 165,3 74.668 108.208 151,0 72.614 104.586 144,0 45.603 63.966 140,3 112.281 146.213 130,2 12. OD v ned. pr o iz. in izd. 1.1. 555 750 135,1 139 646 464,7 64 349 545,3 340 13. OD v ned.proiz. in izd. 30. IX. - 1.184 - 859 1.847 215,0 190 - - 245 - - 1.470 KAKŠEN POSLOVNI USPEH SMO DOSEGLI V RAZDOBJU JANUAR—SEPTEMBER 1976? Ob obravnavi uspešnosti poslovanja za I. polletje 1976 smo spoznali, da je bil glede na novi način ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka po plačljivi realizaciji znižan tako celotni dohodek kot dohodek za 111,264.000 din. Zgubljena realizacija, kot smo jo poimenovali, je nastala zaradi tistega dela fakturirane realizacije, ki do konca obračunske dobe ni bila plačana, oziroma niso bili predloženi instrumenti zavarovanja plačil. Tak način ugotavljanja celotnega dohodka predvsem pa dohodka, ki je objekt delitve na splošno, skupno in osebno porabo, je povzročil v marsikateri delovni organizaciji izgubo. Z namenom, da bi se omilil učinek takšnega načina ugotavljanja dohodka, je bila pred sestavo periodičnega obračuna za razdobje januar—september 1976 sprejeta sprememba glede pokrivanja stroškov s plačljivo realizacijo. V čem je bistvo te spremembe? tati poslovanja naše delovne or-Po navodilih, ki so veljali za se-1 ganizacije v razdobju jan,—sept. stavo polletnega obračuna, smo | 1976 ob upoštevanju navedenih morali s plačljivo realizacijo po-: sprememb in primerjavi s prete-krivati vse stroške, ki so se nana- klim letom, šali na celotno fakturirano reali- Celotni dohodek letošnjih zacijo blaga in storitev. Po devet mesecev po plačljivi reali-spremenjenih predpisih pa nam ni' zaciji je bil za 11.7% višji v pri-treba s plačljivo realizacijo po- merjavi z istim razdobjem prete-krivali stroškov materiala, stori- klega leta po fakturirani realiza-tev in izdelavnih osebnih dohod- ciji. V kolikor bi upoštevali za kov tistega dela fakturirane reali- izračun celotnega dohodka I. zacije, ki je bil plačan oziroma 1976 vso fakturirano realizacijo, zavarovan z instrumenti zavaro- bi znašal porast celotnega do-vanja plačil v 15 dneh po preteku hodka 21,3%. Podpoprečni po-obračunskega razdobja. Po rast plačljive realizacije so dose-novem načinu je sicer zmanjšan j gl e naslednje TOZD: Klima, Lj. celotni dohodek za vso koncem 105,9 %; PM, Kp 101.9 %; Blisk, obračunskega razdobj-a neplača- M. Sobota 81%; EKO, Ptuj no, oziroma z instrumenti plačil 110,8%; Dvigalo, Lj. 110,1%; nezavarovano fakturirano reali- TEN, Lj. 109,2%; LSL, Iv. Go-zacijo, zmanjšanje dohodka pa je rica 104,4%; PB, Lj. 90,9%. manjše in to za materialne stro- Porabljena sredstva za raz-ške fakturirane realizacije, ki je | dobje jan.—sept. 1976 za 1MP bila plačana, oziroma zavarovana kot celoto so porastla za 13.2 % z instrumenti plačil v 15 dneh po in to ob 11,7 %-nem povečanju končanem obračunskem razdob- celotnega dohodka. Razkorak ju. V nadaljevanju si bomo na med povečanjem porabljenih kratko ogledali, kakšni so rezul- sredstev in celotnega dohodka se je v primerjavi z obračunom za letošnjih devet mesecev v primer-prvo polletje zmanjšal. V prvem javi z dohodkom istega razdobja polletju je znašal porast celot- preteklega leta je bil nižji pri na-nega dohodka 11,8 %, porabi je-. slednjih TOZD: PM1, Mb za 2 %; nih sredstev pa 20.4%. To Blisk Murska Sobota za 16,4%; zmanjšanje razkoraka je pripisati EKO Ptuj za 26.30%; LSL, Iv. novemu načinu ugotavljanja do- Gorica za 7.6%; PB, Lj. za hodka oziroma pokrivanje stro- 14.6%. Vzrok je iskati v zmanj-škov s plačljivo realizacijo. Pri- šanju samega celotnega do-mcrjava porasta celotnega do- hodka in to pri TOZD Blisk, hodka in porabljenih sredstev po Murska Sobota oziroma v razko-sistemu fakturirane realizacije pa raku povečanja celotnega do-nam da povsem drugačno sliko, hodka in porabljenih sredstvih saj znaša porast celotnega do- pri vseh ostalih TOZD. hodka 21,3%, porabljenih sredstev pa samo 19,4 %. Močan razkorak med povečan- Razporeditev dohodka po periodičnih obračunih je začasnega značaja, ker se dokončna razpo- jem celotnega dohodka po plači- reditev izvede šele z zaključnim jivi realizaciji in porabljenimi računom in to predvsem ostanek sredstvi je dosežen predvsem pri dohodka, ki ga razporejamo na naslednjih TOZD: PMI, Mb s sklade, kot so poslovni sklad, re-povečanjem celotnega dohodka zervni sklad in sklad skupne po-15.3 % in povečanjem porablje- rabe. Če si sedaj v grobem za de-nih sredstev 26,1 %; EKO, Ptuj s lovno organizacijo kot celoto povečanjem celotnega dohodka ogledamo začasno razporeditev 10.8 % in porabljenih sredstev dohodka na obveznosti do druž-41.7%; LSL, Iv. Gorica s pove- bene skupnosti v obliki pogodbe-čanjem celotnega dohodka 4,4 % nih in zakonskih obveznosti, na in porabljenih sredstev 13,6%; osebne dohodke in osebne pre-PB, Lj. z zmanjšanjem celotnega jemke ter na ostanek dohodka dohodka 9,1 % in povečanjem (za že omenjene sklade) potem porabljenih sredstev za 13.2%. dobimo naslednjo sliko: da so Ker je porast porabljenih sred- nam ob 9,5 %-nem povečanju štev 1MP za 1,5 % večji, kot znaša dohodka porastle pogodbene ob-porast celotnega dohodka, je za- veznosti za 63%, zakonske ob-beležen porast dohodka samo veznosti za 36,4 %, osebni do-9,5 % ob povečanju celotnega hodki za 23,1 %, osebni prejemki dohodka 11.7%. Ta rezultat je za 93.4 % in da se je ostanek do-vsekakor ugodnejši kot je bil za I. hodka zmanjšal za 23.1%. polletje, ko je bilo ob Zmanjšanje ostanka dohodka je 11.8 %-nem povečanju celotnega sicer nižje kot je bilo doseženo za dohodka doseženo 1,5 %-no L polletje, ko je znašalo 45.8 %, zmanjšanje dohodka. Izboljšanje vendar še vedno visoko. Nadpo-razmerja pa je pripisati novemu prečno zmanjšanje ostanka do-načinu pokrivanja stroškov, ki je hodka je ostvarjeno pri nasledn-bil že opisan. Ostvarjen dohodek jih TOZD: PMI, Mb 44,3 %, PM Koper 39.3%; EKO Ptuj 96.6 %; TRAA, Lj. 24.2 %; LSL, Iv. Gorica 41.4%; SKIP, Lj-51%; PB, Lj. 76,5 in DST, Lj. 91.2%. TOZD Blisk M. Sobota nima ostanka dohodka. V razporeditvi dohodka zavzemajo največje relativno pove- | Čanje osebni prejemki, kjer so za-jeti stroški v zvezi z osebnimi do- | hodki iz civilno pravnega razmer- j ja, nagrade vajencem, stroški j strokovnega izobraževanja, štipendije in tople malice. 93.4 °7c-nega povečanja osebnih prejemkov pa ne gre pripisati tako viso- i kemu relativnemu porastu teh : prejemkov ampak spremenje- I nemu načinu pokrivanja stroške' za toplo malico. Medtem ko srn® j stroške za toplo malico v 1. 1975 šteli kot materialni strošek, jih moramo v 1. 1976 pokrivati iz do- | hodka. Na drugem mestu v relativnem ; povečanju razporejenega dohodka so pogodbene obveznosti, ki so porastle za 63 %. Med terni povečanji pogodbenih obvezno- | sti predstavljajo obresti za kredit najvidnejšo postavko, saj znašajo od skupaj 12,941.000 din pogodbenih obveznosti kar 7,454.000 din ali ca. 57.6%. Prav pri obrestih pa je zabeleženo 90,2 %-o° povečanje. Obresti se nanašajo tako na eksterne, kakor tudi interne kredite. Naslednja bistvenejša postavka pogodbenih obveznosti so zavarovalne premij6' ki znašajo 3,496.000 din in so porastle za 47,9 % v primerjavi s preteklim letom. Prispevki in članarine so porastle za 66,9 %, pr0" vizije in druga plačila za bančne storitve pa za 24 %. LSL Iv.gorica I.-IX.1975 I.-I> TIO Idrija SKIP Ljubljana PB Ljubljana ZIP Ljubljana I.-IX.1975 I.-IX.1976 Indeks I.-IX.1975 I.-IX.1976 Indeks 33 34 35 1» Celotni dohodek 76. .238 79.556 2.Porabljena sred. 42 .923 48.779 3. Dohodek 33.315 30.777 4.Pog.obv.iz doh. 691 3.056 S.Zak.obv.iz doh. 5.093 5.002 6.1 Jsebni dohodek 11 .530 12.910 6.2 Osebni prejemki 155 528 7. Ostanek dohodkov 15.846 9.281 8. Izgubi j. real. - din - 4.188 % na cel.doh. (1) - 5,26% 9.Izgublj.doh. - din - 2.787 % na doh. (3) - 9,05% 10.Število zaposl. na osnovi ur 262 321 11.Povprečna uporaba osnovnih sredst. 35.208 obratnih sredst. 10.427 » skupaj 45.635 58.440 23.790 82.230 40 41 42 43 44 45 46 47 48 41.879 47.889 114,4 18.419 16.735 90,9 14.230 24.509 172,2 28.957 34.069 117,7 3.607 4.083 113,2 8.584 16.913 197,0 12.922 13.820 106,9 14.812 12.652 85,4 5.646 7.596 134,5 810 1.356 167,4 52 67 128,8 65 125 192,3 1.736 1.984 114,3 1.878 1.985 105,7 724 1.221 168,6 5.618 7.695 137,0 7.102 8.961 126,2 2.385 2.654 111,3 207 556 268,6 54 292 540,7 18 69 383,3 4.551 2.229 49,0 5.726 1.347 23,5 2.454 3.527 143,7 . 1.836 - - 2.326 - - 914 - 3,83% - - 13,89% - - 3,72% - 955 - - 2.076 - - 857 - - 6,91% - - 16,40% " " 11,28% 135 143 105,9 96 103 107,3 39 40 102,6 5 191 5.682 103,4 3.1.04 4.423 142,5 163 840 515,3 9Q 31.502 105,2 8.000 11.089 138,6 6.742 10.317 153,0 35.426 37.184 105,0 11.104 15.512 139,7 6.905 11.157 161,6 531 898 169,1 1.995 2.382 119,4 - - - 763 935 122,5 1.529 1.472 96,3 12 v 000 din 12»OD v ncd.proiz. in izd.l. I. 13.OD v ncd.proiz. in izd. 30.IX. 98,2 2.273 122,5 472 813,8 899 2.069 107,2 806 46.94$ 25.284 21.663 1.073 3.175 11.185 651 5.579 1.941 4,14% 1.4$3 6,79% 210 17.169 28.852 46.021 117.7 117,1 118.5 96,5 139.7 126.5 202.8 97,4 76,5 73,4 I.-IX.1975 3LISK Murska S. I.-IX.1976 Indeks ELKO Ptuj -IX .1975 I.IX. 1976 DVIGALO Ljubljana Indeks I.-IX.1975 I.-IX.1976 Indeks TEN Ljubljana I.-IX.1975 I.-IX.1976 TRAA Ljubljana I.-IX.1975 I.-IX.1976 Indeks 3. Dohodek 8. Izgublj.real.din % na cel.doh. (1) 9.1 zguolj. doh .din % na doh. (3) 10.število zaposleni! na osnovi ur skupaj . OD v ned.pr in izd. 1.1. 43.635 35.355 81,0 35.770 39.626 110,8 24.538 27.005 110,1 97.111 106.045 109,2 100.892 118.957 117,9 28.851 22.990 79,7 19.503 27.637 141,7 13.403 15.645 116,7 62.268 62.658 100,6 65.708 81.978 124,8 14.784 12.365 83,6 16.267 11.989 73,7 11.135 11.360 102,0 34.843 43.387 124,5 35.183 36.979 105,1 313 384 122,7 596 930 156,0 244 268 109,8 480 1.157 241,0 644 840 130,4 1.468 1.036 70,6 1.532 1.011 66,0 1.331 1.274 95,8 4.137 6.086 147,1 4.457 4.948 111,0 7.701 10.028 130,2 7.610 8.605 113,1 6.933 6.964 100,4 19.371 22.579 116,6 18.170 20.893 115,0 i • 455 . 1.257 276,3 863 1.247 144,5 301 - - 700 2.028 289,7 463 1.624 350,8 4.847 - 340 5.666 195 3,4 2.326 2.854 122,7 10.155 11.537 113,6 11.449 8.674 75,8 5.349 _ •3.808 - - 1.824 - - 5.632 - - 8.862 15,12% _ 9,60% - - 6,75/ - - 5,31% - - 7,44% 2.611 - 1.816 - - 1.451 - - 3.571 " " 3.542 - - 21.11% - - 15.14% - - 12.77% - - 8,23% - - 9,57% h 225 216 96 171 265 155 163 138 84,7 442 446 100,9 409 427 104,4 3.776 184,7 2.695 5.194 192,6 5.199 8.076 155,3 8.700 19.185 220,5 10.987 17.021 154,9 9n QRrt 21.068 100,4 21.263 22.385 105,3 20.133 18.590 92,3 56.089 73.040 130,2 53.168 74.037. 139,3 23.030 24.844 107,9 23.958 • 27.579 115,1 25.332 26.666 105,3 64.789 92.225 142,3 64.155 91.058 141,9 1.049 1.145 ^ 109,2 304 929 305,6 603 660 109,5 2.008 3.363 167,5 1.004 1.947 193,9 1.379 1.570 113,9 153 1.213 192,8 1.320 1.965 148,9 2.840 4.588 161,5 1.502 3.008 200,3 Na tretjem mestu v relativnem povečanju razporejenega dohodka so zakonske obveznosti, katerih porast znaša 36;4 %. Največjo postavko med zakonskimi obveznostmi zavzemajo prispevki interesnim skupnostim s področja negospodarstva, kot so: dodatni prispevki za zdravstveno zavarovanje, dodatni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, prispevki republiški izobraževalni skupnosti in prispevki za raziskovalno dejavnost. Del teh prispevkov je odvisen od višine osebnih dohodkov, del od višine poslovnega sklada, pretežni del pa od ostvarjenega dohodka oziroma bolje rečeno od osnove za davek na dohodek TOZD. Od skupno 82,223.000 din zakonskih obveznosti za razdobje jan,—sept. 1976 znašajo prispevki interesnim skupnostim za negospodarstvo 43,785.000 din ali 53,4 % in pri teh je dosežen porast za 34,4 %. Prispevki interesnim skupnostim za gospodarstvo (vodni prispevek, prispevek za železniško in elektrogospodarstvo) so porastli za 58.8 prispevki stanovanjskim interesnim skupnostim pa za 52,2%. Največje relativno povečanje zakonskih obveznosti beležimo pri zakonskih obveznostih po občinskih predpisih) prispevek za uporabo mestnega zemljišča, prispevek za teritorialno obrambo in prispevek za zaklonišča) in to 87,9 %, vendar ta postavka v strukturi vseh zakonskih obveznosti pomeni samo 0.8 % ali 688.000 din. Med zakonskimi obveznostmi je tudi stanovanjski prispevek, ki pripada skupni porabi in katerega del moramo obvezno združevati. Stanovanjski prispevek znaša 11,089.000 din in se je povečal za 23,9 % skladno s porastom osebnih dohodkov. Nadaljevanje na 12. strani DSSS Ljubljana I M P skupaj Indeks I.-l IX.1975 1.-IX.1976 Indeks I.-IX.1975 I.-IX.1976 Indeks I.-:X. 1975 1.-IX.1976 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 1. Celotni dohodek 10.045 12.356 123,0 16.423 21.486 130,8 1,190.414 1,329.995 111,7 2. Porabljena sred. 6. 828 8.902 130,4 5.286 6.408 121,2 719.435 814.247 113,2 3. Dohodek 3.217 3.454 107,4 11.137 15.078 135,4 471.029 515.748 109,5 4. Pog.obv.iz doh. 78 78 100,0 179 290 162,0 7.939 12.941 163,0 5. Zak.obv.iz doh. 101 •'83 119,7 910 1.288 141,5 632183 82.223 136,4 o. 1 Osebni dohodek 2.333 2.764 118,5 9.781 12.936 132,2 212.121 261.068 123,1 6.2 Osebni prejemki 20 98 490,0 89 564 633,7 11.049 21.372 183,4 7. Ostanek dohodka 385 34 8,8 175 - - 179.637 138.144 76,9 8. Izgublj.real.-din - 485 - - - - - 113.863 - % na cel.doh. (1) - 3.92% - - - - - 8.56% - 9. Izgublj. Uoh. - din - 378 - • - - - - 68.873 - % na doh. (3) - 10.94% - - - - • “ 13.35% 10.Število zaposl. . na osnovi ur 51 48 94,1 185 200 108,1 4.663 4.916 105,4 11 .Pevpr-^čna uporaba 29.053 228,5 20.299 19.358 95,4 226.873 329.940 145,4 obratnih sredst. 1.675 skupaj 14.389 2.733 31.786 163,2 220,9 1.798 22.097 6.817 26.175 379,1 118,5 513.490 740.363 715.144 1,045.084 141,2 12.OD v ncd.proiz. in izd. 1.1. - - - - - - 9.209 14.569 158,2 13.OD v ncd.proiz. in izd. 30. IX. 52 - - - - 11.778 23.742 201,6 SPREMEMBE SISTEMA NAGRAJEVANJA Sklicujoč se na sklepe posvetovanja, ki so bili objavljeni v Glasniku št. 8-76 in glede na zahteve sindikata in posameznikov, so začele strokovne službe pripravljati predlog sprememb našega sistema nagrajevanja. Prvi del sprememb je bil dan na zadnjih zborih. Naslednji korak je odprava členov samoupravnega sporazuma, ki govorijo o zmanjševanju OD zaradi manjkajočih stopenj izobrazbe. Zavedati se moramo, da bo imelo to določene podledice. Masa za osebne dohodke se nam bo povečala povprečno 5—6%. Ker bo treba nekatera delovna mesta ponovno ovrednotiti, se bo masa povečala še za približno 3 %. Torej bomo maso OD povečali za 9% pri enakem delu! Ker bomo znižali zahtevano stopnjo izobrazbe, se nam bodo znižali faktorji, ki služijo za izračun mase za OD, ki ni dodatno obdavče- SREČANJE IZVRŠNIH ODBOROV SINDIKATOV Da bi se bolje poznali in bili bolje povezani, bo predsedstvo konference OOS prihodnje leto organiziralo srečanje vseh izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata IMP. Ideja ni nova, saj pri svojem sindikalnem delu marsikdo že dlje časa čuti premajhno povezanost med TOZD. Srečanje naj bi bilo v sklopu praznovanj 30-letnice IMP. Prav nič drugače tudi ni na marsikaterem drugem področju. Sindikat bo storil korak naprej — bomo videli, kakšni bodo rezultati — premikati se je začelo na pravem področju! Prav tako bomo morali odpraviti člen, ki govori, da se delavcu, ki je dopolnil 40 let in ima 15 let delovne dobe, ustrezna stopnja prizna. Vse to pa potegne za seboj številne težave, če hočemo doseči, da se ne bodo osebni dohodki znižali. Pri nekaterih delovnih mestih bo treba vztrajati pri predpisani izobrazbi in najti ljudi odgovarjajočih profilov. Uvedli bomo tudi nov sistem nagrajevanja režijskih delavcev. To nagrajevanje naj ne bi bilo individualno nofmativno urejeno, ampak po oddelkih. Ker pa je uspeh riemogoče ugotavljati mesečno, naj bi ga tromesečno. Uspeh oddelka naj bi se potem odražal pri OD posameznikov. Prednost tega načina je, da ne zahteva nobenih dodatnih evidenc. Kriteriji za posamezne službe še niso izdelani, bo pa jih moralo biti za vsako službo več. Predlog izhodišč objavljamo v celoti: 1. Vprašanje izobrazbe: — za delovna mesta, kjer se glede na zahtevnost delovnih nalog, zahteva že določena izobrazba, ta ostane nespremenjena — ne glede na trenutno stanje delavcev * Odbor za medsebojna razmerja TOZD Ogrevanje vodovod OBJAVLJA prosto delovno mesto VOZNIKA AVTO-DVIGALA POGOJI: voznik C kategorije z ustrezno kvalifikacijo za mo torna vozila ter izpit za žerjavista. V kolikor kandidat nima zahtevanega izpita za žerjavista, bo imel možnost dodatnega šolanja. Prijave sprejema kadrovsko-splošni sektor TOZD Ogrevanje vodovod, Ljubljana, Titova 37. OSNUTEK SINDIKALNE LISTE Predsedstvo konference sindikata je na zadnji seji obravnavalo osnutek sindikalne liste za 1. 1977. Sindikalna lista ne prinaša bistvenih novosti, le da nekatere stvari bolj temeljito določuje. Predsedstvo je osnovnim organizacijam poslalo predlog pripomb, oz. nakazanih rešitev za našo delovno organizacijo. Predlog objavljamo v celoti. Osnutek sindikalne liste za leto 1977 določa samo nekatere popravke in spremembe glede na leto 1976 in to: 31. točka Pri oblikovanju regresa za letni dopust je potrebno upoštevati socialni položaj delavca. Zato se predlaga naslednje: — Višina regresa naj bi bila v razponu 20%, merilo je višina izplačanega OD delavca v minulem letu (t.j. leto 1976) višina OD v din višina regresa v din 1. do 3500 1200 2. nad 3500—5000 1100 3. nad 5000 1000 ne ca: bi, fu, 16. točka Ukinja dodatek na stalnost, kot kriterij za omejevanje fluktuacije. kar pomeni za posameznike zmanjšanje OD 2—5 % glede na določila 52. člena »SS«. Smatramo, da hi ta dodatek za IMP še naprej veljal. Za otroke in nezaposlene družinske člane se naj višina regresa oblikuje po kategorijah višine OD delavcev in sicer: kategorija višina regresa v din za družinskega člana 1. “ 500 2. 300 3. 200 19. točka Višina kilometrine za uporabo lastnega vozila ostaja nespremenjena, t.j. 1,50 din za km. Smatramo, da bi jo bilo treba povečati na 2 din za km. Obrazložitev, da se ne spremeni zato, ker se gorivo ni podražilo, je točna. Vendar pa ugotavljamo, da se je dvignila nabavna vrednost vozila, cena rezervnih delov in stroškov storitev za vzdrževanje vozil. V zadnjem času se nam pojavlja, zaradi nizke kilometrine tendenca dodatnega zavarovanja zasebnih vozil na stroške TOZD. Pri tej razporeditvi in odločitvi višine regresa se upoštevajo vse ostale določbe 91. člena »SS«. TOZD morajo za razpravo o določitvi višine regresa po tem predlogu ugotoviti, če bo višina sredstev za regres, če upoštevamo. da je možno formirati 1200 din sredstev na zaposlenega člana, pogojevala izplačilo regresov v višini našega predloga. 33. točka Določa ureditev vprašanja skrbi za preventivno zdravstveno varstvo delavcev, ki ga bomo morali bolj sistematično urediti. 20. točka Precizira pomen terenskega dodatka, s katerim se pa pokrijejo samo višji življenjski stroški, ki jih ima delavec pri delu na terenu, dočim težji pogoji dela na terenu pa morajo biti zapopadeni v analitični oceni delovnega mesta. Terenski dodatek se izplačuje samo v primeru, če je na gradbišču urejena prehrana in prenočišče, drugače je delavec upravičen do dnevnice, kot je določeno za službena potovanja in povrnitev stroškov prenočevanja. 36. točka Pri jubilejnih nagradah gre za razširitev kriterija na celotno delovno dobo delavca, ne glede na to, v kateri OZD je bil zaposlen, oziroma dočakal svoj delovni jubilej. Poleg tega je možna interna določitev višine nagrade, ki pa za posamezno kategorijo ne sme biti višja, kot jo določa sindikalna lista. Ostale določbe osnutka sindikalne liste za prihodnje leto pa ostanejo nespremenjene. — za ostala delovna mesta zahtevo izobrazbe znižati na nivo, kjer gravitira pretežna večina delavcev, s tem, da se za delavce, ki ustrezajo sedanjim pogojem, sistematizirajo nova delovna mesta, če jih ni možno premestiti na njim ustrezna DM, ki so že sistematizirana. — alternativo izobrazbe moramo odpraviti in jo upoštevati le v izjemnih primerih (v skladu z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike). — pri proizvodnih delovnih mestih samo dodatna mesta, pri obstoječih se ne trga. 2. Vprašanje delovne prakse: — višina delovne prakse — po družbenem dogovoru, je določena največ 5 let, zato je potrebno, to zahtevo popraviti za delovna mesta, kjer je določeno 7 in 10 let. Ta dva kriterija združiti in določiti 5 let delovne prakse z vrednostjo 250 točk ter temu primerno popraviti tudi na ostalih delovnih mestih, — pri skupni komisiji gradbeništva sprožiti postopek za popravek metodologije s področja delovne prakse. Zaradi zmanjšanja zahtevnosti izobrazbe in prakse, se- danja vrednost delovnih mest se ne sme spremeniti na nižje, zato je potrebno to doseči s prevrednotenjem ostalih pogojev analitske ocene. 3. Ponovno določiti tipična delovna mesta po dejavnostih in to: itd.) za montažo za proizvodnjo metalurgija kovinska predelava elektro ostala (servis, avtopark — za projektivo — za režijo (po področjih dejavnosti) ;oj5 S Ji I DELO IN PROBLEMI NAŠE KONFERENCE DELEGACIJ Dobra polovica mandatne dobe delegatov zbora združenega dela občinske skupščine je minila in zato je kar pravi čas, da ponovno ocenimo delo delegacij in ugotovimo probleme, s katerimi se delegati srečujejo pri opravljanju svoje funkcije. Ne bo odveč, če uvodoma opozorimo na namen in pomen delegatskega odločanja na vseh rav-neh družbenega življenja. De-°vni ljudje naj preko svojih delegatov, v našem primeru konference delegacij, čimbolj neposredno sodelujejo v procesu odločanja glede vseh vprašanj, o kadrih razpravljajo organi družbe-'lopolitičnih skupnosti. Delegati °z. delegacije so torej kolektivni Poslanci samoupravno organiziranih delavcev, ki jih v skupšči-nah zastopajo po načelu »fleksibilnega mandata«. To z drugimi besedami pomeni, da naj o posameznih specifičnih vprašanjih, o katerih razpravlja občinska skupščina, v imenu delovnih ljudi, odločajo tisti delegati, ki so P° svoji usposobljenosti oz. kvalifikaciji najbolj seznanjeni s Problematiko, o kateri odločajo. Logično je torej, da je uspešnost delegatskega sistema predvsem odvisna od povezanosti delegatov s sredino, iz katere izhajajo in ki J° zastopajo, ko odločajo o pomembnih zadevah,ki so na dnev-nem redu sej zbora združenega dela občinske skupščine. Toliko za uvod. Sedaj pa malo Podrobneje o delu konference delegacij v IM P. Naša konferenca delegacij šteje skupno 25 dele-Stehn jn j0 sestavljajo delegacije naslednjih temeljnih organizacij združenega dela: TEN 9 delega-'°v, Proj. biro 5 delegatov, Zastopstvo 4 delegati. Dvigalo 5 de-tegatov in DSSS 2 delegata. Kon-erenca delegacij se sestaja pravi-°toa enkrat mesečno; ponavadi nekaj dni po objavi gradiva za SeJo zbora združenega dela, ki lz,de v posebni prilogi občinskega gasila »Zbor občanov«. V dosedanjem manda'nem obdobju Srno imeli skupno 22 rednih sej. medtem ko smo sodeloval i na 24 Sejah občipske skupščine. , Ko kritično ocenjujemo delo '°nference delegacij, moramo Ponovno opozoriti na slabo ude-ezbo delegatov na sejah in na Pomanjkljivo preštudirano gra-jv°, kar večkrat otežuje pogubljeno razpravo. Na seje konference delegacij .utaj vedno vabimo predstav-m«e družbenopolitičnih organi-acij in samoupravnih organov Podjetja, od katerih pričakujemo oločene pobude in pomoč. Ugo-.avljamo pa, da odziv na ta vabila c n’ zadovoljiv in bo ena pogla-dnih nalog v bodoče vzpostaviti tesnejše povezave delegatov s svojo delegatsko bazo. To bo mogoče le z večjim angažiranjem tako samih delegacij, kot tudi delegatske baze in sicer na podlagi konkretnih problemov, ki izvirajo iz delegatskega sistema in odnosov. Seveda bi tu bila potrebna tudi pomoč posameznih strokovnih služb podjetja. Glede na dosedanje izkušnje iz dela delegacij bo za boljše delovanje delegatskega sistema zlasti potreb- — Izboljšati povezavo delegacij z delegatsko bazo s ciljem, da bodo delegati oblikovali svoja stališča predvsem na podlagi konkretnih problemov in pobud sredine, ki jo zastopajo. — V ta namen bo potrebno posvečati večjo pozornost medsebojnemu informiranju o vprašanjih. ki so predmet delegatskega odločanja, — Za dosego tega. cilja bo torej potrebno okrepiti sodelovanje posameznih delegacij z družbenopolitičnimi organizacijami. samoupravnimi organi in strokovnimi službami podjetja pri obravnavanju pomembnih zadev, ki so na dnevnem redu delegatskih zborov. Nedvomno bo bolj neposreden pristop k delegatskemu odločanju tudi zagotovilo, da se bo delegatski sistem v bodoče še bolj uveljavil. LOJZE ZALAR [ "ESTIF $A H v 1 n -1 lit II AVI I# 1 L L. v*-', 5*0. . -"'T . !I 'V- ■' imbmM $ - ž s MM- ferS* Mu^ * • $ fm ** ,■ ■ f -.¥4 * ____________________________________________•- - •. I.. IZ DELA ODBOROV SAMOUPRAVNEGA DELAVSKEGA NADZORA Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata IMP tov. Jože Šubic je v sredo, 10. novembra 1976 sklical sestanek predsednikov odborov samoupravnega delavskega nadzora TOZD IMP z namenom da se medsebojno spoznamo in izmenjamo iskušnje na področju samoupravnega delavskega nadzora. Po uvodnih besedah tov. Šubica, v katerih je poudaril pomen podobnih srečanj in pa pomen samih delavskih nadzorov v sredinah, kjer združujejo delo, ter samo dejstvo, da nam je ustava dala široko možnost, da se samoupravno organiziramo. Tov. predsednik poudari, da je tudi sindikat tisti faktor v samoupravni družbi, ki se neposredno vključuje s svojim članstvom v kontrolni mehanizem na vseh nivojih samoupravnega odločanja. Delavci v združenem delu moramo sami skrbeti za nadzor nad ustvarjenimi dobrinami, ki so plod naših žuljev, kakor tudi nad odtujevanjem rezultatov dela, ki se združujejo, ne da bi delavci za to vedeli in celo mimo njihovih interesov. Zato pozove vse navzoče, da ga dopolnijo s svojimi opažanji in sugestijami za boljše delo odborov samoupravnega delavskega nadzora v bodoče. V razpravi, ki se je razvila, so predsedniki podali kratka poročila o dosedanjem delu odborov samoupravnega delavskega nadzora v TOZD ter ugotovili, da imajo podobne probleme s kadrovsko strukturo delegatov, da so odbori sestavljeni nestrokovno, da so delegati v večini primerov prepuščeni sami sebi, da nimajo dovolj razumljivih podatkov, da premalo sodelujejo z vodstvenim kadrom itd. So pa tudi svetle točke odborov pri razreševanju problemov skupnega pomena za TOZD, pri sodelovanju z zunanjimi faktorji odločanja. V nekaterih sredinah so celo delavci opozarjali člane delavskega nadzora na nepravilnosti in jim celo pomagali pri raziskovanju primerov. V nadaljnji razpravi sopredsedniki smatrali, da bi morali na nivoju delovne organizacije pogosteje sklicevati sestanke, kjer bi si medsebojno pomagali razreševati skupne probleme, se medsebojno informirali ter skupaj ukrepali pri problemih skupnega pomena. Tako bi se lahko dopolnjevali v svojih prizadevanjih; pa tudi marsikateri primer bi hitreje rešili v dobrobit vsem zaposlenim. V razpravi je sodeloval tudi član komiteja konference ZK Ljubijana-Bežigrad, tov. Marjan Anžur, ki je poudaril pomen samoupravnega organiziranega nadzora v vseh sredinah samoupravnega odločanja. Naglasil je tudi pomen informiranja, zlasti tistega, ki je pristen in razumljiv za vse sredine. Nadalje misli, da je nujno potrebno povezovanje znotraj in izven delovnih sredin, ker bomo le na ta način uspešni pri ukrepanju. Iz vsega povedanega na srečanju, lahko sklepamo, da bo potrebno v bodočem delu odborov posvetiti večjo pozornost, večjemu sodelovanju družbeno političnih organizacij v TOZD z odbori, ter navsezadnje tudi več izobraženosti delegatov odborov samoupravnega delavskega nadzora, da bodo pri svojem delu lahko resnično upravljale! in zaupniki delovnih ljudi. V nekaj točkah posredujemo probleme, ki so jih v razpravi nakazali predsedniki odborov v TOZD. (V oklepaju so imena predsednikov odborov.) 1. DVIGALO (Marjan Kopitar) — obravnava zaključnih računov — majhna strokovnost članov — nepravilnosti niso ugotovili 2. PMI (Marcel Mejač) — 2 seji, konkretnih akcij ni bilo — člani so po gradbiščih — strokovnost članov šibka 3. SKIP (Ciril Bremec) — menjava vodilnega kadra — sestava vodstva slaba — vabljen na vse sestanke, tudi na ZK — člani DK imajo tudi druge funkcije 4. TRAA (Dominik Velikonja) — 4 seje, inventura 75 — sodelovanje s kooperanti pri izdelavi orodja. Izrečene so bile denarne kazni 5. DRUŽBENI STANDARD (Milica Dimitri-jevič) — za te naloge morajo biti bolj strokovni ljudje — mlada DO, se še spoznavajo — večji vpliv na investicije 6. KLIMA (Ivan Sokler) — 8 sej — opozarjanje, ukrepanje — delavci jih obveščajo o napakah 7. ELEKTROMONTAŽA (Lado Rajh) — pregled izvajanja SS — nadurno delo, delo komerciale, nabave — polletni in 9-mesečni plan — pregled nad deviz, sredstvi, posojala so se drugim TOZD 8. TI O IDRIJA (Simeon Oblak) . — 5 sej — pregled bilanc, sklepov kolegija 9. ELEKTROKOVINAR (Franc Fridel) — sodelovanje z organi samoupravljanja — vabijo predstavnike SO na seje DK — treba je doseči sodelovanje z vodstvom — sodelovanje pri pravilnikih — varstvo delavcev na delovnem mestu — nadurno delo — predlogov vodstva za DK je malo — večina sklepov je bilo realiziranih 10. BLISK M. SOBOTA (Štefan Raduha) — 2 seji — predlog za udeležbo na sejah DS, problem informiranosti — bolniške, 2 odpusta delavcev 11. ZASTOPSTVA (Rudi Stiplošek) — majhen TOZD o problemih govore na ZD — nadure, zaloge — ugodne rešitve 12. PROJEKTIVNI BIRO (Franc Kobal) — 4 seje, plan — za vsak samoupravni organ delegiran član DK 13. TEN (Jože Okorn) — 3 seje — prekinitev dela v lakirnici — več sodelovanj z DPO — informiranost slaba 14. OV (Janez Igličar) — primeri kršitve SS — premajhna odgovornost vodilnih delavcev j — interna banka TEDEN KOMUNISTA V OBČINI UUBUANA-BEŽIGRAD Tradicionalni teden Komunista bo v bežigrajski občini letos od 2 1. do 28. novembra. Tudi tokrat je za ta teden pripravljen obširen in bogat program, v katerega se vključujejo vse družbenopolitične organizacije v samoupravnih in drugih organizacijah. V tednu Komunista bodo organizirani sestanki OO ZK skupaj s predstavniki sindikatov in mladine na temo »Uresničevanje kulturne politike v temeljnih (delovnih) organizacijah združenega dela oz. v krajevni skupnosti«. ZKPO Ljubi jana-Bežigrad bo izdelala kritično oceno vključevanja komunistov v kulturno življenje, komite občinske konference ZKS Ljubljana-Bežigrad bo skupaj z vodstvi ostalih družbenopolitičnih organizacij v občini in skupščino občine pripravil oceno uresničevanja kulturne politike v luči programskih smotrov, kongresnih sklepov in sklepov predsedstva ter izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS. Dalje bodo v tem tednu organizirani javna tribuna na teme' »Delavci in kultura«, več kulturnih prireditev, razstava likovnih del slikarjev amaterjev, prikaz zbirke marxistične literature in pregled tiska v občini, občinska konferenca ZSMS Ljubi jana-Bežigrad pa bo pripravila razgovor z dramski igralci SNG o odprtosti iri" dostopnosti gledališča delovnim ljudem in občanom. Komite občinske konference ZKS Ljubljana-Be-žigrad bo 25. novembra, se pravi v okviru tedna Komunista, pripravil svečan sprejem novih članov v Zvezo komunistov. Svečan sprejem novih članov v ZK ima za IMP dvojen pomen: po sklepu OO ZK IMP DSSS bodo v ZK sprejeti štirje novi člani, eden iz DSSS in trije iz TOZD Zastopstva. S tem pa bodo novosprejeti člani zanesljivo poroštvo, da se bo tudi v številčno tako majhni temeljni organizaciji v se- stavi IMP kot je TOZD Zastopstva, organizirala osnovna organizacija ZK. Letošnji teden Komunista je torej posvečen temi »Delavec in kultura«, zato bodo tudi OO ZK na svojih sestankih v razširjeni sestavi razpravljale o uresničevanju kulturne politike v OZD oz. v krajevni skupnosti. Pomena kulture ob razvoju delavčeve osebnosti ni potrebno posebej poudarjati in utemeljevati. Vsekakor lahko trdimo, da je bil utrip kulturnega življenja v naši delovni sredini vseskozi prisoten. Glavni nosilec in motor tega je bil in je sindikat, po neorganizirani strani pa tudi neformalne skupine. Sem je prešteti seveda tudi delo OO ZK pri uresničevanju sklepov, ki se nanašajo na kulturno politiko. Gotovo mnogi delavci naravnost hlepijo po kakršnemkoli kulturnem življenju, vendar je treba priznati, da resnejših programov, razen občasnih fragmentov, enostavno ni bilo zaslediti v posameznih delovnih sredinah našega podjetja. Če bi bil tak program izdelan, bi bili verjetno delavci z njegovo uresničitvijo bolj zadovoljni kot s trenutnim stanjem, ki pa ga ne gre podcenjevati, saj je lahko kvečjemu smerokaz in osnova za načrtno in temeljitejše delo jutri. Razvoj gre pač tako pot. da v bodoče verjetno ne bo dovolj samo sodelovanje z različnimi prireditelji za določeno število vstopnic, ampak se bo razmahnilo na literaturo in druge različne medije kulturnega življenja. Nenazadnje bodo morali ob nekem načrtnem kulturnem programu in življenju ter pri politiki njunega uresničevanja svojo besedo dati ne-le družbenopolitične organizacije, ampak tudi organi upravljanja. A. C. In to so fantje, ki so v TE-4 poskrbeli za klimo Del toplovoda Šoštanj—Velenje. V ozadju na levi termoelektrarna 4 v Šoš- tanju SODELUJEMO PRI GRADNJI TE-IV V ŠOŠTANJU Če kdo omeni ime Šoštanj, se večina spomni na elektriko, prav tako kot takrat, ko nam sredi dela ugasne luč. Trem šoštanjskim termoelektrarnam se bo prihodnje leto pridružila še četrta — največja 350 megavatna elektrarna, ki bo nekoliko omilila kritični položaj, ki že nekaj let vlada v našem elektrogospodarstvu. Pri gradnji tega energetskega velikana sodeluje več podjetij. Glavni izvajalec gradbenih del je G1P Gradis Celje s svojimi kooperanti. Glavni del montaže bosta opravila Hidromontaža iz Maribora in pa podjetje Brača Kavurič iz Zagreba. Nekaj del pa je dobilo tudi naše podjetje in sicer: klimo, toplotno postajo z začasno kurjavo, glavni komandni pult in pa zunanji toplovod Šoštanj—Velenje. Na gradbišču velika gneča Gradbišče. Stroji in ljudje, vsi hitijo. Povsod veliki kupi še nezgrajenega materiala. Konstrukcije iz betona in železa silijo kvišku. Kamor se ozreš — hitijo delavci v najrazličnejših čeladah — brez nje je vstop na gradbišče prepovedan, kako naj v tem mravljišču najdem nekaj naših, ko velikokrat nimajo niti oznake na oblekah. Vratar je odšel z menoj in pokazal njihovo »bazo« zaklenjeno — čas malice. Ko sem se vrnil, so že delali, pa sem jih še vseeno precej časa iskal po nadstropjih, in smo se nazadnje le našli. Pozneje so se pošalili, da jih edini in povsod najde samo nadzorni. Nekdo iz Maribora jih je iskal dve uri — nič čudnega — med toliko ljudmi jih 15 težko najdete. Na gradbišču je bilo takrat 700—800 delavcev. V Šoštanju delajo trenutno samo še delavci TOZD PM1 Maribor in izolaterji TOZD Ogrevanje-vodovod, ki pa tudi že zaključujejo z izolacijo toplovoda, ki je dolg 2,5 km in kjer je naša TOZD OV montirala 5 km cevi d 450. NAŠA GRADBIŠČA »Sem smo prišli 26. avgusta, najprej pet, sedaj nas je enajst, pridejo pa še trije, štirje. Glavni del mora biti gotov do 1. decembra,« pripoveduje Adi Lešnik, vodilni monter centralne kurjave. V decembru morajo dokončati začasno ogrevanje in vezni kanal (0 350) med TE-3 in TE-4 za toplotno postajo. Obenem bodo napravili še vezavo klimatov. »Z roki bo še kar nekako šlo. Nekaj časa smo bili teden dni v zaostanku, sedaj nismo več. Delamo trenutno od 7—15. ure, prihodnji teden bomo od 7—18. ure, prej pa smo v glavnem od 6 —18. ure. Sedaj še odhajamo vsak petek domov, delati pa bomo morali tudi nekaj nedelj,« pripoveduje vodilni monter v začasno urejeni garderobi. Da je delo na gradbišču otežerto, so povedali vsi. Veliko je delavcev in mimogrede lahko komu kaj pade iz rok ingekomu na glavo. »Doslej se še ni nikomur od naših zgodila nesreča. Še bolj kot nevarno delo, pa nam Povzročajo težave neusklajeni načrti. Vsak načrt je treba potrditi in to včasih traja teden dni in kože naredimo, se nekdo domisli, da bi bilo drugače bolje in popravljamo. Ker polagamo cevi najmanjših premerov, se moramo umikati vsem ostalim. Drug Problem pa so odri. Največkrat odramo sami, ker so postavljeni odri zelo dragi. Težko je, ker delamo na višinah, pa ni nobenih ustreznih dvigal. Tako prosimo druge, da nam Pomagajo, ti pa vedno nimajo časa, veliko materiala pa znosimo na ramah.« Največ težav je bilo ob prihodu na gradbišče, ko je treba začeti iz nič, pa še ljudje se te poznajo. »Hodil sem od enega do drugega in spraševal, kdo bi dovolil, da nam lahko dvignejo cev. Sedaj pač vem, kdo odloča in moram reči, da z vsemi dobro sodelujemo in so nam Pripravljeni pomagati. Pri polaganju večjih cevovodov smo šele začetniki in tudi to se nam pozna,« je dejal tov. Lešnik, ki mu je šoštanjsko gradbišče doslej največje. Vse zvare, kjer bodo v ceveh večji pritiski, je treba rentgenizirati. To naredi Hidromontaža, ki ima na gradbišču svoj laboratorij. Monterji klima naprav iz TOZD PMI so prišli na gradbišče takoj po prvomajskih Praznikih. »Največja želja, da čimprej gremo, ker smo že dolgo tu,« se je najprej pošalil vodilni monter, tov. Štefan Lesjak. Montirali so celotno klimo za TE-4 in sicer za razDon od minus 3 do plus 17. Dela naj bi končali do novega leta. »Ker niso bili načrti vedno dobro preštudirani in vsestransko usklajeni, je bilo precej predelav.« Naši monterji stanujejo na različnih koncih v Šoštanju, nekateri v Velenju, ker je težko dobiti stanovanje ob tolikšnem povpraševanju. Urejeno imajo tudi prehrano in $icer v menzi Šoštanjskih termoelektrarn. Na gradbišču dela tudi Vili Kreuh, monter klima naprav, ki je pri 1MP od leta 1969, že prej pa je bil od 1961 do 1964. »Na gradbišče sem prišel s prvo skupino. Sem eden tistih, ko se vozijo vsak dan domov, ker stanujem blizu. Delo teče normalno, le da bi bilo včasih lahko bolje organizirano. Z delom in tudi z osebnimi dohodki sem zadovoljen.« Potem se je zbrala celotna skupina — vprašanja so ^adla o industrijskem in višinskem dodatku. Višinski dodatek imajo vračunan v normi, medtem ko je industrijski dodatek možno dobiti le takrat, ko delajo v izredno težkih pogojih — v industriji, ko ta obratuje. Gradbišče je bolj zahtevno od drugih. Nadzorni organi so od podjetja KWU iz Nemčije, ki vodi celotno gradnjo. Vrednost del, ki jih bo opravila mariborska TOZD pa bo preko 20 milijonov dinarjev. ZADNJA MODA V TEHNIKI Pri izdelavi opreme za TE-4 je sodelovala tudi TOZD Tovarna elektro naprav. Sestavili so naprave za lastno rabo agregata in razdelili sistem (nizko in visoko napetostni) za naprave kotla in agregata. Sestavili so 47 visokonapetostnih celic (10 KV), pri nizki napetosti pa je v 35 poljih 308 stikalnih predalov. Zraven spada še cela vrsta manjših stvari, vse pa je TOZD tudi vgradila. Pogodba je bila sklenjena z nemškim podjetjem KWU. Ker v Jugoslaviji ni proizvajalca opreme, ki so jo zahtevali, je vso opremo dobavil Siemens. KWU je dal okvirno JI IB f pypp 'm V ’ Skupina monterjev centralne kurjave TOZD PMI na gradbišču TE-4 v Šoštanju dokumentacijo, ki je bila potem razdelana v TOZD TEN. Vsa ta oprema je prilagojena elektronskemu vodenju in je bila izdelana še bolj zahtevna — podobno je TOZD TEN že izdelala za TE-3, vendar so med eno in drugo velike razlike. Vodstvo celotnega dela sta v TOZD TEN prevzela tov. Leopold Brod in ing. Rihard Pompe. »Težav ni bilo malo. Začelo se je že s tem, da nam je tak objekt padel med utečeno proizvodnjo. Zmanjkovalo nam je prostora, zahvaliti se moramo TOZD OV in TOZD Elektromontaži, ki sta nam odstopila del prostora, sicer ne vemo, kako bi delo opravili. Takšno delo zahteva skupinski pristop in pa industrijski — velikoserijski način dela. Z ozirom na našo mentaliteto in navade so bile tudi tu težave. Pokazalo se je. da ne enemu, ne drugemu nismo čisto dorasli. Pri delu so nam pomagale tudi nekatere zunanje institucije — institut Milan Vidmar za preizkuse visoke napetosti.« Kljub vsemu je bilo delo v roku opravljeno in vsi sistemi, od plošče za napajanje zasilne razsvetljave (enosmerna napetost), plošče za napajanje registrskega sistema, plošče za napajanje pretvornikov in centralne plošče števnih meritev, so bili montirani in rok izgradnje celotnega objekta ni bil moten. Vrednost opravljenih del je preko 3 milijone din, s celotno opremo pa bi bilo čez 20 milijonov. TEN je tako opravil še en izpit in postal edini proizvajalec tako zahtevne opreme v Jugoslaviji, ki je trenutno najsodobnejša pri nas in za podobne sisteme tudi v svetu. Pripravil: T. ŠTRUS V minulem mesecu (20., 21. in 22. X. 1976) je bilo v Portorožu drugo posvetovanje o avtomatizaciji vodovodov Jugoslavije. Soorganizator je bilo naše podjetje, organizator pa tako kot prvič, Udruženje za tehnologiji! vode iz Beograda. S tako delitvijo smo prevzeli organizacijo celotnega strokovnega dela: pripravo referatov, izbiro predavateljev, usklajevanje posameznih referatov ter časovno razdelitev programa in organizacijo obiska Vodovoda Koper—Gabrijeli in Istrskega Vodovoda — Buzet — pogon Gradole. Posvetovanja se je udeležilo 247 udeležencev. Med njimi smo lahko zasledili precej predstavnikov konkurenčnih podjetij. Mnenje predstavnikov Udruženja za tehnolo-giju vode in večine udeležencev je, da je posvetovanje izredno uspelo in da je bilo strokovno na zelo solidni ravni. Na posvetovanju je bilo 25 predavanj. Tri podjetja, med njimi tudi naša TOZD Livarna iz Ivančne gorice, so predstavila svoj proizvodni program. V imenu sekretariata za urbanizem skupščine SRS je prisotne pozdravil pomočnik republiškega sekretarja ing. Lado Gorišek. V svojem govoru je predvsem poudaril pomen vode in splošne probleme v zvezi s preskrbo z vodo. Opozoril je na to, da vode že sedaj primanjkuje in da moramo vložiti vse sile. da bi to stanje popravili, da ne bi prišlo do katastrofe. Dr. Branko Furlan — predsednik Skupščine obalne skupnosti Koper, je predstavil udeležencem našo obalo. Opozoril je na to, da ves predvideni razvoj sloni na tem, da bo vode dovolj in, da bomo odpadne vode prečistili do take stopnje, da ne bodo onesnaževale naše obale. Ivan Bizjak, direktor Rižanskega vodovoda Koper, je udeležence seznanil z napori svojega podjetja, ki je zadolženo za nemoteno preskrbo z vodo celega našega obalnega področja. Opozoril je na hude finančne probleme, ki močno zavirajo to dejavnost. Nezadostna vlaganja v to vrsto infrastrukture lahko ohromijo našo industrijo, turizem in močno zavrejo celotno gospodarstvo. V imenu našega podjetja je vse prisotne pozdravil generalni direktor Stanko Krumpak. V svojem govoru je poudaril, da se naše podjetje že dolgo vrsto let ukvarja s problematiko vode in da se popolnoma zavedamo svojih nalog. Ravno zaradi svoje obveznosti do družbe smo tudi pripravili to posvetovanje, da bi lahko prispevali svoj delež pri razvoju in nappredku naše domovine. Strokovni del posvetovanja je obsegal zaokroženo celoto. Pri sestavljanju programa smo imeli pred očmi vsakodnevne probleme, ki jih srečujemo pri našem delu. Največji problem pa je organizirano delo in nepoznavanje možnosti in napačen pristop k delu. Zato se nam je zdelo najbolj smotrno, da skozi predavanja prikažemo probleme in njihove rešitve ter nakažemo pot, kako pristopiti k delu, da bomo dosegli ustrezne rezultate. Uvod v to problematiko je podal direktor TOZD Elektromonlaže ing. Franc Kumše. Predvsem s prikazom napak in njihovih posledic je opozoril na včasih popolnoma nemogoče situacije, ki jih srečujemo pri našem delu. Jasno je, da vse te napake plačuje naša družba. Ker pa še vedno velja pregovor, da se pametni uči na napakah drugih..., naj bi ravno dosedanje napake bile šola za vsako naslednje delo. Glavna misel predavanja pa je bila. da naj vsak opravlja le delo, za katerega je usposobljen. Team ljudi, sestavljen iz takih strokovnjakov pa bo opravil celotno delo-. Vsak dobro zasnovan vodovod mora začeti s prostorskim modeliranjem, programiranjem in planiranjem preskrbe z vodo. O tem nam je spregovoril mr. ing. Juraj Šare — direktor Vodovoda Zagreb. V svojem predavanju je nakazal vse faktorje, ki vplivajo na preskrbo z vodo. Med drugim je opozoril na prostorski razvoj človeštva in naselij, na razvoj industrije, na tendenco razvoja porabe vode, na možne vodne vire in podobno. Ena od osnovnih ugotovitev pa je, da dobre, zdrave vode primanjkuje in moramo zato reševati te probleme na območju regij, pod močnim strokovnim vodenjem, ne pa vsak zase, kakor kdo ve in zna. Kako naj bi to izgledalo v praksi, je prikazal ing. Guštin iz Rižanskega vodovoda Koper na projektu regionalnega vodovoda Brkini. Ta vodovod naj bi obsegal celotno področje od Pivke do Sežane, preko celega slovenskega primorja, obsegal pa naj bi tudi ves slovenski Kras in področje Brkinov. Pri tem objektu naše podjetje že sodeluje. To bo izredno zanimiva rešitev. Naprave bodo obratovale avtomatsko. Vse upravljanje in nadzor bo iz dispečerskega centra v Kopru. Vse obstoječe čr-palne in prečrpalne postaje bodo povezane v ta sistem in so že pripravljene za končno stanje. V sistemu bo tudi hidroelektrarna, moči 2x4 MW. Samo v sistemu Brkini pa bo črpalna postaja, ki bo imela 8 črpalnih agregatov moči po 1250 kW ter naprave za prečiščevanje vode za kapaciteto 200 L-'sek. V tem objektu je tudi predvidena popolnoma avtomatska naprava za ozon in za klor ter prečrpalna postaja za približno 500 1/sek. Iz predavanja »Analiza vodovodnega sistema in rešitev sistema nelinearnih enačb« vidimo moderen način hidravličnega izračuna mreže. Nadaljevanje dela je na računskem modelu. Predavanje »Digitalna simulacija dinamike vodovodnih sistemov« nam je želo lepo prikazalo medsebojne odvisnosti črpalne postaje, mreže in vodohramov. Na sistemu Šentvid — Vodovod Ljubljana — smo na petih različnih primerih videli »obnašanje« sistema. Iz teh primerov je bilo jasno razvidno, da je nujna taka študija sistema, ker se nam v najboljšem primeru lahko zgodi, da je celotni sistem popolnoma neekonomičen. Lahko pa ugotovimo celo to, da je morda vodohram napačno lociran, ali da njegova prostornina ne ustreza, ali da črpalke niso pravilno izbrane, itd. Vse te podatke smo dobili kot rezultat dela na elektronskem računalniku Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Tu pa nastopi naše delo. V predavanju »Avtomatizacija vodovodnih sistemov z ekonomsko analizo« so prikazane razne možnosti avtomatizacije, ki slonijo na rezultatih prej omenjenih dveh predavanj. S pravilno izbiro sistema in naprav se lahko približamo optimalnemu načinu obratovanja. Tako lahko dosežemo tehnološko, tehnično in na di- spečerske centre. To temo je obravnavalo predavanje »Komandni in dispečerski centri« — referent A. Jurca. V predavanju so podane smernice, kako moramo glede na specifične pogoje določiti vrste in velikosti posameznih komandnih centrov. Od enostavnih za manjše naprave, do terminalov v sklopu procesnega računalnika. Predavanje nam podaja tudi rešitve za manjše vodovodne sisteme, ki se poslužujejo občasno tujih računalnikov. Nadaljevanje tega predavanja je bilo predavanje »Tehnika centralnega upravljanja z EY sistemom« dr. ing. Brucknerja od firme Sauter. Dr. ekonomsko uspešno avtomatizacijo postrojev Ko avtomatiziramo posamezne postroje, je vrsti povezava v višje enote — v komandne in Generalni direktor IMP Stanko Krumpak Briickner je zelo lepo in na enostaven način prikazal, kako lahko postopno gradimo sistem s pomočjo elementov EY. Sistem upravljanja »raste« skupaj z vodovodnim sistemom — po potrebi in finančnih zmožnosti. Sam sistem EY lahko obratuje samo z osnovnimi elementi. Lahko pa ga izpopolnimo v končni fazi do procesnega računalnika z vsemi pripadajočimi napravami, programi, registracijami in drugim. S takim sistemom lahko upravljamo in nadziramo npr. celoten postroj vodovodnega omrežja celega mesta. , V našem projektnem biroju že obdelujejo tri projekte s pomočjo EY sistema: Vodovodni sistem Ljubljane, Karlovca in Zagreba. Pri Ljubljani in Zagrebu gre za ogromne razsežnosti, in bo zato tudi tu potrebno vložiti še veliko dela. Pri avtomatizaciji naprav moramo tesno sodelovati tudi s strojniki. Za strojno.opremo vedno upoštevamo njihove zahteve in želje. Kako se dopolnjujeta področji strojništva in avtomatike sta obdelali predavanji mr. ing. Jambrošiča »Avtomatizacija črpalnih postaj« in ing. Strike »Uporaba strojne opreme pri avtomatizaciji vodovodnih sistemov«. Enakovredno mesto z avtomatizacijo ima v vodovodnih postrojih tudi reševanje elektroenergetskih problemov. Tudi na tem področju so se naši strokovnjaki zelo uspešno uveljavili. Predavanji ing. Mala »Zagon črpalnih agregatov« in »Kompenzacija jalove energije v črpalnih postajah« sta na visokem teoretskem nivoju. Istočasno sta to predavanji, ki dajeta eksaktne praktične napotke, kar je pri nas verjetno edinstven slučaj. Predavanje »Sistemi preskrbe vodovodnih sistemov z električno energijo v vidu sigurnosti delovanja« ing. Zupanca, obravnava problematiko dimenzioniranja voda, izbiro višine napetosti transformatorskih postaj na ekonomske pogoje in višino napetosti elektromotorjev. Jože Pucelj pa v svojem predavanju »Praktične izkušnje pri zagonu črpalnih agregatov« obravnava nekatere probleme zagonov in probleme zaščite proti previsoki napetosti dotika. V predavanju omenja tudi diesel agregate kot vir rezervnega napajanja. V postrojih za preskrbo z vodo pa je potrebno reševati še veliko drugih problemov kot npr. izbrati pravilne merilne sisteme, obdelati sisteme dezinfekcije vode, obdelati sisteme zvez in prenosa podatkov, obdelati sisteme antikorozijske zaščite. Včasih pa se pojavi tudi potreba po regulaciji števila obratov, črpalk. Vse to so bile teme na posvetovanju. Enciklopedičen prikaz uporabnih merilnih sistemov v vo- fdnih postrojih je podal naš ing. Jereb. Sistem v ekcije vode z ozonom je detajlno prikazal j^ngnaux — predstavnik firme Sauter. Sistem fikcije s klorom pa je podal C. S. Baker — lrtavnik firme Capital Controls. i1* naprave za prenos podatkov in za upravl-st3 predstavila ing. Remih — predstavnik predstavnik firme P' Antikorozijsko zaščito vseh metalnih insta-va črpališču pa je obdelal ing. Dabič — pred-f'k firme Geoexpert iz Zagreba, r Posvetovanju so sodelovali še dr. ing. Fr-r predstavnik fakultete za Elektrotehniko valjani, s predavanjem »Sedanje stanje in ! nca razvoja krmiljenih elektromotornih po-Fz vidika uporabe v vodovodnih sistemih«, tQr- ing. Cajhen iz iste fakultete je sodeloval s lrVanji »Tehniški in ekonomski vidiki upo-|?s*nhronske kaskade v vodovodnih mrežah« l.0vejše tehnološko stanje in neki vidiki upo-j"1 Projektiranje avtomatskih komandnih na-logičnimi elementi polprevodnikov«. r' *ng. Husak — predstavnik Elektro fakul-Zagrebu je pripravil predavanje »Zaščita Atov proti diverzijam«, ing. Grčar — pred-F1* firme Iskra pa je pripravil predavanje o fravlika in pnevmatika v vodovodnih postro- r'domačin, pa je ing. Horvat v svojem peda-1 ‘'Preskrba-z vodo področja obalnih občin Takega primorja« predstavil svoj vodovod. V lfvanju je podal tudi zgodovinski razvoj in f tazvoja v bodoče. Predavanje je bilo zelo Tlv°, saj je delo prikaz razvoja in življenja naših vodovodnih sistemov. P°r vidimo, je bil program dosti širok in ' Zajemal je vsa področja, s katerimi se sre-■ h -Pri našem delu na vodovodih. Obravnaval 1 njske jn ekonomske probleme. Na posveto-’■ s° sodelovali z referati tudi predstavniki re-lranih tujih firm, s katerimi mi stalno sodelu-Jjv Tako smo res uspeli prikazati najnovejše W 6 'z P0ne 27. oktobra je TOZD TIO Idrija organizira prvi praktični prikaz montaže instalacijske s,cne na objektu. V Kranju, kjer Gradis gradi staranja (objekt Planina), so se zbrali predstavniki naših montažnih TOZD, predstavniki Gradisa in nekaterih drugih podjetij oz. projektantskih organizacij ter Zavoda za raziskavo materiala iz Zapaha, da bi videli, kako naj bi vgrajevali nov izde-ki ga pripravlja TOZD v Idriji. instalacijske stene, niti da je to do dokončna rešitev. V Idriji že načrtujejo korak naprej. Nov izdelek je pohvalil tudi predstavnik Zavoda za raziskavo materiala iz Zagreba, ki bo izdelal vse potrebne ateste. Po podatkih, ki so jih doslej zbrali, ima instalacijska stena iz Idrije najboljše lastnosti od vseh tovrstnih domačih izdelkov. Tu gre predvsem za vprašanja zvočne izolacije, sistema prezračevanja in plastificiranih odtočnih vozlov. Predstavniki IMP in ostalih delovnih organizacij so menili, da predstavlja instalacijska stena korak naprej, ki ga je trg že nekaj časa pričakoval in ki ga bomo, če bomo izpolnili vse obljube, tudi dobro prodajali. T. ŠTRUS TOZD TRAA 9 instalacijski steni, oz. prvem prototipu, smo v Gladku že pisali, zato znanih dejstev ne gre ponavljati. V Stanju sta montažo v prvem nadstropju pokazala dva Monterja iz Idrije, kar pa potem, ko bo stekla serijska Pr°izvodnja, ne bo več običajno. Instalacijsko steno °do vgrajevali monterji naših montažnih TOZD, med-,CIT|. ko bo TIO samo proizvajalec v prvi vrsti za IMP in Slrše tržišče. Navzoče so zanimala številna vprašanja, na katera so Odgovarjali predstavniki TOZD TIO. Skupno je bilo totovljeno, da nekatere konstrukcijske rešitve šc niso °končne, da je potrebno sodelovanje arhitekta in iz-clovalca, saj morata ta dva rešiti določena vprašanja že j Projektiranju. Zanimiv za vse je bil tudi čas montaže j Pa jasno cena. Predstavniki investitorja so menili, da ■ s,alacijska stena ne bo smela biti dražja od klasičnih palacij. Predstavniki TIO pa so poudarili, in verjetno i Je z njimi strinjala večina, da je treba vprašanje cene j odati širše in ne samo primerjati končne vsote. Na ob-^ _*'h, | reševanju ljudi in imetja #ysod tam, kjer ti živijo in dajo. Glede na to predaja, kot je rečeno v doktri-lrnih načelih, množično *o za izvajanje zaščitnih ‘repov in kar najhitrejše in-tvencije pri reševanju ogrozili ljudi in premoženja na [ajih vojnih akcij ter narav-h in drugih nesreč. Namen samozaščite je torej dvojen: 1. Ob neposredni vojni nevarnosti ali vojni ter ob naravnih in drugih nesrečah, izvesti vse potrebne in možne zaščitne ukrepe, da bi bile posledice vojnih akcij in nesreče čim manjše tako pri ljudeh, kot pri gmotnih dobrinah. 2. Ob ali po vojnih akcijah ter naravnih in drugih nesrečah zagotoviti hitro in množično reševanje ljudi in imetja, spet v težnji, da bi bile posledice vojne akcije ali nesreče čim manjše. Posebej je pomembno poudariti, da bi samozaščita v vojni, s tem ko bi prispevala k zmanjšanju posledic sovražnih napadov med prebivalstvom in na materialnem področju, v veliki meri pripomogla k ohranjevanju bojnega razpoloženja med prebivalstvom ter materialne baze za boj s sovražnikom in tako torej k upornosti našega ljudskega odpora. (Se nadaljuje) tozd ov SODELOVANJE NA PODROČJU HIDROTEHNIKE odnogospodarsko podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane je poslalo 'tek sporazuma o sodelovanju na področju hidrotehnike in žih dejavnosti iz poslovnega predmeta podpisnic. Sodelovanje, ''stavljeno s tem sporazumom, ima širši samoupravni značaj in jim vzpostavljajo takšna razmerja, ki temeljijo na samou-m sporazumevanju in skupnem ustvarjanju dohodka na združenega dela in sredstev, skladno z ustavnimi načeli in n. Na tej osnovi se urejajo tudi medsebojni odnosi pri m ju skupnega prihodka in deleža v njem. Za koordinacijo m ja, sodelovanje in razreševanje morebitnih problemov po-j'“c narave sta po tem sporazumu pooblaščena individualna po-f°dna organa podpisnic. Za usklajevanje, razreševanje in sprednje samoupravnih odločitev sta pristojna samoupravna or-1,1 (DS) obeh organizacij podpisnic, ki v ta namen, če je potreb-dmenujeta posebno delovno silo. tlavski svet TOZD OV je osnutek obravnaval in ga brez pri-"tb sprejel. ■ T ■v -• Slušatelji srednje politične šole CK. Od leve: Franc Korošec (TOZD Elektromontaža), Barbara Kocmur (DSSS), Stipe Komadina (TOZD TRAA), Iztok Munih (TOZD LSL) • DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE NAPREDOVATI Z DELOM Prvo leto, ko je Centralni komite ZKS začel s srednjo politično šolo, se je vpisalo 39 slušateljev, zanimanje je bilo vsako leto večje in tako je danes en oddelek v Kopru, Celju in Novem mestu, dva v Mariboru in trije v Ljubljani. Skupno je v tem šolskem letu 245 slušateljev iz najrazličnejših sredin. Od naših članov kolektiva so v srednji politični šoli letos štirje zaposleni: Stipe Komadine iz TOZD TRAA, Franc Korošec iz TOZD Elektromontaža, Barbara Kocmur iz DSSS, Iztok Munih iz TOZD Livarna Ivančna gorica. Z vsemi štirimi in direktorjem šole, tov. Aleksandrom Kuto-šem smo se pogovarjali na šoli. »Kakršnokoli oceno težko damo, saj smo šele dva meseca skupaj,« pravi tov. direktor in nadaljuje: »Po dveh do treh mesecih nastopi kriza. Prehod od fizičnega k samo umskemu delu, je za večino precej težak. To se pozna tudi pri sprejemanju znanja, ko lahko rečemo, da ga je dve tretjini v drugem semestru.« Ker je tak način izobraževanja komunistov sorazmerno nov, so imeli marsikateri slušatelji precejšnje težave pri urejanju osebnih dohodkov. Naši so povedali, da imajo to v glavnem rešeno, vendar ne popolnoma enotno v celotni delovni organizaciji. Tov. Kutoš pravi: »Stališče CK je, da naj bi slušatelji obdržali osebne dohodke, ki so jih imeli pred odhodom v šolo, pri tem pa naj ne bi bili kršeni samoupravni akti delovne organizacije.« Šele ko so rešeni materialni problemi, se slušatelji lahko posvetijo delu, kShiiti ni tako lahko, kot si laično to nekateri predstavljajo. »Vsi predmeti, razen slovenščine, so na ravni višje ali visoke šole. Toda ta program je možno osvojiti, če slušatelji ne odlagajo učenja na zadnje mesece,« pravi tov. direktor. Namen šole ni, kot to mnogi mislijo, da bi po »hitrem postopku«, traja samo eno šolsko leto, »proizvajala« srednješolce, oz. delavce, ki imajo v žepu potrdilo, da imajo srednjo izobrazbo. Šola hoče v prvi vrsti vzgajati komuniste v samoupravi in družbenopolitičnih organizacijah. Ce kdo pri vpisu pove, da hi rad samo srednješolsko spričevalo, ga v šolo ne vpišejo. In za večino je pridobljeno znanje tudi premajhno, da bi lahko naprej izredno študirali na višjih oz. visokih šolah. Dosle j je šolo uspešno končalo 651 slušateljev, od teh jih je 37 kadrovska komisija predlagala za nadaljnji študij. Zato je tudi interes šole, da se slušatelji vrnejo na svoja delovna mesta in se s svojim delom uveljavijo in šele potem napredujejo, ne pa z diplomo takoj ob vrnitvi, kot se to v precej primerih tudi zgodi. »Program je obsežen in tudi zahteven, znanje, pridobljeno tu, nam bo pri nadaljnjem delu veliko pomagalo. Ni dovolj, da je človek samo revolucionar,« so pripomnili naši delavci, ki so se začeli spoprijemati s prvimi predmeti. Šola naj bi ostala še naprej v okviru marksističnega izobraževalnega centra, ki naj bi prirejal tudi krajše in daljše seminarje. Obenem pa je želja šole, da bi se razvila na višjo in visoko stopnjo. TONE ŠTRUS Iz zapisnika seje DS TOZD OV • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI PRIŠLI V MESECU OKTOBRU 1976 TOZD »Klima« — proizvodnja, montaža Ljubljana: Blaznik Boris, pom. skladiščnik Mah kovic Rajko, mont. delavec Knap Anton, KV ključavničar Kočar Stanislav, VKV klučavničar TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana: Novak Vida, strojepiska Kanceljak Željko, monter Slabe Zdenka, ref. v knjigov. Hržen jak Vladimir, spec. 'monter Zorec Stanisla, spec. monter Plestenjak Janez, monter Pave Ivan, monter TOZD »SKIP«, Ljubljana: Menard Milan, prodajni referent Burgar Ciril, KV ključavničar Lakner Marjan, PK ključavničar Zakirov Franjo, pom. skladiščnik Uršič Dominik, pom. plastikar TOZD »TRAA«, Ljubljana: Kremžar Ambrož, pomožni strugar Bošnjakovič Osman, KV strugar Nagode Milan, PK varilec Crnkovič Ljubomir, KV konstrukc. ključ. Rožman Branko, materialni disponent Lukič Bruno, KV ključavničar Čuček Božidar, KV strugar Gorič Janez, KV strugar Planinc Gorazd, dipl. ing. strojništva TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana: Vuk Roman, KV monter Poje Drago. KV monter Teran Zvone, KV monter Levec Mirko, KV monter Sebal Bojan, KV monter Korošec Franc, PK spec. monter Peterlin Ciril, pom. proj. sodel. TOZD »TEN«, Ljubljana: Zalokar Marjan. KV ključavničar Dragan Brane, pomožni ključavničar Čuden Viktor, KV monter vezalec TOZD »Dvigalo«, Ljubljana: Jerneje Nadja, administrator Štrekelj Bojan. KV strojni ključavničar Korinšek Jurij, KV elektromehanik Istenič Meta, ref. v knjigovodstvu Pejič Branimir, KV monter dvigal Lončar Uija, KV strugar ENOTNO ZA 29. NOVEMBER Predsedstvo osnovnih organizacij sindikata je sklenilo, da naj vse TOZD enotno organizirajo praznovanje 29. novembra. Proslavo naj po možnosti organizira vsaka osnovna organizacija sama. Stroški za malico na zaposlenega naj ne presežejo 70 din. TOZD »Zastopstva«, Ljubljana: Marolt Jože, samostojni skladiščnik Delovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana: Valjavec Jožica, samost, ref. v knjigov. Gomol Miran, dipl. ing., vodja odd. montaže kompleksn. obj. Geršak Rudolf, dipl. ing., v. d. direktor inženiringa Šavija Radmila, strojepiska-daktilo-graf Matos Jelka, samostojni ref. v knjigov. Jurkovič ing. Ante, vodja montaže kompleksn. obj. TOZD »Livarna«, Ivančna gorica: Kološa Stanko, PK delavec Grden Jože, NK delavec Hočevar Vlado, KV delavec Kump Helena, KV delavka Župevec Janez, NK delavec Blatnik Alojz, SS delavec Hrast Alojz, PK delavec Ilovar Karel, KV delavec TOZD »Projekt, montaža, inženiring«, Maribor: Pinterič Ferdo, KV ključavničar Kampič Darko, KV monter Marin Branko, KV monter Mejač Marcel, KV monter Bratuša Franc, KV monter Špiganovič Magda, NS tehn. risar TOZD »Projekt, montaža«. Koper: Peroša Milan, KV delavec Debernardi Pavel, KV delavec Jerman Miro, KV delavec Zadnik Nevijo, NK delavec Bubnič Alojz, KV delavec Pušnar Anton, NK delavec TOZD »TIO«, Idrija: Bogataj Vinko, VS pripravnik Leskovec Daniel, PU spec. ključ. Križišč Štefan, honorarec TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj: Kelenc Marjan, monter ogrev. naprav Primožič Milan, monter ogrev. naprav Kramberger Jože, vodovod, monter Janžekovič Franc, monter ogrev. naprav Kos Ana, NK delavka Leber Igor, ključavničar Papež Danilo, elektrotehnik — pripravnik Novak Janko, elektromehanik ODŠLO V MESECU OKTOBRU 1976 TOZD »Klima« — proizvodnja montaža, Ljubljana: Cesar Slavko, v JLA Unčanin Drago, potek pogodbe Jereb Stanislav, v JLA Cerk Boris, v JLA Perko Alojz, v JLA Žerjav Ivan, spor. odpoved Sabol Josip, samovoljno Kunstelj Milan, podal odpoved Tischer Valter, sporaz. odpoved TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana: Kladušan Ivan, v poskusni dobi Gomol Miran, dipl. ing., prem. v DSSS Turk Marjan, odhod v JLA Poličnik Dušan, v JLA Kovač Zvonko, odhod v JLA Gobec Silva, na željo delavke Šporar Anton, v JLA Gosarič Slavko, odhod v JLA Brezovnik Mirko, odhod v JLA Bavdek Janez, odhod v JLA Grabovič Miro, razvelj. uč. pog. Hribar Marjan, odhod v JLA Brvar Zdravko, odhod v JLA Jurkovič ing. Ante, v DSSS Matos Jelka, prem. v DSSS Štiftar Stanislav, na željo del. Minatti Milutin, na željo del. TOZD »SKIP«, Ljubljana: Jančar Janez, samovoljno Humalič Esad, samovoljno Kobe Peter, samovoljno Ružič Ivan, samovoljno Burgar Ciril, sklenil delovno razmerje TOZD »TRAA«, Ljubljana: Kraševec Vladimir, v JLA Vižintin Bogo, odpoved delavca Šebenik Mirko, odpoved delavca Domitrovič Ivan, v JLA Bratuša Erih, prekinitev učne pogodbe Mlakar Martin, invalidska upokojitev Trošt Miran, odpoved delavca Koželj Franc, odpoved delavca Macedoni Anton, odpoved delavca TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana: Vrečič Milan, v JLA Krajnik Stanislav, v Jla Furdi Vladimir, v JLA Treven Franc, v JLA Kokelj Anton, v JLA Pečar Metod, v JLA Hrvatin Armelindo, v JLA Zelnikar Rajko, v JLA Radkovič Dušan, v JLA Gorenjak Aleš, v JLA Senegačnik Silvo, ostal v ZRN Lož Branko, sklenil delovno razmerje Zaman Silvester, na željo delavca Korenčan Janez, potek pogodbe za določ. čas Napotnik Božidar, sklenil delovno razmerje Petrovič Radiša, na željo delavca TOZD »TEN«, Ljubljana: Kadunc Zdravko, v JLA Vavtar Branko, v JLA Knap Jože, v JLA Frankovič Jože, v JLA Valek Nežka, na del. odp. Pustotnik Franc, na del. odp. Čuden Viktor, potek poskusne dobe DEDEK MRAZ ZA NAŠE OTROKE Predsedstvo konference OOS je razpravljalo o vsako- F letni novoletni obdaritvi ? otrok naših delavcev in sprejelo naslednje sklepe: — vsi otroci zaposlenih v IMP morajo biti enako obdarjeni; — vsak bo dobil denarni bon; E — organizirane bodo gledališke predstave z dedkom Mrazom za ljubljanske TOZD, ostale osnovne orga- g nizacije naj to uredijo same v okviru možnosti; — vrednost darila za ? otroka naj bo do 50 din; — vključili se bomo tudi v organizacijo praznovanj dedka Mraza po krajevnih skupnostih oz. občinah, kjer bodo ta organizirana. Predsedstvo je še menilo, da naj se vse osnovne organi- ! zacije teh sklepov tudi držijo, , da ne bo prihajalo do razlik znotraj delovne organizacije, 1 kot se je to doslej večkrat do- j gajalo. TOZD »Dvigalo«, Ljubljana: Jakše Vladimir, Sporazumno Škofič Ferdinand, na lastno željo Kostanjšek Janko, v JLA Buh Miroslav, v JLA TOZD »Livarna«, Ivančna gorica: Hribar Alojz, v JLA Bedene Dušan, v JLA Zajc Franc, odpoved del. Selan Roman, odpoved organizacije Dubravac Ilija, v JLA Sadar Frančiška, odpoved delavke Zupančič Alojz II., odpoved delavca TOZD »Projekt, montaža, inženiring«, Maribor: Geršak Rudolf, dipl. ing., prem. v DSSS Majcenovič Jožef, v JLA Pilinger Branko, v JLA Klemenčič Milan, v JLA Plečko Ivan, v JLA Felser Edvard, odpoved delavca Babšek Drago, odpoved delavca Munda Drago, upokojitev TOZD »Projekt, montaža«. Koper: Nešič Slavko, v JLA Hočevar Boris, v JLA Angelini Darij, v JLA Kobal Stojan, v JLA Kenda Darko, v JLA Rehar Darko, v JLA Lazar Angel, na lastno željo Pohlen Dalibor, na lastno željo Bubnič Dušan, sklenil delovno zmerje 1 J TOZD »TIO«, Idrija: Brenče Roman, v JLA Hvala Aleksander, v JLA Benčina Vojko, v JLA Kopač Daniel, v JLA V MESECU OKTOBRU 1976 Jj BILO V PODJETJU ZAPOSLENI 5.597 DELAVCEV, OD TEH 8M UČENCEV V GOSPODARSTVU I" 71 DELAVCEV V INOZEMSTVU- UPAMO, DA SE NOVOSPREJET DELAVCI PRI NAS DOBRO POČI , TIJO. TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj: Horvat Branko, v JLA Donaj Stanko, v JLA Korže Franc, v JLA Svenšek Milan, v JLA Čeh Andrej, v JLA Kos Ana, potek dela za določ. čas PRIŠLI — ODŠLI # PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI Artenjak Srečko, na lastno željo Vimer Branko, ni sklenil delovnega razmerja Bukvič Andrej, ni sklenil delovnega razmerja Petrovič Željko, ni sklenil delovnega razmerja Cimerman Janez, ni sklenil delovnega razmerja (Nadaljevanje iz prejšnje številke) odšli v mesecu avgustu 1976 TOZD »Klima«, Ljubljana Šopka Nikola, sporazumno Kedmenec Vladimir, potekla učna Pogodba Bukovič Slavko, potekla učna po- Sodba Flajs Franc, potekla učna pogodba Denžič Ivan, potekla učna pogodba Osojnik Drago, potekla učna pogodba Primc Jože, potekla učna pogodba Perme Jože, potekla učna pogodba Pavičič Mirko, potekla učna pogodba Čemažar Žarko, potekla učna po-Sodba Tkavc Alojz, potekla učna pogodba Cesar Slavko, potekla učna pogodba Debeljak Franc, potekla učna pogodba Perko Alojz, potekla učna pogodba Kaniški Ladislav, potekla učna pogodba Rosenstein Miran, potekla učna pogodba Vadija Ivan, potekla učna pogodba Peharda Mirko, potekla učna pogodba Bučar Boris, sporazumno Femc Stanislav, potekla učna pogodba Derenta Ivan, podal odpoved Djurkin Mijo, potekla učna pogodba Keder Stanko, razveljavitev učne pogodbe Dumbovič Branko, samovoljna prekinitev TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana Raspet Pepi, sporazumno , Palčič Andrej, na željo delavca Hočevar Ivan, potekla učna pogodba godbe Koželj Vinko, ml,, na željo delavca rj Kokalj Tomislav, potekla učna pogodba Omerzo Maks, sporazumno Javoršek Stanislava, potek dela za določen čas Hrovat Lidija, potek dela za določen čas Zupančič Zora, sporazumno Bosa k Marjan, potekla učna doba Kšela Janez, prekinitev učne pogodbe Volf Zvonko, prekinitev učne po- it TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana Gantar Filip, potekla učna pogodba Makar Zvonko, potekla učna pogodba Varga Marjan, potekla učna pogodba Koželj Jožko, potekla učna pogodba Fartek Franc, potekla učna pogodba Kure Jože, potekla učna pogodba Udovič Darko, potekla učna pogodba Murk Vlado, potekla učna pogodba Levačič Stanko, potekla učna pogodba Bencek Petar, potekla učna pogodba Malčec Vlado, potekla učna pogodba Pestotnik Anton, potekla učna pogodba Žagar Marjan, potekla učna pogodba Treven Franc, potekla učna pogodba Marinč Zvonko, potekla učna pogodba Kalin Alojz, potekla učna pogodba POMOČ PRIZADETIM PO POTRESU Naša TOZD Zastopstva, ki zastopa pri nas švedsko firmo ALFA-LAVAL, je zastopano podjetje seznanila s položajem na Tolminskem po letošnjih potresnih sunkih. Švedsko podjetje je bilo takoj pripravljeno priskočiti na pomoč in je za potresno področje podarilo opremo za hleve. TOZD Zastopstva se je odpovedala proviziji in takoj začela dve akciji. Preko občinskega sindikalnega sveta in sekretariata za finance so zaprosili zvezne upravne organe za oprostitev carine in tudi uspeli. Tako je bila podarjena oprema oproščena carinskih dajatev, medtem ko za kupljeno opremo prošnja naše TOZD še ni rešena. Še pomembnejša pa je druga akcija. Delavci TOZD so namreč na terenu predlagali, da ne bi obnavljali, oz. gradili individualnih hlevov, ampak bi se odločili za hlevske skupnosti. Njihove predloge so sprejeli in tako nastajajo skupni hlevi, ki bodo do zime gotovi — poskrbljeno bo torej tudi za živino. Vrednost podarjene opreme znaša 548.000 din in bo razdeljena takole: V vasi Sedlo bodo brezplačno dobili molzni sistem, v vasi Stano-višče hladilni bazen z vsemi spremljajočimi napravami za hlajenje mleka, v vasi Robi-dišče molzni sistem, v Podbe-li, Breginju in Volarjih pa opremo za kidanje gnoja. Poudariti velja, da je naša TOZD Zastopstva, poleg te pomoči, prispevala še svoj delež kot vse ostale TOZD. Zaposleni so dve soboti delali, dali enodnevni zaslužek in posodili prikolico. Kavka Drago, potekla učna pogodba Ovca Franc, potekla učna pogodba Listar Boris, potekla učna pogodba Dukarič Petar. potekla učna pogodba Hadrovič Valent, potekla učna pogodba Žemlič Ljubomir, potekla učna pogodba Gorenc Anton, potekla učna pogodba Koncilja Franci, potekla učna pogodba Slapar Silvo, potekla učna pogodba Emad A. Wahab Mira, potek dela za določen čas Golenač Anton, potekla učna pogodba Kstelic Iztok, razveljavitev učne pogodbe Joževita Drago, razveljavitev učne pogodbe Januš Aleksander, razveljavitev učne pogodbe Miklič Miran, razveljavitev učne pogodbe TOZD »Tovarna elektronaprav«, Ljubljana Jarc Slavko, zaposlil pri drugi firmi v Nemčiji Arko Jože, na delavčevo željo Hočevar Janez, na delavčevo željo TOZD »Tovarna regulacijskih aramatur in aparatov«, Ljubljana Jamnik Branko, sporazumno Dejak Marjan, odpoved delavca Koičar Bogo, odpoved delavca Pavlič Janko, odpoved delavca Jankovič Rajko, odpoved delavca Šurdonja Milan, odpoved delavca Kljajič Džordže, odpoved delavca Vraneš Dušan, sporazumno Štiren Primož, podved delavca Trlep Anton, potekla učna pogodba Zaletel Jože, potekla učna pogodba Košir Janez, ostal v ZRN TOZD »Skip«, Ljubljana Štrbac Mirko, sporazumno Mrak Vinko, sporazumno (redno šolanje) Živanovič Dušan, prekinitev učne pogodbe TOZD »Dvigalo«, Ljubljana Dobravec inž. Anton, premeščen v DSS TOZD »Družbeni standard«, Ljubljana Vranešič Lidija, sporazumno Urbanija Vida, sporazumno Guček Vili, potek dela za določen čas Noč Bernarda, potek dela za določen čas Podjed Franc, umrl TOZD »Zastopstvu«, Ljubljana Pekolj Irena, potek dela za določen čas Miklavc Janez, potek dela za določen čas TOZD »Projektivni biro«, Ljubljana Lapajnar Lučka, potek dela za določen čas DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB K Korže Uroš, potek dela za določen čas Kralj Marija, sporazumno TOZD »Livarna«, Ivančna gorica Vidic Olga, odpoved delavke TOZD »Projekt, montaža«. Koper Barbara Dodič, samovoljno Grižon Miro, potekla učna pogodba Kobal Stojan, potekla učna pogodba Hlaj Edvin, sporazumno prekinili učno razmerje Bošnjak Milan, sporazumno prekinili učno razmerje TOZD »Projekt, montaža, inženiring. Maribor Breznik Ignac, v JLA Zemljič Marjan, potekla učna pogodba Planinšek Jožef, potekla učna pogodba Malek Drago, potekla učna pogodba IMP LJUBLJANA TOZD ELEKTROMONTAŽA ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA objavlja prosto delovno mesto VODJE PRODAJNEGA ODDELKA Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: — da ima kandidat visokošolsko izobrazbo komercialne, ekonomske ali elektrotehnične smeri — ali višješolsko izobrazbo komercialne, ekonomske ali elektrotehnične smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na komercialnem področju. Za zasedbo delovnega mesta se zahtevajo še dodatne sposobnosti kot so: kreativnost, organizacijske sposobnosti, sposobnost vodenja, korekten odnos do sodelavcev in poslovnih strank ter družbenopolitična neoporečnost. Prijave sprejema kadrovsko-splošni sektor IMP — tozd Elektromontaža, Ljubljana, Titova 37, v roku 15 dni po objavi. Pečko Ivan, potekla učna pogodba Ropič Branko, potekla učna pogodba Švajger Mirko, potekla učna pogodba Pisnik Izidor, sporazumno (se šola) ZAHVALA Košarkarji, kakor tudi vodstvo društva TVD Partizan Savsko naselje — Bežigrad, se zahvaljujejo delovni organizaciji IMP Ljubljana, Titova cesta 37, za izkazano denarno pomoč pri ureditvi našega košarkarskega igrišča. Vsekakor je vaša denarna pomoč spodbuda za naše bodoče delo na področju rekreacije delovnega človeka. Vabimo člane vaše OZD, da se vključijo tudi v to panogo športne rekreacije. Predsedstvo TVD Partizan Savsko naselje Prehodni pokal je osvojila TOZD TEN Zmagovalci v posameznih panogah tekmovanja med TOZD so prejeli di- plome TEKMOVANJA MED TOZD Tudi o športnem življenju v-IMP bi radi naredili nekakšen pregled uspešnosti rekreativnega udejstvovanja oziroma tekmovanja. Številke so zelo razveseljive, saj je v letu 1976 sodelovalo v raznih oblikah rekreiranja prek 2000 naših delavcev. Kje in kako, se vidi tudi v razpredelnici. Prehodni pokal je že drugič prišel v TOZD TEN. Za primerjavo še rezultati leta 1975 v drugi tabeli. Pregled uspeha posameznih TOZD nam nazorno prikaže, kje delajo bolj, kje manj oziroma, kje je lažje organizirati tekmovanja in kje težje. Vse skupaj pa je lepa slika rekreacijskega udejstvovanja naših delavcev, kajti vedno bolj se zavedajo potreb po razgibavanju in vzdrževanju telesnih sposobnosti. Zato moramo v bodoče še več časa'posvetiti iskanju ‘ritiVih možnosti rekreacije naših delavcev v vseh letnih časih, kajti le tako bomo držali korak pri izvrševanju vseh nalog, ki so pred nami. REZULTATI TEKMOVANJ MED TOZD - 1976 TOZD Kegljanje Streljanje Mali nogomet Namizni tenis Odbojka Balinanje Točke 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. TEN Klima TRAA EIfl 07 PB DSSS IM TIO IMI Skip Livarna ELKO Blisk Zastopstvo Dvigalo 5 8 1 11 4 14 10 3 2 6 13 7 9 12 5 6 1 4 11 9 10 3 8 7 2 1 8 9 3 11 5 10 2 14 4 7 13 6 12 7-27 7. - 43 I 6-3° 6-32 6-36 6 - 4° 6- 44 | 5-26 5-33 4-6 4-22 3-2° 2 - 13 2-21 1 - 12 1-15 REZULTATI TEKMOVANJ MED TOZD - 1975 Vrstni red 1. 2. 3. 4. 5. 6. •7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. TOZD Kegljanje Streljanje Šah Mali nogomet Namizni tenis Odbojka Balinanje Točke TEN EIM IM TRAA IMI Klima DSSS TIO PB 07 Skip Zastopstvo Livarna 6 8 3 2 5 10 7 9 12 1 4 13 11 2 5 11 3 4 7 12 6 8 10 9 7 1 10 4 3 5 2 6 9 e 3 6 1 10 9 4 7 12 8 2 11 13 5 5 3 4 9 7 1 10 2 6 7-28 7-32 7-41 6-30 6-31 6-31 6-39 6-41 6-42 5 - 28 4-32 4 - 42 3 - 17 IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMF — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in Uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože Weis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa^roizvodov.