Ljubljanski družinski list. Izhaja vsako s v edo in soboto. Ured¬ ništvo in uprava: Kongresni trg 3/1. Naročnina Din ©*— četrtletno. Posa¬ mezna števiIRa 30 para. Bnserati se računajo po cenilcu. Poštnina pla~ fčana v gotovini. Telefon 970 Telefon 970 Leto II. Ljubljana, dne 21. januarja 1925. štev. 22. Gledališče. 1) r a ni a : Začetek ob 20. uri. Sreda, 21. jan.: Veronika Deseniška. — A. Četrtek, 22. jan., ob 15. uri: Hamlet. Dijaška predstava pri znižanih cenah. — Izven. Petek, 24. jan.: Stričkov sen. Premijera. Ivz. Sobota, 24. januarja: Magda — Red C. Nedelja, 25. jan., ob 15. uri: Zora, dan, noč. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri: Stričkov sen. — Izv. Opera: Začetek ob pol 20. uri. Sreda, 21. januarja: Zaprto (generalna vaja). Četrtek, 22. januarja: Strupeni pajek in dru¬ gi plesi. — Red E. Petek, 23. januarja: Zajirto (generalna vaja). Sobota, 24. jan.: Don Juan. Premijera. Izv. Nedelja, 25. januarja, ob 15. uri popoldne: Strupeni pajek in drugi plesi. — Zniža¬ ne cene. — Izven. Kinoprogrami. 21. januarja: »Kino Ljubljanski dvor«: Orient. »Kino Ideal«: Lola Montez. »Elitni kino Matica«: Španska plesalka. 22. januarja: »Kino Ljubljanski dvor«: Pekel življenja. »Kino Ideal«: Lutka iz konfekcije. »Elitni kino Matica«: Španska plesalka. 23. januarja: »Kino Ljubljanski dvor«: Pekel življenja. »Kino Ideal«: Lutka iz konfekcije. »Elitni kino Matica«: Španska plesalka. Koncert. Koncert .Šentjakobskega orkestra in pevskega zbora se vrši v petek dne 23. t. m. v Fil¬ harmonični dvorani s sodelovanjem pri¬ ljubljenega opernega basista g. Zatheya. Cenj. občinstvo opozarjamo, da so vstop¬ nice še na razpolago v Matični knjigarni. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Zabave. Trgovski ples se vrši v soboto, dne 24. janu¬ arja 1925 v veliki dvorani hotela Union. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Preddela so gotova. Vabila so razposlana in če kdo pomotoma vabila ni dobil, naj se obrne ne¬ mudoma na društveno pisarno, Gradišče 17/1. Prireditev obeta biti ena najlepših le¬ tošnje plesne sezije in prepričani smo, da bode vsak obiskovalec zelo prijetno izne- naden II. Športni karneval se ne vrši, kot je bilo z letaki objavljeno, dne 15. februarja v veliki dvorani hotela »Union«, temveč 10. febru¬ arja v vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma . O prireditvi sami prihodnjič ob¬ širneje. Hennv Porten najbolj oboževana filmska diva sveta, katera si je s svojo izredno mimiko prisvojila vse, nastopi v kratkem v kinu »Ljubljanski dvor« v elegantnih, modernih in zelo razkošnih fil¬ mih kot »Zlato tele«, pod tem naslovom edi¬ ni originalni film s Henny Porten v glavni vlogi in »Roman Dunajčanke«. Filmi se predvajajo sedaj v svetovnih kinogledali- ščih z nepričakovanim uspehom in upamo, da bomo s tem tudi ljubljansko publiko vse¬ stransko zadovoljili. ta Matica, da je boljša. In ima lakaje —, ki ti strežejo in se tako grdo držijo, da se ga je moja druščina ustrašila. Pa kaj, ko je tam pri kaši tako prijetno kupovati sedeže — pa Vam ne povem — nak — tisto pa ne. In v pletenih stolih bi še hodili sedet, pa so tako mrzli. Ne bi rekel, da zastonj, pa te po¬ vabijo na sedež v dvorani in nimaš drobiža, pa moraš reči, da samo čakaš druščine, ki sedi tam in uživa. Zato, da se pravi Elitni kino, so mi rekli. Ko pozvoni in je nato ko¬ nec, se prav lahko izgubiš, ne sam sebi, ko- mursebodi, tudi če bi te lovili, ker greš lahko na tri kraje in še po sredi. In je rekla dru¬ ščina, da je soseda, ki je tudi plačala samo za en, hotela za dva, namreč sedeža. Pa, da se je potem druščina umaknila na tisto, ki se doli dene in gori sedi. Sicer je malo dru¬ gače rekla, pa ni kar si bodi. Bila pa je na¬ vdušena, in rečem Vam, da bo že res, da je bajna svetloba. Ampak če mislite, da bom hodil sedet na pleteni stol ali pa čakal, da se tista direkcija domisli in nas potegne tja gori, ali pa sploh — tudi idealist ni dandanes več brez podla¬ ge — se motite. Meni in pa nam je Vaš go¬ spod urednik svečano obljubil, da bo že za nas dobil ono, kar nam gre — namreč, da ne bomo na pletenem stolu sedeli ali pa čakali na direkcijo in ideale ... Pa smo mu rekli, nak — Samo še danes, potem pa sam piši in napiši, kar vse, da je povsod lepo — lepše in najlepše. In še eno povrhu. —us. Naši kinematografi. Da se nikomur ne zamerimo, začnimo kar pri prvem in najstarejšem, ki si je svoje ime in menda tudi svoje obiskovalce ohranil skozi dolgo vrsto let do danes. Ako seveda njegovo ime v polni meri odgovarja vsem zahtevam naše razvajene publike ali ne, ne bodemo izrekli svoje sodbe, ker ni to naš namen. Vsekakor pa je na zelo primernem mestu in šetalca nehote prisili, da vstopi in poizkusi svojo srečo. Kljub dozdevno mali prostornini vsebuje dolgo vrsto zelo, zelo udobnih sedežev, na katerih se lahko, ako si truden, prav udobno razširiš in uživaš do¬ brote zamaknjenega zemljana. Vse te dobri¬ ne privlačijo marsikaterega idealista, da z ideali posečajo naš tradicijonalni Ideal. Ob rojstvu so mu prorokovali sijajno bo¬ dočnost. Tudi mi, kajti zgrajen je v pravem vele-stilu za atrakcije, ki polnijo hišo in ka¬ šo. Vse prostorno in zunaj in znotraj mo¬ derno. Primeren pa je zlasti za gorkejše ča¬ se iz več razlogov. Kajti smo mi v Ljubljani precej komodni ljudje in hodimo na sprehod le ob lepem, lepčkanem vremenu, kadar solnce že ogreje to našo preljubo zemljo. Takrat gremo — magari do Čada — in na- zajgrede pa še malo med komedije! In ob nedeljah, da vidite! Tam zadaj, za košatimi kostanji pa stoji on — namreč kino in ga prav radi posetinio. Znanec, ki jo hodil tod mimo na izprehod, mi je rekel, da je spre¬ menil svojo smer še iz prejšnjega stoletja samo zato, ker' se v letnem času tam mimo sploh ne pride, taka gnječa da je, Mogoče, da je pretiraval — pa naj bo kakor hoče. Dober zrak našega Tivolija v kinu Tivoli prav dobro reagira. Mi, ki smo iz mesta, ne hodimo radi na periferijo. Zakaj, sem že povedal. Vendar, kadar beremo v »Programu«, da zgoraj v Dvoru dajejo kaj za nas, jo mahnemo brez naših predsodkov in — navadno malo zamu¬ dimo — smo skoraj vedno dobre volje, ko odhajamo. Po noči je mene strah samega, pa najdem vedno druščino, oz. je ne najdem, kar sama gre z menoj. Pa ta moja druščina pravi, da bi še šla take reči pogledat. Ne upam si ugovarjati, kajti ne skušaj samega sebe in si mislim, da bo že pozabila. Pa ni tako. Me že zopet ta druščina najde — pa gremo gor. Ker smo že pri Dvoru, moramo prav izdatno pohvaliti tistega policaja s pen- derkom. Zadnjič sem hotel prodreti do vira, pa me je tako ljubeznjivo pogledal, da mi je kar noga zaostala. Od tedaj ga — policaja — zelo čislam. Rekli so mi, to, da lahko poka¬ žemo vsakemu tujcu, namreč naš Dvor. Pa o tem sploh dvomili nismo. Moderno in »no- bel«, da si nekateri meščani kar ne vedo iz zadrege, če pridejo s pokrivalom. Zlasti na praznične dni. Samo eno imam še na srcu, da bi namreč sedaj, ko je spodaj kino — zgoraj pa visoka direkcija za železniške za¬ deve, sčasoma oba stopila v ožje stike. Pa bi mogoče tudi mi, ki pridemo bolj iz mesta, lahko kaj imeli od tega — takorekoč, da bi nam direkcija, ki je zgoraj, šla na roko, nam in Dvoru. Nikogar nočemo žaliti, vendar mi, ki smo doma na Kongresnem trgu in nam kar oči jemlje tam pri kostanjarju — jo radi mahne¬ mo v Zvezdo. Pa se grejemo kot martinčki in gledamo, če bodo popki kaj kmalu pogna¬ li na kostanjih. In so nas učili, da ni človeku dobro samemu biti. Tudi tisti, ki hodijo stal¬ no gori in doli — so vedno vsaj trije sku¬ paj. Mislim, da uživajo zasluženi pokoj, saj pokojnine tako ne dobe. Če bi jih ne poznali, bi se nam kar milo storilo. Slišal sem jih ko so govorili — da je Ljubljana velika in eden je s prstom pokazal doli proti vodi. Pa ne misli — Matice —. Uganil sem. Mi smo drugače vri člani — pa samo one, ki rešuje naše brate za Stolom in je jugoslovanska. Pa Stran 2. PROGRAM. Štev. 22. Kupčije. Popoldne ob petih, v eni izmed malih lo¬ kalov notranjega mesta, pristopi neznan mo¬ ški k moji mizi, dvigne na lahno svoj klo¬ buk, se ustavi pred menoj in vpraša z precej ostrim naglasom: Dober dan. Imate li fotografije seboj?« Ne, fotografij nisem prinesel. Imam svoje vzroke za to, da istih nisem prinesel seboj; prvič nimam s fotografijami ničesar opraviti in dalje ne poznam moža, ki me očividno z nekom zamenjuje. Odgovoril sem mu jasno: »Ne, nisem jih prinesel seboj. Potem ko sva o tem govorila, sem mislil, da je opravljeno ter sem se zatopil zopet v svoj časopis. Z začudenjem pa sem opazil, da mož ne odhaja; nasprotno, vsede se k mizi, si popravi klobuk še niže na čelo in zeva. Pričenja zabavljati. »Vrag naj vas vzame! Kaj naj sedaj za¬ čnem? Brez fotografij nikakor ne morem k Heiuu. Ob 5. imam sestanek z Adlerjem, on je videl sliko in Parker prispe jutri gotovo. Ste sploh govorili z Adlerjem danes do¬ poldne? Ogledujem ga. Vidim, da ima zamazane oči in govori v ne izbranih besedah. Rekel sem mu čisto resnico: "Ne. Danes nisem govoril ž njim. Nisem mu povedal, da Adlerja ne poznam, ker ne ljubim dolgoveznih pojasnjevanj. Mož pa kar na lepem prične bridko tožiti, da sploh ne more delati z Adlerjem, da ga je že večkrat pustil na cedilu. Slika, da je v njegovem stanovanju ter da je Parker za¬ igral ves denar v Marseille. Igra zelo rad, čeprav nič ne razume. Sploh bodemo pa še videli. Njegova skrb ... »Maja skrb?« vprašam smelo. In moja skrb... odgovori on. Še parkrat je zazeval na široko ter se na tihem jezil. Jaz pa sem zopet nadaljeval z čitanjem. Nekaj časa me je opazoval, zmajal z glavo, nato pa me vpraša: Ali imate pravzaprav telefon? »Kdo? Jaz? Snaženje okenj in stanovanj VIKTOR TRAPEČA« LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3. TOČNA STROKOVNA IZVEDBA I Stara obleka postane nova ako jo izročite v kemično bar¬ vanje in čiščenje tovarni JOS. REICH - LJUBLJANA Poljanski nasip 4-6. Telefon 272 Podružnica: Šelenburgova ulica 3 Barva vsako blago, ke¬ mično čisti, pere in lika D R OETKER-jev n PRAŠEK ZA PUDING Svetla glava Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH - MARIBOR »Ne, gospod Doumergue! . .. Seveda Vi! Kako pa naj drugače pridem v Vami v stik? , To je imel prav si mislim, kako naj se še kedaj srečava v življenju, ko me je sedaj za¬ menjal in niti ne ve mojega imena. Sklenem, da bom previden. Dobre zveze nikoli ne ško¬ dujejo. Mogoče so pa ti ljudje Adler, Parker le kaj vredni. Po mirnem preudarku sem napisal svojo telefonsko številko na listič pa¬ pirja ter mu izročil. On bere parkrat, potem me pogleda: »Vi ste pa posebne vrste tič,« — reče kri¬ tično. »Louvre 44—44? Pred dobrini tednom ste imeli še 13—47?« »Pomota,« rečem odločno. Zmignil je z rameni in odšel. Ostalo je to¬ rej pri tem, da me bo v naslednjih dneh klical. Nekega večera zvoni telefon. On je. Nje¬ gov glas je razburjen. On da ne more naprej. Jaz moram sliko oddati pri Dufavel-u, ako sem slišal, da pride Henryquette? No — te¬ daj drugič. Pa brez zamere ... Obrnil sem slušalko in imel sem občutek, da sem napravil dobre zveze. Po nekaj tednih se srečava na ulici. Prišel mi je nasproti, mi stresel roko in pravi: »Pozdravljeni — gospodine, kako se ima¬ te? Slišal sem, da ste onih 5 milijonov že do¬ bili. Jako me veseli, prav od srca. Moje ge¬ slo je bilo vedno: živeti in pustiti živeti. Kaj ne — ?« »Vi ste dober človek« — sem mu rekel prijazno. »Ali — kaj, moramo tudi mlade pustiti, da zaslužijo. Mladost! Mladost! Torej, kot re¬ čeno, le previdno. Svetujem Vam dobro, če Vam priporočani, da sklenete z Weinber- gom pogodbo. »Mislite?« — sem vprašal neodločen. »Kje pa lahko govorim z gospodom \Vein- bergom?« Začudeno me je pogledal: »No — slišite, dragi moj — to bi morali pač vi sami najbolje vedeti ... Moral sem mu tu obljubiti in ko Sva se lo¬ čila, je zaklical: »Halo — slišite ... ampak pri prihodnji kupčiji... me ne smete spet pustiti pla¬ vati .. .« Pokimal sem mu, da naj bo le miren. Skočil je na omnibus in izginil. Videl ga nisem nikoli potem. Še dolgo nato sem imel prijeten občutek, da se mi je posrečilo ugodno skleniti dobro kupčijo z dobrim, pametnim trgovcem. Marai. — Prevel —us. IVAN JELAČIN - LIU8UANA Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Sveže pražena kava. — [Zaloga mineralnih vodi Solidna in hitra postrežba Prvo pismo slamnatega moža. K. Kunze. Prevel —us. L... v juliju 1924 Ljuba Otilija. Veseli me. da se že prve dni tvojega biva¬ nja v kopališču počutiš tako dobro. Iudi meni gre dobro; gospodinjstvo mi gre prav po sreči, če tudi si imela pomisle- Ke, ko si odhajala. Postelje še ni bilo treba postiljati, ker sem pri teh toplih nočeh rabil le gornjo odejo. čiščenje čevljev tudi ne pride v poštev, ker skoraj nič ne dežuje; prah pa vsako ju¬ tro kar popiham s čevljev. Zjutraj si kuham čokolado, kar se mi iz¬ borno posreči; samo včeraj sem se zmotil in sem mesto sladkorja nasul soli, pa samo eno malo žličico. Danes opoldne sem si skuhal makaronov, le prav spodaj so se malo ožgali, zgornja plast pa je bila prav dobra. Ko sem si predvčerajšnjem pekel močna¬ to jed, mi je pri obračanju sicer precej ušlo na štedilnik, pa se mi je posrečilo spričo moje prisotnosti duha še dokaj rešiti. Posode tudi še ni bilo treba umivati, bom počakal, da bo vse skupaj. Imam še štiri čiste krožnike. Skleda za umivanje je na enem kraju po¬ čila. Kar čudil sem se, da se tako debel porcelan tako hitro ubije. Zdi se mi, da je mast vsled vročine, ki vlada tukaj, postala mehka in malo plesni¬ va. Pa to bi se najbrže dogodilo tudi, če bi stala v kleti ali pa na kuhinjski mizi. Pomisli — draga — v soboto sem si sam pripravil celo kopelj. Ko sem na to hotel po¬ čistiti tla, nisem našel nikjer nobene cunje. Znal sem si pa pomagati in porabil sem ravno slečeno srajco — žalibog pa sem pri tem pozabil pripraviti si drugo. Našel pa sem pozneje med Tvojimi krpami eno, ki ima le en defekt na rokavu. Prosim Te, sporoči mi v priliki, kje da so moji robci; preobrnil sem zamanj vse perilo, naposled sem se moral pa le zadovoljiti s servijeti. Naša tipkarica, ta napihnjena gos, začne vedno kihati, kadar jo vidi. Oprosti mi slabi pisavi —: hotel sem si prišiti gumb na telovniku, pa sem zlomil šivanko... in se zbodel v palec. Malo se gnoji, ker mi je zdravnik šele danes ost potegnil iz palca — pravi, da ni nič hudega. Ljuba Otalija, ne imej torej nepotrebnih skrbi: gospodinstvo mi gre, kot vidiš — iz¬ vrstno, tako da lahko mirno vstaneš še osem ali štirinajst dni tam. Za danes Te pozdravlja Tvoj Te ljubeči Dolfek. •••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • ••• •••• , j: Najboljši •| šivalni stroj je !! edino le JOSIP j! PETELINC-a •• znamka H GRITZNER •J IN ADLER SS za rodbino, obrt In Industrijo jj LJUBLJANA *• Pouk v vezenj'u brezplačen, •f 1 ..... __ilo NI n v !•••••••••••• si blizu Prešernovega spomenika VEČLETNA GARANCIJA. **• POUK V vezenju Dr«£JLMCiL-«=ii. H.vsuum vmrvmtUJM. ••^Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. 913 ••••••••••••••••••< IV. BRUNCIC & REBERNIK Ljubljana, K. Kotnikova ul. izvršujeta vsa pleskarska in ličarska dela. — Točno in po zmernih cenah Štev. 22. PROGRAM. Stran 3. KINO IDEAL predvaja danes, v sredo, zadnji dan zanimivo pustolovščino m mm V glavni vlogi priljubljena nem¬ ška igralka in krasotica Četrtek 22., petek 23. in soboto 24. t. m. lepa moderna drama v šestih dejanjih Lili V glavni vlogi Henri Peters Arnolds, Lilly Flohr in J. Sieger. Zanimivo posebno za ženski svet. V tem filmu se vidijo naj¬ novejše toalete. Kako se piše film. Večkrat beremo na kinoreklamah: Halo! Kralj zamorcev. Senzacijonelna drama. Ma- nuskript Hjalmar Lowy. Režija itd. Kaj pa pomeni pravzaprav beseda manuskript pri filmu? Predvsem si moramo predočiti, da so pred dobrimi 10. in 20. leti sicer že izdelali manj¬ še filme, toda to so bili po večini od reži¬ serjev improvizirani krajši filmi brez pred¬ hodnega točnega načrta in posebnih idej. Sele ko so prišli na dan večdejanski filmi, tedaj ni mogel režiser vse vsebine obdržati v glavi, moral si je vsaj scene zabeležili po vrsti, kakor tudi kraj in ostale podrobnosti. Te skice so bile torej prvi filmski manu- skripti. S povečanjem in razmahom filmske indu¬ strije so nastali šele »veliki« in »monumen¬ talni filmi«. In tu si je moral režiser že se¬ staviti in spisati vso vsebino. Bilo pa je pri tem preveč dela in nastal je nov poklic: filmski pisatelj. Ta mora vedeti vse možnosti filma ter mora znati iste tudi uporabljati. Običajno so filmski pisatelji nastavljeni pri posameznih filmskih družbah kot dramatur¬ gi. Njihova naloga ni le, pisati filmske tekste, temveč oni morajo dnevno pregle- davati vsa filmska dela, ki prihajajo ter jih po vrednosti ali prirede za film ali pa naj¬ večkrat romajo v koš. (V Ameriki so dra¬ maturgi običajno dame, češ, da boljše po- gode okus publike.) Dandanes izgleda film¬ ski manuskript približno tako-le: Divji pes. Komedija v 6 dejanjih. Spisal. Prvo dejanje. Naslov: Bernad je bil dober dečko. Slikal. Skupni posnetek. Dvorišče, mali deček se igra s psom. • Ljubljanski kitio dvor -E-V.LJL TELEFON 730 lllllllllllllllllllllllUINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiHIIMlillllll Velik film svetovne tvornice PAN-FILM, WIEN: po igrokazu Paula Franka za film predelal Ludwig Nerz. V glavnih vlogah: (»KIT H AID, Dr. MAREK MAR- TOFF iz drž. gledališča Moskva, HILDA SCHULZ, ALBERT KLEIN KERSTEN, PEER AN¬ DERSEN in drugi. Režija: H. HOMMA. Fotografije: LUDWIG SCHA- SCHEK in VICTOR GLUCK. Dekoracije: FR. SCHALLUD, akademiški slikar. Prednaznanilo: Burja smeha: HARROLD LLOYD v njegovi najboljši burki v spalnih vozovih Predstave: ob delavnikih ob 4., A 6., 'A 8. in 9. uri; ob nedeljah ob AH., 3., 'A 5., 6., A 8. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. ure naprej. Pri večernih predstavah sodeluje naj¬ boljši orkester v Ljubljani. POLA NEGRI v igri Španska plesalka Krasna ljubavna drama v šestih de¬ janjih. Dejanje se vrši na španskem dvoru v 15. stoletju. Krasen balet španskih plesov v naravi. Interesanten pustni korzo v Madridu. Razkošna scenerija in toalete. 21. in 22. Januarja 1925. Predstave v petek odpadejo vsled koncerta Šentjakobskega naprednega društva. Predstave: ob A4., 5., 7. in 'A 9. uri; ob nedeljah: ob 3., 5., 6., A8. in 9. Pri vseh predstavah neskrajšani umet¬ niški orkester. ELITNI KINO llll!l!llllllllllllllllllllllllllll!lll!illlllllllllllllll!lllllllllllll MATICA Telefon 124 Telefon 124 Naslov: Njegov prijatelj Barry. Velik posnetek: Pes. Slika 2. Kuhinja. Mati dela pri ognjišču. Barry prileti v kuhinjo. Sledeči posnetek: Kuhinjska vrata. Mali Bernard priteče v ku¬ hinjo. Velik posnetek: Ob ognjišču. Mačka se s strahom stiska v kot. Torej tu se že vidi pričetek in prve slike. Slika pomeni vsako izpremembo scenerije, medtem ko je sprememba mesta, kjer stoji aparat, določena z označbo, da li je slika mala, velika itd. V poštev bi prišli še ne¬ kateri tehnični izrazi, kar pa tu ne bomo navajali. Kratke in jasne označbe morajo režiserju zadostovati. Ima pa tudi pravico kot odgo¬ vorni činitelj, da si z manuskriptom pomaga na ta ali oni način, ker isti je temeljna pod¬ laga za vse posameznosti dejanja. Velike filmske tvornice zelo pogrešajo dobrih ma- nuskriptov ali bolje rečeno, dobrih filmskih Stran 4. PROGRAM. Štev. 22. idej, tako v Evropi kakor tudi v Ameriki. Tehnično izvežbanih režiserjev, ki razumejo dobro idejo prestaviti v filmsko dejanje, je dovolj, pač je malo dobrih idej. Vsled tega radevolje porabljajo ideje, ki so preproste v svoji vsebini in dejanju. Sedaj je največ ta¬ kih del, ki prehajajo v velikih množinah iz vrst široke publike, ali ponavljanje starih domislekov ali pa dolgočasne stvari, ki bi se sploh zelo težko ali sploh ne dale prirediti za film. Zelo redko se dogodi, da bi bil kak inanuskript iz publike sprejet od filmske družbe. In gotovo pri tem ne manjka dobre . volje družbe. -^ » m - Veseli kotiček. Pomota. Neka mestna trgovina s semeni je sprejela v službo pomočnika ki je bil doma iz male vasi na. Dolenjskem. Mladi mož je bil doma poznan kot ne ravno prebistroumen in so ga vsi poznali kot takega. Pred odhodom v mesto so ga domačini svarili, da naj se v mestu pazi, da ga ljudje ne bodo imeli za norca. Sklenil je, da bo vse dobro premi¬ slil, predno bo karkoli ukrenil ali rekel. V kratkem nato je nastopil svoje novo mesto. V trgovino pride gospod in zahteva: »Dajte mi, prosim, seme za ptiče.« Mladi prodajalec je začel kreinžiti obraz. Gospod je ponovil svojo željo, tedaj pa je dobri pomočnik z vso silo prasnil v smeh. »Je že dobro, že razu¬ mem , reče — ne pustim se kar tako po¬ tegniti, ne smete misliti, da ne vem!« »Kaj veste?« vpraša gospod. Ptiči pridejo iz jajc in ne iz semena!« * Gospod iz št. 48 pridrvi zjutraj ves raz¬ burjen v portirjevo ložo: Pomislite, celo noč sem moral ležati na mrtvi stenici!« »Kaj vas je vendar motila stenica, ako je bila mrtva?« »Res je, mrtva me ni motila, temveč tisoč živih, ki so prišle k pogrebu. * Česar nas nesreča ne oropa, darujemo večjidel sreči. IV. RAVNIHAR urar Ljubljona urar Sv. Petra cesta štev. 44. Specijalna laslna delavnica za precizna popravila ur in vsa v mojo stroko spadajoča dela. Ideal Erika Vsak kupec referenca! THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10. Mihael PETERNEL Ljubljana, Gosposvetska c. 87 Izdeluj« vsakovrstne, osobito luksuzne čevlje Teta A v r e 1 i j a (ki je sprejemala na svojem domu otroke): »No, Franci, kje imaš pa bratca danes?« Franci: »Samo eden od naju je lahko šel — sva žrebala!« Teta: »In ti si dobil seveda — kako je to lepo!« Franci: »O- ne — teta! Jaz nisem dobil!. Izgubil sem!« škandal. Gospod pride v bar. »Hitro dvojni konjak, preden se škandal začne. Prestašen mu prinese natakar željeno. »Še enkrat dvojni konjak, preden se škan¬ dal začne!« Dobil je dvojni konjak in na nadaljne ena¬ ke zahteve nadaljne. Preteklo je tako pol ure. Natakar se končno le okorajži in vpraša: »Povejte mi, prosim, kak škandal ste pa mislili in kdaj se bo začel?!« Gospod vstane: »Škandal se začne sedaj. Jaz nimam nam¬ reč denarja, da bi konjak plačal!« ❖ »Fric, kaj je to monolog?« »Monolog je — pogovor med mami in tat- kom.« »Mislil bi, da je to potem dialog?« »Ne, dialog bi bil, če bi govorila dva!« Ob ribniku. Mlad gospod, ki si izposoja čoln: »Nimam ure s seboj, kako naj vem, kdaj bo pretekla ena ura?« Izposojevalec: »To bodete že opazili. V eni uri bo voda v čolnu ravno do sedeža.« * Vstrajen kvartač je sedel že štiri ure za mizo ter zgubil skoro že celo premoženje. Za njim pa je sedel z isto vstrajnostjo kibic, ki mu je navidezno prinašal nesrečo, vsled česar ga je hotel z divjimi pogledi prepo¬ diti. Toda kibic je menda imel najboljšo voljo, da igralca preživi. Končno po petih urah — je dobil imenit¬ ne karte. Sam svojim očem ni mogel verjeti. Sedaj ali nikoli, mu je zabrnelo po možganih in že je odpiral usta, da javi visoko vsoto — ko zastoka kibic glasno in razumljivo: »Moj bog, štiri ase!« Nezavedna potrditev. Gospa (k svojemu gostu, o katerem ni vedela, da je židovskega rodu): »Kako to, gospod doktor, da odgovarjajo Židje na vpra¬ šanja tolikokrat z zopetnimi vprašanji?« Doktor: »Zakaj pa naj ne bi odgovarjali z vprašanji?« Od upraoništoa. Sporočamo vsem našim čitateljem in prijateljem, da bodemo v kratkem prenehali dostavljali „Program“ po raznašalcih, ker se bo vsa naklada razpošiljala po pošti. Redno bodo dobivali' lis/ le naši naročniki. Prosimo torej vse one, ki bi želeli postati naročniki, da nam javijo svoj naslov in pošljejo naročnino, ki znaša 2 Din mesečno, vsaj za prvo četrtletje vnaprej, da si s tem zagotovijo redno prejemanje lista. Vse event. reklamacije so za naroč¬ nike poštnine proste, na kar še posebej opozarjamo. Naroči se lahko pismeno ali pa osebno, vsak dan v upravi. Telefon 970. Srajce za gospode"^ so snežno bele, če jih y perete s pralnim praškom Prašek za pecivo — i Pozor, pekarji! DIASLAD in SLADNO MOKO ■mnung ' ■■hobbbh (maitorin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25% cenejše od konkurence nudi I_ Tovarna dtaslad In slada M.Zalokard.zo.z., Ljubljana-Vič | Naj cenejši nakup potrebščin za čevljarje, krojače in šivilje, nogavice, toaletno blago, kravate, rokavice, srajce, JOSIP PETGLINC, Ljubljana, - za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. • Od Minist. za trg. in ind. konces. krojna šola Židovska 5. — Razpošiljanja in izdelovanje poljubnih damskih in moških krojev. .- Tečaji za krojače, šivilje in nešivilje. STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN M. FRANZE &. SINOVI Lastnik: Feliks Franzi - Ljubljana, Privoz št. 10 Poštni predal 44 Telefon št. 425 USTANOVLJENA LETA 1888 Odgovorni urednik: Miroslav Matelič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«