Ljubljanski družinski list.
Izhaja vsako s v edo in soboto. Ured¬
ništvo in uprava: Kongresni trg 3/1.
Naročnina Din ©*— četrtletno. Posa¬
mezna števiIRa 30 para. Bnserati se
računajo po cenilcu. Poštnina pla~
fčana v gotovini.

Telefon 970 Telefon 970

Leto II. Ljubljana, dne 21. januarja 1925. štev. 22.

Gledališče.

1) r a ni a :

Začetek ob 20. uri.

Sreda, 21. jan.: Veronika Deseniška. — A.
Četrtek, 22. jan., ob 15. uri: Hamlet. Dijaška
predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Petek, 24. jan.: Stričkov sen. Premijera. Ivz.
Sobota, 24. januarja: Magda — Red C.
Nedelja, 25. jan., ob 15. uri: Zora, dan, noč.
Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Izven. Ob 20. uri: Stričkov sen. — Izv.
Opera:

Začetek ob pol 20. uri.

Sreda, 21. januarja: Zaprto (generalna vaja).
Četrtek, 22. januarja: Strupeni pajek in dru¬
gi plesi. — Red E.

Petek, 23. januarja: Zajirto (generalna vaja).
Sobota, 24. jan.: Don Juan. Premijera. Izv.
Nedelja, 25. januarja, ob 15. uri popoldne:
Strupeni pajek in drugi plesi. — Zniža¬
ne cene. — Izven.

Kinoprogrami.

21. januarja:

»Kino Ljubljanski dvor«: Orient.

»Kino Ideal«: Lola Montez.

»Elitni kino Matica«: Španska plesalka.

22. januarja:

»Kino Ljubljanski dvor«: Pekel življenja.
»Kino Ideal«: Lutka iz konfekcije.
»Elitni kino Matica«: Španska plesalka.

23. januarja:

»Kino Ljubljanski dvor«: Pekel življenja.

»Kino Ideal«: Lutka iz konfekcije.

»Elitni kino Matica«: Španska plesalka.

Koncert.

Koncert .Šentjakobskega orkestra in pevskega
zbora se vrši v petek dne 23. t. m. v Fil¬
harmonični dvorani s sodelovanjem pri¬
ljubljenega opernega basista g. Zatheya.
Cenj. občinstvo opozarjamo, da so vstop¬
nice še na razpolago v Matični knjigarni.
Začetek točno ob pol 9. uri zvečer.

Zabave.

Trgovski ples se vrši v soboto, dne 24. janu¬
arja 1925 v veliki dvorani hotela Union.
Začetek ob pol 9. uri zvečer. Preddela so
gotova. Vabila so razposlana in če kdo
pomotoma vabila ni dobil, naj se obrne ne¬
mudoma na društveno pisarno, Gradišče
17/1. Prireditev obeta biti ena najlepših le¬
tošnje plesne sezije in prepričani smo, da
bode vsak obiskovalec zelo prijetno izne-
naden

II. Športni karneval se ne vrši, kot je bilo z
letaki objavljeno, dne 15. februarja v veliki
dvorani hotela »Union«, temveč 10. febru¬
arja v vseh zgornjih prostorih »Narodnega
doma . O prireditvi sami prihodnjič ob¬
širneje.

Hennv Porten

najbolj oboževana filmska diva sveta, katera
si je s svojo izredno mimiko prisvojila vse,
nastopi v kratkem v kinu »Ljubljanski dvor«
v elegantnih, modernih in zelo razkošnih fil¬
mih kot »Zlato tele«, pod tem naslovom edi¬
ni originalni film s Henny Porten v glavni
vlogi in »Roman Dunajčanke«. Filmi se
predvajajo sedaj v svetovnih kinogledali-
ščih z nepričakovanim uspehom in upamo,
da bomo s tem tudi ljubljansko publiko vse¬
stransko zadovoljili.

ta Matica, da je boljša. In ima lakaje —, ki
ti strežejo in se tako grdo držijo, da se ga je
moja druščina ustrašila. Pa kaj, ko je tam
pri kaši tako prijetno kupovati sedeže —
pa Vam ne povem — nak — tisto pa ne. In
v pletenih stolih bi še hodili sedet, pa so
tako mrzli. Ne bi rekel, da zastonj, pa te po¬
vabijo na sedež v dvorani in nimaš drobiža,
pa moraš reči, da samo čakaš druščine, ki
sedi tam in uživa. Zato, da se pravi Elitni
kino, so mi rekli. Ko pozvoni in je nato ko¬
nec, se prav lahko izgubiš, ne sam sebi, ko-
mursebodi, tudi če bi te lovili, ker greš lahko
na tri kraje in še po sredi. In je rekla dru¬
ščina, da je soseda, ki je tudi plačala samo
za en, hotela za dva, namreč sedeža. Pa, da
se je potem druščina umaknila na tisto, ki
se doli dene in gori sedi. Sicer je malo dru¬
gače rekla, pa ni kar si bodi. Bila pa je na¬
vdušena, in rečem Vam, da bo že res, da je
bajna svetloba.

Ampak če mislite, da bom hodil sedet na
pleteni stol ali pa čakal, da se tista direkcija
domisli in nas potegne tja gori, ali pa sploh
— tudi idealist ni dandanes več brez podla¬
ge — se motite. Meni in pa nam je Vaš go¬
spod urednik svečano obljubil, da bo že za
nas dobil ono, kar nam gre — namreč, da ne
bomo na pletenem stolu sedeli ali pa čakali
na direkcijo in ideale ...

Pa smo mu rekli, nak — Samo še danes,
potem pa sam piši in napiši, kar vse, da je
povsod lepo — lepše in najlepše. In še eno
povrhu. —us.

Naši kinematografi.

Da se nikomur ne zamerimo, začnimo kar
pri prvem in najstarejšem, ki si je svoje
ime in menda tudi svoje obiskovalce ohranil
skozi dolgo vrsto let do danes. Ako seveda
njegovo ime v polni meri odgovarja vsem
zahtevam naše razvajene publike ali ne, ne
bodemo izrekli svoje sodbe, ker ni to naš
namen. Vsekakor pa je na zelo primernem
mestu in šetalca nehote prisili, da vstopi in
poizkusi svojo srečo. Kljub dozdevno mali
prostornini vsebuje dolgo vrsto zelo, zelo
udobnih sedežev, na katerih se lahko, ako si
truden, prav udobno razširiš in uživaš do¬
brote zamaknjenega zemljana. Vse te dobri¬
ne privlačijo marsikaterega idealista, da z
ideali posečajo naš tradicijonalni Ideal.

Ob rojstvu so mu prorokovali sijajno bo¬
dočnost. Tudi mi, kajti zgrajen je v pravem
vele-stilu za atrakcije, ki polnijo hišo in ka¬
šo. Vse prostorno in zunaj in znotraj mo¬
derno. Primeren pa je zlasti za gorkejše ča¬
se iz več razlogov. Kajti smo mi v Ljubljani
precej komodni ljudje in hodimo na sprehod
le ob lepem, lepčkanem vremenu, kadar
solnce že ogreje to našo preljubo zemljo.
Takrat gremo — magari do Čada — in na-
zajgrede pa še malo med komedije! In ob
nedeljah, da vidite! Tam zadaj, za košatimi
kostanji pa stoji on — namreč kino in ga
prav radi posetinio. Znanec, ki jo hodil tod
mimo na izprehod, mi je rekel, da je spre¬
menil svojo smer še iz prejšnjega stoletja
samo zato, ker' se v letnem času tam mimo
sploh ne pride, taka gnječa da je, Mogoče,
da je pretiraval — pa naj bo kakor hoče.
Dober zrak našega Tivolija v kinu Tivoli
prav dobro reagira.

Mi, ki smo iz mesta, ne hodimo radi na
periferijo. Zakaj, sem že povedal. Vendar,
kadar beremo v »Programu«, da zgoraj v
Dvoru dajejo kaj za nas, jo mahnemo brez

naših predsodkov in — navadno malo zamu¬
dimo — smo skoraj vedno dobre volje, ko
odhajamo. Po noči je mene strah samega, pa
najdem vedno druščino, oz. je ne najdem,
kar sama gre z menoj. Pa ta moja druščina
pravi, da bi še šla take reči pogledat. Ne
upam si ugovarjati, kajti ne skušaj samega
sebe in si mislim, da bo že pozabila. Pa ni
tako. Me že zopet ta druščina najde — pa
gremo gor. Ker smo že pri Dvoru, moramo
prav izdatno pohvaliti tistega policaja s pen-
derkom. Zadnjič sem hotel prodreti do vira,
pa me je tako ljubeznjivo pogledal, da mi je
kar noga zaostala. Od tedaj ga — policaja —
zelo čislam. Rekli so mi, to, da lahko poka¬
žemo vsakemu tujcu, namreč naš Dvor. Pa
o tem sploh dvomili nismo. Moderno in »no-
bel«, da si nekateri meščani kar ne vedo iz
zadrege, če pridejo s pokrivalom. Zlasti na
praznične dni. Samo eno imam še na srcu,
da bi namreč sedaj, ko je spodaj kino —
zgoraj pa visoka direkcija za železniške za¬
deve, sčasoma oba stopila v ožje stike. Pa
bi mogoče tudi mi, ki pridemo bolj iz mesta,
lahko kaj imeli od tega — takorekoč, da bi
nam direkcija, ki je zgoraj, šla na roko, nam
in Dvoru.

Nikogar nočemo žaliti, vendar mi, ki smo
doma na Kongresnem trgu in nam kar oči
jemlje tam pri kostanjarju — jo radi mahne¬
mo v Zvezdo. Pa se grejemo kot martinčki
in gledamo, če bodo popki kaj kmalu pogna¬
li na kostanjih. In so nas učili, da ni človeku
dobro samemu biti. Tudi tisti, ki hodijo stal¬
no gori in doli — so vedno vsaj trije sku¬
paj. Mislim, da uživajo zasluženi pokoj, saj
pokojnine tako ne dobe. Če bi jih ne poznali,
bi se nam kar milo storilo. Slišal sem jih
ko so govorili — da je Ljubljana velika in
eden je s prstom pokazal doli proti vodi. Pa
ne misli — Matice —. Uganil sem. Mi smo
drugače vri člani — pa samo one, ki rešuje
naše brate za Stolom in je jugoslovanska. Pa

Stran 2.

PROGRAM.

Štev. 22.

Kupčije.

Popoldne ob petih, v eni izmed malih lo¬
kalov notranjega mesta, pristopi neznan mo¬
ški k moji mizi, dvigne na lahno svoj klo¬
buk, se ustavi pred menoj in vpraša z precej
ostrim naglasom:

Dober dan. Imate li fotografije seboj?«
Ne, fotografij nisem prinesel. Imam svoje
vzroke za to, da istih nisem prinesel seboj;
prvič nimam s fotografijami ničesar opraviti
in dalje ne poznam moža, ki me očividno z
nekom zamenjuje. Odgovoril sem mu jasno:
»Ne, nisem jih prinesel seboj.

Potem ko sva o tem govorila, sem mislil,
da je opravljeno ter sem se zatopil zopet v
svoj časopis. Z začudenjem pa sem opazil,
da mož ne odhaja; nasprotno, vsede se
k mizi, si popravi klobuk še niže na čelo in
zeva. Pričenja zabavljati.

»Vrag naj vas vzame! Kaj naj sedaj za¬
čnem? Brez fotografij nikakor ne morem k
Heiuu. Ob 5. imam sestanek z Adlerjem, on
je videl sliko in Parker prispe jutri gotovo.
Ste sploh govorili z Adlerjem danes do¬
poldne?

Ogledujem ga. Vidim, da ima zamazane
oči in govori v ne izbranih besedah. Rekel
sem mu čisto resnico:

"Ne. Danes nisem govoril ž njim.

Nisem mu povedal, da Adlerja ne poznam,
ker ne ljubim dolgoveznih pojasnjevanj. Mož
pa kar na lepem prične bridko tožiti, da
sploh ne more delati z Adlerjem, da ga je
že večkrat pustil na cedilu. Slika, da je v
njegovem stanovanju ter da je Parker za¬
igral ves denar v Marseille. Igra zelo rad,
čeprav nič ne razume. Sploh bodemo pa še
videli. Njegova skrb ...

»Maja skrb?« vprašam smelo.

In moja skrb... odgovori on.

Še parkrat je zazeval na široko ter se na
tihem jezil. Jaz pa sem zopet nadaljeval z
čitanjem.

Nekaj časa me je opazoval, zmajal z glavo,
nato pa me vpraša:

Ali imate pravzaprav telefon?

»Kdo? Jaz?

Snaženje okenj in stanovanj

VIKTOR TRAPEČA«

LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3.

TOČNA STROKOVNA IZVEDBA I

Stara obleka

postane nova

ako jo izročite v kemično bar¬
vanje in čiščenje tovarni

JOS. REICH - LJUBLJANA

Poljanski nasip 4-6. Telefon 272
Podružnica: Šelenburgova ulica 3

Barva vsako blago, ke¬
mično čisti, pere in lika

D R  OETKER-jev

n  PRAŠEK

ZA PUDING

Svetla glava Dobi se povsod ali pa

v tovarni JOS. REICH - MARIBOR

»Ne, gospod Doumergue! . .. Seveda Vi!
Kako pa naj drugače pridem v Vami v stik? ,
To je imel prav si mislim, kako naj se še
kedaj srečava v življenju, ko me je sedaj za¬
menjal in niti ne ve mojega imena. Sklenem,
da bom previden. Dobre zveze nikoli ne ško¬
dujejo. Mogoče so pa ti ljudje Adler, Parker
le kaj vredni. Po mirnem preudarku sem
napisal svojo telefonsko številko na listič pa¬
pirja ter mu izročil. On bere parkrat, potem
me pogleda:

»Vi ste pa posebne vrste tič,« — reče kri¬
tično. »Louvre 44—44? Pred dobrini tednom
ste imeli še 13—47?«

»Pomota,« rečem odločno.

Zmignil je z rameni in odšel. Ostalo je to¬
rej pri tem, da me bo v naslednjih dneh
klical.

Nekega večera zvoni telefon. On je. Nje¬
gov glas je razburjen. On da ne more naprej.
Jaz moram sliko oddati pri Dufavel-u, ako
sem slišal, da pride Henryquette? No — te¬
daj drugič. Pa brez zamere ...

Obrnil sem slušalko in imel sem občutek,
da sem napravil dobre zveze.

Po nekaj tednih se srečava na ulici. Prišel
mi je nasproti, mi stresel roko in pravi:

»Pozdravljeni — gospodine, kako se ima¬
te? Slišal sem, da ste onih 5 milijonov že do¬
bili. Jako me veseli, prav od srca. Moje ge¬
slo je bilo vedno: živeti in pustiti živeti.
Kaj ne — ?«

»Vi ste dober človek« — sem mu rekel
prijazno.

»Ali — kaj, moramo tudi mlade pustiti, da
zaslužijo. Mladost! Mladost! Torej, kot re¬
čeno, le previdno. Svetujem Vam dobro, če
Vam priporočani, da sklenete z Weinber-
gom pogodbo.

»Mislite?« — sem vprašal neodločen.

»Kje pa lahko govorim z gospodom \Vein-
bergom?«

Začudeno me je pogledal:

»No — slišite, dragi moj — to bi morali
pač vi sami najbolje vedeti ...

Moral sem mu tu obljubiti in ko Sva se lo¬
čila, je zaklical:

»Halo — slišite ... ampak pri prihodnji
kupčiji... me ne smete spet pustiti pla¬
vati .. .«

Pokimal sem mu, da naj bo le miren.
Skočil je na omnibus in izginil. Videl ga
nisem nikoli potem.

Še dolgo nato sem imel prijeten občutek,
da se mi je posrečilo ugodno skleniti dobro
kupčijo z dobrim, pametnim trgovcem.

Marai. — Prevel —us.

IVAN JELAČIN - LIU8UANA

Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga
Sveže pražena kava. — [Zaloga mineralnih vodi
Solidna in hitra postrežba

Prvo pismo slamnatega
moža.

K. Kunze. Prevel —us.

L...  v juliju 1924
Ljuba Otilija.

Veseli me. da se že prve dni tvojega biva¬
nja v kopališču počutiš tako dobro.

Iudi  meni gre dobro; gospodinjstvo mi
gre prav po sreči, če tudi si imela pomisle-
Ke, ko si odhajala.

Postelje še ni bilo treba postiljati, ker
sem pri teh toplih nočeh rabil le gornjo
odejo.

čiščenje čevljev tudi ne pride v poštev,
ker skoraj nič ne dežuje; prah pa vsako ju¬
tro kar popiham s čevljev.

Zjutraj si kuham čokolado, kar se mi iz¬
borno posreči; samo včeraj sem se zmotil
in sem mesto sladkorja nasul soli, pa samo
eno malo žličico.

Danes opoldne sem si skuhal makaronov,
le prav spodaj so se malo ožgali, zgornja
plast pa je bila prav dobra.

Ko sem si predvčerajšnjem pekel močna¬
to jed, mi je pri obračanju sicer precej ušlo
na štedilnik, pa se mi je posrečilo spričo
moje prisotnosti duha še dokaj rešiti.

Posode tudi še ni bilo treba umivati, bom
počakal, da bo vse skupaj. Imam še štiri
čiste krožnike.

Skleda za umivanje je na enem kraju po¬
čila. Kar čudil sem se, da se tako debel
porcelan tako hitro ubije.

Zdi se mi, da je mast vsled vročine, ki
vlada tukaj, postala mehka in malo plesni¬
va. Pa to bi se najbrže dogodilo tudi, če bi
stala v kleti ali pa na kuhinjski mizi.

Pomisli — draga — v soboto sem si sam
pripravil celo kopelj. Ko sem na to hotel po¬
čistiti tla, nisem našel nikjer nobene cunje.
Znal sem si pa pomagati in porabil sem
ravno slečeno srajco — žalibog pa sem pri
tem pozabil pripraviti si drugo. Našel pa
sem pozneje med Tvojimi krpami eno, ki
ima le en defekt na rokavu.

Prosim Te, sporoči mi v priliki, kje da so
moji robci; preobrnil sem zamanj vse perilo,
naposled sem se moral pa le zadovoljiti s
servijeti. Naša tipkarica, ta napihnjena gos,
začne vedno kihati, kadar jo vidi.

Oprosti mi slabi pisavi —: hotel sem si
prišiti gumb na telovniku, pa sem zlomil
šivanko... in se zbodel v palec. Malo se
gnoji, ker mi je zdravnik šele danes ost
potegnil iz palca — pravi, da ni nič hudega.

Ljuba Otalija, ne imej torej nepotrebnih
skrbi: gospodinstvo mi gre, kot vidiš — iz¬
vrstno, tako da lahko mirno vstaneš še osem
ali štirinajst dni tam.

Za danes Te pozdravlja Tvoj Te ljubeči

Dolfek.

•••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

• •••

•••• ,
j: Najboljši

•| šivalni stroj je
!! edino le

JOSIP

j! PETELINC-a

•• znamka

H GRITZNER
•J IN ADLER

SS za  rodbino, obrt In Industrijo

jj LJUBLJANA

*• Pouk v vezenj'u brezplačen,

•f 1 ..... __ilo NI n v

!••••••••••••

si

blizu Prešernovega
spomenika

VEČLETNA GARANCIJA.

**• POUK V vezenju Dr«£JLMCiL-«=ii. H.vsuum vmrvmtUJM.
••^Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. 913

••••••••••••••••••<

IV. BRUNCIC & REBERNIK

Ljubljana, K. Kotnikova ul.

izvršujeta vsa pleskarska in ličarska
dela. — Točno in po zmernih cenah

Štev. 22.

PROGRAM.

Stran 3.

KINO

IDEAL

predvaja danes, v sredo, zadnji
dan zanimivo pustolovščino

m mm

V glavni vlogi priljubljena nem¬
ška igralka in krasotica

Četrtek 22., petek 23. in soboto
24. t. m. lepa moderna drama
v šestih dejanjih

Lili

V glavni vlogi Henri Peters
Arnolds, Lilly Flohr in J. Sieger.
Zanimivo posebno za ženski
svet. V tem filmu se vidijo naj¬
novejše toalete.

Kako se piše film.

Večkrat beremo na kinoreklamah: Halo!
Kralj zamorcev. Senzacijonelna drama. Ma-
nuskript Hjalmar Lowy. Režija itd. Kaj pa
pomeni pravzaprav beseda manuskript pri
filmu?

Predvsem si moramo predočiti, da so pred
dobrimi 10. in 20. leti sicer že izdelali manj¬
še filme, toda to so bili po večini od reži¬
serjev improvizirani krajši filmi brez pred¬
hodnega točnega načrta in posebnih idej.
Sele ko so prišli na dan večdejanski filmi,
tedaj ni mogel režiser vse vsebine obdržati
v glavi, moral si je vsaj scene zabeležili po
vrsti, kakor tudi kraj in ostale podrobnosti.
Te skice so bile torej prvi filmski manu-
skripti.

S povečanjem in razmahom filmske indu¬
strije so nastali šele »veliki« in »monumen¬
talni filmi«. In tu si je moral režiser že se¬
staviti in spisati vso vsebino. Bilo pa je pri

tem preveč dela in nastal je nov poklic:
filmski pisatelj. Ta mora vedeti vse možnosti
filma ter mora znati iste tudi uporabljati.
Običajno so filmski pisatelji nastavljeni pri
posameznih filmskih družbah kot dramatur¬
gi. Njihova naloga ni le, pisati filmske
tekste, temveč oni morajo dnevno pregle-
davati vsa filmska dela, ki prihajajo ter jih
po vrednosti ali prirede za film ali pa naj¬
večkrat romajo v koš. (V Ameriki so dra¬
maturgi običajno dame, češ, da boljše po-
gode okus publike.) Dandanes izgleda film¬
ski manuskript približno tako-le:

Divji pes.

Komedija v 6 dejanjih.

Spisal.

Prvo dejanje.

Naslov:  Bernad je bil dober dečko.

Slikal.  Skupni posnetek. Dvorišče, mali
deček se igra s psom.

• Ljubljanski

kitio  dvor

-E-V.LJL TELEFON 730

lllllllllllllllllllllllUINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiHIIMlillllll

Velik film svetovne tvornice
PAN-FILM, WIEN:

po igrokazu Paula Franka za
film predelal Ludwig Nerz.

V glavnih vlogah:

(»KIT H AID, Dr. MAREK MAR-
TOFF iz drž. gledališča Moskva,
HILDA SCHULZ, ALBERT
KLEIN KERSTEN, PEER AN¬
DERSEN in drugi.

Režija: H. HOMMA.
Fotografije: LUDWIG SCHA-
SCHEK in VICTOR GLUCK.
Dekoracije: FR. SCHALLUD,

akademiški slikar.

Prednaznanilo: Burja smeha:

HARROLD LLOYD

v njegovi najboljši burki

v spalnih vozovih

Predstave: ob delavnikih ob 4., A 6.,
'A 8. in 9. uri; ob nedeljah ob AH.,
3., 'A  5., 6., A  8. in 9. uri.

Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in
od 2. ure naprej.

Pri večernih predstavah sodeluje naj¬
boljši orkester v Ljubljani.

POLA NEGRI

v igri

Španska plesalka

Krasna ljubavna drama v šestih de¬
janjih.

Dejanje se vrši na španskem dvoru v
15. stoletju. Krasen balet španskih
plesov v naravi. Interesanten pustni
korzo v Madridu. Razkošna scenerija
in toalete.

21. in 22. Januarja 1925.

Predstave v petek odpadejo vsled
koncerta Šentjakobskega naprednega
društva.

Predstave: ob A4.,  5., 7. in 'A 9. uri;
ob nedeljah: ob 3., 5., 6., A8.  in 9.

Pri vseh predstavah neskrajšani umet¬
niški orkester.

ELITNI KINO

llll!l!llllllllllllllllllllllllllll!lll!illlllllllllllllll!lllllllllllll

MATICA

Telefon 124 Telefon 124

Naslov:  Njegov prijatelj Barry.
Velik posnetek: Pes.

Slika  2. Kuhinja. Mati dela pri ognjišču.
Barry prileti v kuhinjo. Sledeči posnetek:
Kuhinjska vrata. Mali Bernard priteče v ku¬
hinjo.

Velik posnetek: Ob ognjišču. Mačka se s
strahom stiska v kot.

Torej tu se že vidi pričetek in prve slike.
Slika pomeni vsako izpremembo scenerije,
medtem ko je sprememba mesta, kjer stoji
aparat, določena z označbo, da li je slika
mala, velika itd. V poštev bi prišli še ne¬
kateri tehnični izrazi, kar pa tu ne bomo
navajali.

Kratke in jasne označbe morajo režiserju
zadostovati. Ima pa tudi pravico kot odgo¬
vorni činitelj, da si z manuskriptom pomaga
na ta ali oni način, ker isti je temeljna pod¬
laga za vse posameznosti dejanja. Velike
filmske tvornice zelo pogrešajo dobrih ma-
nuskriptov ali bolje rečeno, dobrih filmskih

Stran 4.

PROGRAM.

Štev. 22.

idej, tako v Evropi kakor tudi v Ameriki.
Tehnično izvežbanih režiserjev, ki razumejo
dobro idejo prestaviti v filmsko dejanje, je
dovolj, pač je malo dobrih idej. Vsled tega
radevolje porabljajo ideje, ki so preproste v
svoji vsebini in dejanju. Sedaj je največ ta¬
kih del, ki prehajajo v velikih množinah iz
vrst široke publike, ali ponavljanje starih
domislekov ali pa dolgočasne stvari, ki bi se
sploh zelo težko ali sploh ne dale prirediti
za film. Zelo redko se dogodi, da bi bil kak
inanuskript iz publike sprejet od filmske
družbe. In gotovo pri tem ne manjka dobre .
volje družbe.

-^ » m -

Veseli kotiček.

Pomota.

Neka mestna trgovina s semeni je sprejela
v službo pomočnika ki je bil doma iz male
vasi na. Dolenjskem. Mladi mož je bil doma
poznan kot ne ravno prebistroumen in so
ga vsi poznali kot takega. Pred odhodom
v mesto so ga domačini svarili, da naj se
v mestu pazi, da ga ljudje ne bodo imeli
za norca. Sklenil je, da bo vse dobro premi¬
slil, predno bo karkoli ukrenil ali rekel. V
kratkem nato je nastopil svoje novo mesto.

V trgovino pride gospod in zahteva: »Dajte
mi, prosim, seme za ptiče.« Mladi prodajalec
je začel kreinžiti obraz. Gospod je ponovil
svojo željo, tedaj pa je dobri pomočnik z vso
silo prasnil v smeh. »Je že dobro, že razu¬
mem , reče — ne pustim se kar tako po¬
tegniti, ne smete misliti, da ne vem!«

»Kaj veste?« vpraša gospod.

Ptiči pridejo iz jajc in ne iz semena!«

*

Gospod iz št. 48 pridrvi zjutraj ves raz¬
burjen v portirjevo ložo:

Pomislite, celo noč sem moral ležati na
mrtvi stenici!«

»Kaj vas je vendar motila stenica, ako je
bila mrtva?«

»Res je, mrtva me ni motila, temveč tisoč
živih, ki so prišle k pogrebu.

*

Česar nas nesreča ne oropa, darujemo
večjidel sreči.

IV. RAVNIHAR

urar Ljubljona urar
Sv. Petra cesta štev. 44.

Specijalna laslna delavnica za
precizna popravila ur in vsa v
mojo stroko spadajoča dela.

Ideal
Erika

Vsak kupec referenca!

THE REX CO.

Ljubljana,

Gradišče 10.

Mihael PETERNEL

Ljubljana, Gosposvetska c. 87

Izdeluj« vsakovrstne, osobito

luksuzne čevlje

Teta  A v r e 1 i j a (ki je sprejemala na
svojem domu otroke):

»No, Franci, kje imaš pa bratca danes?«
Franci:  »Samo eden od naju je lahko
šel — sva žrebala!«

Teta:  »In ti si dobil seveda — kako je
to lepo!«

Franci:  »O- ne — teta! Jaz nisem dobil!.
Izgubil sem!«

škandal.

Gospod pride v bar.

»Hitro dvojni konjak, preden se škandal
začne.

Prestašen mu prinese natakar željeno.

»Še enkrat dvojni konjak, preden se škan¬
dal začne!«

Dobil je dvojni konjak in na nadaljne ena¬
ke zahteve nadaljne. Preteklo je tako pol
ure.

Natakar se končno le okorajži in vpraša:
»Povejte mi, prosim, kak škandal ste pa
mislili in kdaj se bo začel?!«

Gospod vstane:

»Škandal se začne sedaj. Jaz nimam nam¬
reč denarja, da bi konjak plačal!«

❖

»Fric, kaj je to monolog?«

»Monolog je — pogovor med mami in tat-
kom.«

»Mislil bi, da je to potem dialog?«

»Ne, dialog bi bil, če bi govorila dva!«

Ob ribniku.

Mlad gospod, ki si izposoja čoln: »Nimam
ure s seboj, kako naj vem, kdaj bo pretekla
ena ura?«

Izposojevalec: »To bodete že opazili. V
eni uri bo voda v čolnu ravno do sedeža.«

*

Vstrajen kvartač je sedel že štiri ure za
mizo ter zgubil skoro že celo premoženje.
Za njim pa je sedel z isto vstrajnostjo kibic,
ki mu je navidezno prinašal nesrečo, vsled
česar ga je hotel z divjimi pogledi prepo¬
diti. Toda kibic je menda imel najboljšo
voljo, da igralca preživi.

Končno po petih urah — je dobil imenit¬
ne karte. Sam svojim očem ni mogel verjeti.
Sedaj ali nikoli, mu je zabrnelo po možganih
in že je odpiral usta, da javi visoko vsoto
— ko zastoka kibic glasno in razumljivo:

»Moj bog, štiri ase!«

Nezavedna potrditev.

Gospa (k svojemu gostu, o katerem ni
vedela, da je židovskega rodu): »Kako to,
gospod doktor, da odgovarjajo Židje na vpra¬
šanja tolikokrat z zopetnimi vprašanji?«

Doktor: »Zakaj pa naj ne bi odgovarjali z
vprašanji?«

Od upraoništoa.

Sporočamo vsem našim čitateljem in
prijateljem, da bodemo v kratkem prenehali
dostavljali „Program“ po raznašalcih, ker
se bo vsa naklada razpošiljala po pošti.
Redno bodo dobivali' lis/ le naši
naročniki.  Prosimo torej vse one, ki bi
želeli postati naročniki, da nam javijo svoj
naslov in pošljejo naročnino, ki znaša 2 Din
mesečno, vsaj za prvo četrtletje vnaprej, da
si  s tem zagotovijo redno prejemanje
lista.  Vse event. reklamacije so za naroč¬
nike poštnine proste, na kar še posebej
opozarjamo. Naroči se lahko pismeno ali
pa osebno, vsak dan v upravi. Telefon 970.

Srajce za gospode"^

so snežno bele, če jih y

perete

s pralnim
praškom

Prašek za pecivo

—

i Pozor, pekarji!

DIASLAD in SLADNO  MOKO

■mnung ' ■■hobbbh

(maitorin) najboljše sredstvo za
pecivo ter 25% cenejše  od
konkurence nudi

I_ Tovarna dtaslad In slada

M.Zalokard.zo.z., Ljubljana-Vič |

Naj cenejši nakup

potrebščin za čevljarje, krojače in šivilje,
nogavice, toaletno blago, kravate, rokavice,
srajce,

JOSIP PETGLINC,  Ljubljana,

- za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. •

Od Minist. za trg. in ind. konces.

krojna šola

Židovska 5. — Razpošiljanja in izdelovanje
poljubnih damskih in moških krojev. .- Tečaji
za krojače, šivilje in nešivilje.

STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN

M. FRANZE &.  SINOVI

Lastnik: Feliks Franzi - Ljubljana, Privoz št. 10
Poštni predal 44 Telefon št. 425

USTANOVLJENA LETA 1888

Odgovorni urednik: Miroslav Matelič.

Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.

Izdaja konsorcij »Programa«