Ptuj, petek, 21. julija 2006 letnik LIX • št. 56 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 ® ™ Jeep sa ís: Audi Tehnični pregledi Dominko Dominlm d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 i>lui Tel.: 02/ 788 11 50, www.dominko.si M Sk TRGOVINA, MONTAŽA «vodovod Cî {s •centralnokurjavo plinske instalacije kopalniško oprema keramične ploščice d.0.0. L. OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 ORMOŽ, Ptujska cesta 17, tel.: 741 72 70 4.poli /^AKATOff šE 51 DNI Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva In življenja! Letališče MoškanjcI 9. september 2006 www.polimaraton.si SONČEK: 08019 69 www.sonchek.conn . Imate pošto na strani 21 V ) Spodnje Podravje • Uspešni maturantje ptujske Gimnazije Presegli republiško povprečje Generacija maturantov 2006 Gimnazije Ptuj je bila nadvse uspešna. Maturo je od 208 maturantov, ki so maturo opravljali na spomladanskem roku, uspešno opravil 201 ali 96,2 odstotka, kar je več, kot znaša republiško povprečje, ki je 93,81 odstotka.. . Najvišje možno število točk je letos dosegla Špela ' Belšak, s 34 točkami ' je postala diamantna maturantka, za doseženih 30 do 34 točk je maturitetno spričevalo s pohvalo prejelo osem maturantov: Aleš Kodela, Miha Kodela, Rok Korošec, Grega Moleh, Matjaž Mršnik, Brigita Pihler, Iztok Štrucl in Sanja Metličar. - _ MújdB Goznik I 9 % Foto: Črtomir Goznik 37. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2006 Mnoritsld saTnostan, 25. a>^sta 2006 OMV kurilno olje Tednikova poletna Zanimivosti Polenšak • Kako Ptuj • V zavetju poletnih teras sta župana m'ati'a Stran 10 in 11 Stran 32 0080 2332 Zanesljiva toplota Več kot gibanje. OMV 9770040197060 Štatenberg • Gibanje za pravičnost in razvoj Vračanje k naravi in samemu sebi Drugega srečanja za pravičnost in razvoj - prvo srečanje je bilo na gradu Turjak, ki ga vodi dr. Janez Drnovšek - se je udeležilo okrog 600 ljudi. Dvorec Štatenberg je dal zavetje okrog dvajsetim društvom in ostalim, ki so ponujali ekološko hrano, razna zelišča in čaje. Na stojnicah so ponujali svoje izdelke ali promocijsko gradivo pridelovalci iz vseh koncev Slovenije, pa tudi domačini iz Makol so prispevali svoj delež. na spoštljiv odnos do zemlje in narave, ki ga poznajo še v manjših krajih, kjer od narave in z naravo tudi živijo. Potrebno je spoštovati zemljo in živeti bolj v skladu z njo. Kvaliteto življenja dajejo prijazni odnosi med ljudmi, doživljanje ljudi okoli nas, notranje zadovoljstvo in notranji mir sta najpomembnejša, je še dodal predsednik Drnovšek v nagovoru. V delu govora je poudaril tudi moč pozitivnega mišljenja, kajti njegovo mnenje je, da je pozitivno razmišljanje ključ do vsega našega bivanja. Ljudje bomo na tak način veliko bolje premagovali različne težave. Druženje je potekalo do popoldneva, poleg zanimive ponudbe na stojnicah in nastopajočih tamburašev s Cirkovc, Folklorne skupine Anice Čer-nejeve iz Makol, Adija Smolarja, Janje Kolar, Moire, 100 prašičkov in Zeronov so imeli ljudje tudi priložnost za izmenjavo lastnih izkušenj. Nataša Pogorevc Ob spremstvu in dobrodošlici županje občine Slovenska Bistrica Irene Majcen se je dr. Janez Drnovšek sprehodil med stojnicami in z nekaterimi ponudniki tudi izmenjal nekaj besed, nato pa je nagovoril množico, ki ga je prišla poslušat in delit z njim svoj način življenja. Med nagovorom prisotnim so ga večkrat prekinili z aplavzom, osredotočil pa se je na zdravo okolje in dobre medsebojne odnose. Pozval je ljudi, da se vrnejo in obrnejo k naravi. »V gibanju želimo varovati naravo, varovati dediščino, ki smo jo dobili od prednikov. Naravo želimo tudi izboljšati tam, kjer so jo pokvarile sedanje in prejšnje generacije. Naša odgovornost je, da ohranimo naravo in dediščino za prihodnost. Zato moramo skupaj delovati na zavest ljudi, da moramo živeti v prijaznem okolju, da je narava enkratna in da jo človek s svojim nesmiselnim delovanjem uničuje,« je povedal dr. Drnovšek. Opozoril je Uvodnik Ptujske prometne cvetke Čeprav so počitnice v glavnem namenjene lepim rečem in lagodju, ne moremo mimo prometnih zagat, ki se kot nalašč, pa tudi najbolj izrazito in boleče, pojavljajo prav v tem času. Pustimo kolone pred cestninskimi postajami in mejnimi prehodi in raje poglejmo kar pred domači prag, kjer dehtijo raznorazne prometne cvetke tako močno, da se ti ježijo lasje. Gradnja krožišča v Budini denimo je že ena od takih, ki bi lahko dehtela prijazneje, tako do udeležencev v prometu kot do krajanov, ki živijo tam okrog. Čakanje pred semaforji je posebej v prometnih konicah za voznike prava mora, da ne govorimo o neznosnem dviganju prahu v okolico, kar je moteče tako za voznike, posebej za kolesarje, pa tudi za lastnike okoliških hiš, saj se dobesedno kopljejo v prahu. Ne vem, zakaj na tem odseku niso uredili prometa dvosmerno, saj bi lahko en vozni pas ohranili po Ormoški cesti, drugi pa bi lahko vodil levo od kapele po Belšakovi mimo gradu Ristovec in bi se v križišču pri Vulkanizerstvu Kolaričpriključil nazaj na glavno cesto. Tako bi odpadlo čakanje pred semaforji in še kaj. Tudi pri gradnji podvoza proti Vidmu se dogajajo podobne težave, vendar v milejši obliki, saj prašno cesto pogosto škropijo z vodo (ne vem, zakaj tega ne počno tudi v Budini), tako da je dviganja prahu veliko manj. Precej moteča so tudi raznorazna "flikanja" cest, ki se na različnih ranjenih odsekih vozišč dogajajo kar sredi dneva, tudi v najbolj prometnih konicah. Ne vem, zakaj ne bi tega tudi pri nas počeli ponoči, kot smo lahko temu priča v drugih evropskih državah, saj je običajno čez noč promet redkejši in tega ne bi čutili tako močno kot sicer. Ko smo že pri prometnih konicah, ne vem, zakaj je raznoraznim dostavnim vozilom in avtošolam ter drugim "cincajočim" in ustavljajočim se vozilom dovoljeno voziti v času najhujših prometnih konic; zjutraj med šesto in sedmo denimo in popoldne med 15. in 16. uro po mojem sploh ne bi smeli biti na cesti. Kajti ni ga hujšega, ko se ti zjutraj mudi v službo in se sredi Prešernove ulice pred tabo ustavi tovornjak, vklopijo se utripajoče luči, iz njega pa pričnejo nositi v bližnji lokal naročeno blago. Pa denimo, ko se ti v podobnem primeru hudo mudi, pred teboj pa menca nek kandidat za voznika in se skupaj z inštruktorjem trudi, da bi parkiral bočno ali speljal z ročno. Človek bi popenil, še posebej, če si že bolj pozen. Take reči bi se lahko mirno dogajale pred prometnimi konicami in med njimi, pa se verjetno nihče ne spomni, da bi topredpi-sal s kakšnim prometnim odlokom ali uredbo denimo. Ko pa je toliko drugih "pomembnejših "zadev. Martin Ozmec Najprej se je dr. Janez Drnovšek sprehodil z županjo občine Slovenska Bistrica Ireno Majcen med stojnicami. Sedem (ne)pomembnih dni Mali in veliki 'H' Zadnje dni se nekateri v Sloveniji (spet) na veliko ukvar- jajo z vprašanjem, kakšna je prepoznavnost Slovenije v Evropi in po svetu. Pri tem nehote razkrivajo predvsem sebe (in svoj pogled) na bližnjo in daljno "okolico". Pravzaprav glede tega kot nacija ne moremo iz "modela", po katerem bi vsi morali vedeti za nas in po katerem bi morali biti v nekakšnem permanentnem stresu, če "povprečni" Evropejec ali Američan ne vesta, kdo smo in kje smo. Pri iskanju sebe v svetu bi morali biti pač veliko bolj realni in zmerni. Kdaj pa kdaj bi se lahko tudi samokritično vprašali, kakšno je naše poznavanje tistih, za katere kar naprej ugotavljamo, da nas katastrofalno slabo prepoznavajo. Pred leti nas je sedanji ameriški predsednik Bush, ko je nastopal še v vlogi predsedniškega kandidata, zamešal s Slovaki. Toda zdaj taisti Bush govori o Sloveniji kot o "zanimivem koščku nebes"in Američane poziva tja. Tudi Bushev predhodnik Clinton je po obisku v Sloveniji o njej govoril kot o nekakšnem raju na Zemlji. Dva najpomembnejša Američana nam torej ponujata izjemni iztočnici za vsakršne propagandne in pro- mocijske akcije v zvezi s Slovenijo in njeno prepoznavnostjo. Koliko takšnih "promotorjev" je še po svetu, ki pa jih ne znamo izkoristiti in poiskati? Medtem pa doma (malodane ob vsaki političnih spremembah, ki jih prinesejo volitve) na novo pišemo elaborate, ki naj bi tujini na "čisto nov način" povedali doslej največ (in najbolje) o vsem, kar je za Slovenijo pomembno in kar Slovenija premore. V resnici pa je tudi v zvezi s tem veliko (političnih in poslovnih) iger, plačevanja različnih minulih in tekočih računov. "Podoba Slovenije" pač ne bi smela biti ujetnik vsakokratnih političnih ambicij in poudarkov, ampak predvsem stalnica, ki bi s pomočjo kolektivnih prizadevanj vseh tistih Slovencev, ki lahko k temu kaj prispevajo, govorila o njeni zgodovini, njeni gospodarski in geografski strukturi, o njenih znamenitostih in posebnostih, predvsem tudi o njenem duhu. To pa seveda pomeni, da prizadevanje za mednarodno promocijo Slovenije ne more biti zgolj zadeva nekega sektorja, ampak kolektivni napor vseh, ne glede na njihove politične in druge opcije. Seveda pa je predvsem res, da "prepoznavnosti" ni mogoče ločiti od siceršnjega življenja, ne moreš biti prepoznaven po prijaznosti ali čistoči, če tega zares ne živiš. Zato je skrb za večjo "prepoznavnost" pravzaprav skrb za kvalitetno življenje Slovenije in Slovencev nasploh. Ne moremo biti prepoznavni po velikosti, lahko pa smo prepoznavni po vsebini svojega življenja in prav pri tem najrazličnejših svojih kompleksov pač ne bi smeli zdraviti po najkrajši in najbolj problematični poti - z avtomatičnim posnemanjem drugih. Pred mnogimi leti smo znali zaščititi Bled, ta rajski kot pod Triglavom, z državno prepovedjo voženj motornih čolnov in ladij po jezeru, kljub temu da so si nekateri "moderni turizem" predstavljali tudi drugače. Uspelo nam je zaščititi kranjsko klobaso kot nekakšno slovensko posebnost, nihče pa ni storil kaj več pri njeni sodobni afirmaciji in popularizaciji, pri njenem prilagajanju sodobnim potrebam in povpraševanju domačih in tujih potrošnikov. Hočem reči, da ne gre kar tako posnemati tistega, kar je trenutno prevladujoče drugod. "Globalizem" na področju turistične ponudbe zagotovo ne pomeni popolne uniformiranosti, to pa v marsičem velja tudi za druga področja. Zaradi tega bi morali še kako tehtati, kaj je tisto, kar je zares predvsem naše in kako to zadržati kot svojo posebnost in prednost tudi vnaprej. To še posebej velja za trgovino in kmetijstvo. Pri enih in pri drugih je nešteto možnosti, da ob posnemanju in zagotavljanju "globalne" ponudbe" vendarle zagotovijo tudi izdelke, ki imajo predvsem slovenski pečat in čisto posebne slovenske značilnosti. Seveda se zgodba še zdaleč ne konča zgolj na ozko turističnem področju. Nasploh je pomemben odnos do tujcev, bodisi turistov ali poslovnih ljudi, na vsakem koraku. Smo zanje pripravljeni na majhne usluge, na prijazno besedo in prijazen obraz? Jim izkazujemo pričakovano pozornost, jih razumemo, ko se morda z avtomobili motovilijo po mestnih ulicah ali pa za njimi nervozno hupamo? Jim znamo povedati, kaj imamo in s čim se ponašamo? Za to največkrat niso potrebni milijoni, ampak predvsem volja in dobra organiziranost. Zakaj sredi glavne turistične sezone prihajajočim na mejah ne zna nihče, denimo ponuditi skromnega, a preglednega zemljevida Slovenije z označenimi najatraktivnejšimi točkami, vrednimi takojšnjega ali kakšnega poznejšega ogleda? Zadnjič so na ljubljanski televiziji predvajali nenavadno in nesmiselno anketo, ki naj bi pokazala, ali (naključno) izbrani prebivalci Bruslja vedo, v kateri evropski državi bodo z novim letom uvedli evro. Seveda ni nihče pravilno odgovoril in reporter je bil zaradi tega v vidni zadregi. Le zakaj? Sram bi ga bilo lahko kvečjemu zato, ker si je izmislil tako nepotrebno spraševanje. Seveda pa bi bilo še kako smiselno, če bi pogosteje spraševali Bruseljčane (in druge Evropejce), ki po obisku zapuščajo Slovenijo, kaj mislijo o njej in o življenju v njej. Zagotovo bi slišali marsikaj zanimivega in uporabnega. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: NP Slovenija • Evro vse bliže Z evrom se moramo čim prej spoznati, tudi zaradi ponaredkov Evro kot plačilno sredstvo je tudi v Sloveniji vse bliže, uradno bo postal naša valuta prvega januarja 2007. Najprej smo se z evrom srečali v trgovinah, ko se je začelo obdobje dvojnega označevanja cen, od nedavnega pa so v evrih prikazane tudi naše plače. V primerjavi s tolarjem so precej nižje, kar povzroča kar precejšnje nelagodje. Z evrom pa se splača čim prej bolj spoznati, tudi zato, ker je v obtoku vse več ponarejenih bankovcev po 50 in 20, pa tudi 100 evrov. V Sloveniji so lani v prvem polletju odkrili 324 ponarejenih evro bankovcev, odkrili pa so tudi 118 ponarejenih kovancev za dva evra. Na evro območju pa je bilo po podatkih Evropske centralne banke v tem obdobju iz obtoka izvzetih skoraj 300 tisoč ponarejenih evrobankovcev. Do konca maja letos je bilo v Sloveniji odkritih toliko ponarejenih evrov kot lani v celem letu. Skupaj je bilo odkritih 456 ponaredkov bankovcev in kovancev. V centru za forenzične preiskave pri notranjem ministrstvu navajajo, da s ponarejenimi kovanci vozniki plačujejo cestnino, ponarejeni bankovci pa prihajajo predvsem iz igralnic. Ponarejanje denarja in raznih plačilnih sredstev je najbolj razširjena in naraščajoča oblika kriminala. Ponarejanje denarja je svetovni pojav, skoraj ni valute, ki je ne bi vsaj poskusili ponarediti, kljub temu da si vse svetovne emisijske banke prizadevajo svoj denar zaščititi pred ponarejanjem. Zato tudi vlagajo velike napore in sredstva v razvoj vedno novih zaščitnih elementov na denarju, da bi ga bi bilo čim težje ponarediti. Večkrat ko bomo evroban-kovec otipali, bolje ga bomo spoznali, lažje bomo ločili ponaredek od pravega bankovca. Potencialne žrtve ponare- janja so predvsem posamezniki, ki si prejete gotovine ne ogledajo natančno ali slabo poznajo osnovne značilnosti pristnih bankovcev. Samo Bauman, univ. dipl. ekon., vodja projektov v podjetju Tenzor, d. o. o., Ptuj, pravi, da je vse vrste ponaredkov mogoče zlahka ločiti od pristnih bankovcev s preprostim preskusom, z otipom, pogledom, nagibom. Vedno pa je potrebno preveriti več zaščitnih elementov, ne samo enega. Evrobankovci so opremljeni z vrsto zaščitnih elementov, ki omogočajo, da lahko hitro in zanesljivo preverimo, ali imamo opravka s pravim bankovcem ali ponaredkom. Za začetek otipajmo reliefni tisk, bankovci imajo zaradi posebnega tiskarskega postopka značilen otip. Zatem ga poglejmo proti svetlobi, vidni postanejo vodni znak, varnostna nit in sestavljena številka. Vse te tri elemente je mogoče videti s sprednje in zadnje strani pravega bankovca. Če bomo bankovec še nagnili, bomo na sprednji strani lahko videli spreminjajočo se podobo na hologramu, na zadnji strani pa bomo opazili tudi zlatoru-men trak na bankovcih za 5, 10 in 20 evrov, pri bankovcih za 50, 100, 200 in 500 evrov Foto: Črtomir Goznik Evri vse pogosteje tarča ponarejevalcev. Po podatkih Evropske centralne banke je bil do konca lanskega leta najpogosteje ponarejen bankovec za 50 evrov, v prvi polovici letos pa bankovec za 20 evrov. 80 odstotkov vseh v obtoku odkritih ponaredkov v prvih šestih mesecih letos je odpadlo na bankovce za 20 in 50 evrov. Nekoliko pa se je povečal tudi delež ponarejenih bankovcev za 100 evrov. Foto: Črtomir Goznik Samo Bauman, vodja projektov v podjetju Tenzor, d. o. o., Ptuj, pravi, da je vse vrste ponaredkov mogoče zlahka ločiti od pristnih bankovcev s preprostim preskusom, z otipom, pogledom, nagibom. Vedno je potrebno preveriti več zaščitnih elementov, ne samo enega, za vse pa potrebujemo le nekaj sekund. pa številko spremenljive barve. Tenzor se ukvarja s tehničnim varovanjem ljudi in premoženja, tudi varovanje strank in uporabnikov, ki se ukvarjajo z denarjem, sovpada z njihovo osnovno dejavnostjo. Zato so svojo dejavnost nadgradili s ponudbo celostne storitve tudi pri opravku z denarjem, sistemov za prepoznavo ponarejenega denarja za fizične in pravne osebe. Nudijo specializirano svetovanje in prodajajo opremo za varno in enostavno gotovinsko poslovanje, detektorje ponaredkov denarja in plačilnih sredstev. Ob tem ponujajo tudi števce denarja ter ostalo opremo in pripomočke za enostavnejše in varnejše gotovinsko poslovanje. Vsa oprema iz Ten-zorjeve ponudbe je prestala testiranje na ponarejenem, pristnem, izrabljenem, izpranem in poškodovanem denarju, testirale so jo tri banke: Federal German Bank, Austrian National Bank in Deutch National Bank. Ljudje potrebujejo čim več informacij Ljudi je potrebno čim bolj informirati, da bi se izognili neljubim težavam pri opravku s ponarejenim denarjem. Če na banko prineseš po- narejen denar, si že »napol kriminalec«. Pravne osebe, ki se profesionalno ukvarjajo z denarjem, si morajo zagotoviti opremo za prepoznavanje ponarejenega denarja, saj ne smejo izdati nobenega denarja, ki ne bi bil pregledan. Gre za banke in ostale finančne institucije. Ostali uporabniki gotovine k temu niso zavezani, da bi imeli sisteme za prepoznavanje ponarejenega denarja. V vsakem primeru je bolje, da si tak sistem nabavijo, saj se s tem izognejo sitnostim, ki bi jih imeli ob vsakem najmanjšem sumu, da imajo opravka s ponarejenim denarjem, ker morajo v teh primerih s tem seznanjati policijo in centralno banko. V podjetju Tenzor, kjer imajo zastopstvo za dva svetovno znana proizvajalca detektorjev ponaredkov denarja, priporočajo vsem trgovinam, menjalnicam, gostilnam, skratka vsem, ki imajo opravka z gotovino, da si jih zagotovijo, test je hiter in zanesljiv. Odločitev o tem, ali je nek denar pristen ali ne, se s tistega, ki ima opravek z njim, v tem primeru prenese na stroj, ki namesto človeka opravi presojo o pristnosti bankovca. »Na vseh točkah, kjer denar vstopa, je naš nasvet, da si zagotovijo detektorje ponaredkov denarja,« poudarja Samo Bauman. Vložek v odkrivanje ponarejenega denarja se jim bo hitro povrnil, saj predstavlja minimalno investicijo v varno poslovanje. Omogoča prihranek denarja in časa pri izpolnjevanju zapisnikov pri odkritju že samo enega ponarejenega bankovca. Evro postaja vse bolj mamljiva valuta za ponarejevalce, prehitel je celo dolar, ker je dobra in solidna valuta. V Sloveniji se tveganje za porast ponarejenega denarja povečuje iz več razlogov - zaradi vstopa v EU, odpiranja državne meje, bližajočega prevzema evra kot nacionalne valute, porasta mednarodnega pretoka kriminala, povečanega tranzita preko Slovenije, porasta socialnih razlik pa tudi povečanja števila beguncev in azilantov. Zadnji podatki kažejo, da je bilo do konca maja letos v Sloveniji odkritih toliko ponarejenih evrov kot v celem prejšnjem letu. V Banki Slovenije opozarjajo, da so se na trgu pojavili zelo dobri ponaredki za 500, 200, 100 in 50 evrov, ki jih težko prepoznajo tudi profesionalci, zato se je z evri najbolje oskrbeti v bankah. Ponarejevalci evrov uporabljajo tako visoko tehnologijo, da je skoraj nemogoče ločiti ponarejene bankovce od pravih. Glavni centri za ponarejanje evrov so v Bolgariji, Franciji in Poljski. Slovenska Bistrica • Do leta 2020 tisoč novih delovnih mest Projekt Alureg pridobil 100 milijonov evrov Prestavitve projekta Alureg so se udeležili minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan, samostojni raziskovalec iz družbe Impol Varužan Kevorkijan in Peter Kuhar, direktor Direktorata za notranje trge pri ministrstvu za gospodarstvo, ter številni podjetniki iz Slovenske Bistrici in širše. Celotna vrednost predlaganega projekta se ocenjuje na okrog 200 milijonov evrov, od tega načrtujejo pridobiti v obdobju 2007 do 2013 državnih in evropskih sredstev za okrog 100 milijonov evrov. Projekt koncentrira tako na nacionalni kot tudi na regionalni ravni razvojne pobude in sredstva ter želi prispevati k razvojnemu preboju države kot celote. Cilji projekta sovpadajo s cilji Strategije razvoja Slovenije in Državnega razvojnega programa. Ključna vizija projekta Alureg je pospešen razvoj malih, srednjih in velikih podjetij vključno z ustvarjanjem potrebnih inženirskih in razvojno-raziskovalnih kadrov ter ciljno preobrazbo malih in srednjevelikih podjetij v velika globalno uspešna podjetja na regionalni in nacionalni ravni. Ta evropski koncept bo ustvaril pogoje za nastanek novih znanj in inovacij v okvirju visokošolskega centra Politehnika Slovenska Bistrica, za večje zanimanje mladih za inženirske poklice in za izobraževanje vrhunskih strokovnjakov s področja metalurgije lahkih kovin in proizvodnih tehnologij v sklopu Mednarodne podiplomske šole. V industrijski coni Jug v Slovenski Bistrici bo na voljo 120 hektarjev površin za širitev obstoječe podjetniške cone. Če bi načrtovani tehnološki park v Slovenski Bistrici zaživel še bolje, kot načrtujejo, je mogoče širiti obstoječo podjetniško cono Bistrica preko avtoceste Ljubljana-Maribor. V dveh fazah bi osnovna investicija s komunalno ureditvijo zemljišč in odkupom zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter fizičnih oseb znašala okrog petdeset milijonov evrov. Na tem območju naj bi nastal tehnološki park, ki bo inkubator za inovativna mala in srednjevelika podjetja. Poslovna politika tehnološkega parka bo zagotoviti malim in srednjevelikim podjetjem nemoten in subvencioniran razvoj v obdobju tri do pet let, v kar bo vključen tudi slo-venskobistriški sklad tveganega kapitala. Projekt bo zaokrožen z razvojem nove industrijske cone ob avtocesti Maribor-Ljubljana za razvoj globalnega podjetništva, ki bo skupaj s slovenskobistri-škim skladom tveganega kapitala omogočala učinkovito preobrazbo in rast malih in srednjevelikih podjetij v velika podjetja s sposobnostjo globalnega podjetništva. Direktor Razvojno informacijskega centra iz Slovenske Bistrice Branko Žnidar je podal razloge, zakaj vidijo vizijo projekta Alureg (aluminij in regija) ravno v Slovenski Bistrici: »Proizvodnja in zlasti predelava aluminija veljata v sodobnem svetu za zelo učinkovita spodbujeval-nika razvoja številnih drugih industrijskih panog, kot so gradbeništvo, strojegradnja, avtomobilska industrija, proizvodnja embalaže in podobno. Razvoj novih aplikacij pri predelavi aluminija pelje k številnim inovacijam in razvoju novih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki jih praviloma razvijajo, proizvajajo in tržijo visokotehno-loška mala in srednjevelika podjetja. Lahki, večfunkci-onalni materiali bodo v 21. stoletju odločilno vplivali na gospodarsko rast in razvoj sodobne industrije. Štajerska in Slovenska Bistrica sta že zdaj v evropskem merilu aluminijsko intenzivna regija in mesto aluminija, kar je odlično izhodišče za predlagani projekt. Predelava aluminija v Impolu in številnih drugih podjetjih v industrijski coni, v podjetjih Alupak, Alumat, Rondal, Almont, Stampal, Lesnina EMMl in drugimi, kakor tudi v regiji, pri tem mislim na Talum s Kidričeve- Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar, sicer bivši župan, je povedal: "Podravje na letni ravni lahko računa na štiri milijarde tolarjev za regionalne razvojne projekte. Prioritete vsebin pa bo določila regija sama, vendar morajo biti projekti pripravljeni do gradbenega dovoljenja, sicer denarja iz kohezijskih skladov ne bo." ga, sodi v evropski vrh. Vendar Slovenska Bistrica ponuja Aluregu bistveno več kot lokacijo. Slovenska Bistrica je že desetletja »mesto aluminija«. V njej že delujejo številna podjetja na čelu z vodilnim lmpolom, kar je odločilno za razvoj tega projekta kot nacionalne in tudi evropske razvojne pobude. Končni cilj Alurega je razvoj industrijske cone s srednjevelikimi in velikimi podjetji, ki zmorejo globalno dimenzijo. Razvoj takšne cone je brez lmpola in prej omenjenih podjetij, seveda ob podpori lokalne skupnosti, nemogoče uresničiti. Zato je Alureg kot naci- onalni projekt nujno potrebno locirati prav v Slovenski Bistrici.« Samostojni raziskovalec Varužan Kevorkijan, ki raziskuje za potrebe družbe lmpol in je koordinator projekta, je povedal: »Projekt ima tudi pomembno evropsko dimenzijo. Bližina avstrijskega Gradca, ki je velik center avtomobilske industrije - koncern Magna - in sosednjih držav Italije, Avstrije, Madžarske, zagotavlja projektu spodbudno industrijsko okolje s številnimi potencialnimi kupci in partnerji. Za dosego ciljev in rezultatov pa ne bodo dovolj le investicije posameznih podjetij, temveč skupna nadgradnja aktivnosti in izvedba celovitega projekta Alureg. Celovit projekt Alureg bo zajemal naslednje aktivnosti oz. podprojekte ustanovitev visokošolskega centra za razvoj inženirskih kadrov (Politehnika Slovenska Bistrica) z mednarodno podiplomsko šolo na Štatenbergu, ustanovitev tehnološkega parka Slovenska Bistrica, ustanovitev slovenskobistriškega sklada tveganega kapitala in izgradnjo industrijske cone. V sklopu projekta načrtujemo visokošolski center za razvoj inženirskih kadrov z mednarodno podiplomsko šolo - Politehnika Slovenska Bistrica. Predvidevamo, da bodo na VŠC najprej začele delovati Fakulteta za metalurgijo in tehnologijo, Fakulteta za strojništvo ter Fakulteta za avtomatizacijo in računalništvo. Na mednarodni podiplomski šoli se bo začela izobraževati prva generacija podiplomcev pod vodstvom mednarodnih stro-kovnjakov-mentorjev, in sicer pretežno s področja metalurgije lahkih kovin in razvoja proizvodnih tehnologij.« Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar je povedal, da je finančna perspektiva iz kohezijskih skladov za razvoj okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 do 2013 znana in da je v tem obdobju ugodnejša za Slovenijo, saj bomo lahko črpali letno od 18 do 20 milijard tolarjev. Najtežji po finančnem viru je program evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ima tri prioritete. Razvojno mrežo, v katero spada tudi projekt Alureg, vsebine s področja turizma in program razvoja regij. Podravje na letni ravni lahko računa na štiri milijarde tolarjev za regionalne razvojne projekte. Prioritete vsebin pa bo določila regija sama, vendar morajo biti projekti pripravljeni do gradbenega dovoljenja, sicer denarja iz kohezijskih skladov ne bo. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan je bil navdušen nad celotnim programom in ustanovitvijo Politehnike v Slovenski Bistrici. Povedal je, da podobne projekte ustanavljanja fakultet pripravljajo tudi v Novi Gorici in Celju, slovenskobistriški pa je eden boljših projektov. Direktor uprave lmpola Jernej Čokl - v okviru podjetja Impol-Kadring naj bi izvajali programe Politehnike Slovenska Bistrica - je povedal: »Aluminij je jedro, okrog katerega naj bi nastajale druge dejavnosti. S tega področja je nastalo že veliko novih podjetij. Alureg je veliko širši projekt, potrebno je izobraževanje, tehnoloških park, nova podjetja v industrijski coni, industrijska cona lmpol je že pretesna za vsa podjetja, ki izvajajo sorodne dejavnosti. Za začetek mora projekt nekdo vzpodbujati, gre za širši projekt, za celotno regijo. V zadnjih letih se je že dogajalo v Impolu, da je odšlo že sedemindvajset različnih podjetij, dobro pa je, da se podjetja širijo in nudijo nove zaposlitve. Morda se bodo ljudje šolali na različnih mestih, imeli pa bodo možnost zaposlitve v Slovenski Bistrici, morda pa se bodo šolali v Slovenski Bistrici in odšli delat drugam v regiji.« Projekt Alureg bo v obdobju 2007-2020 predvidoma ustvaril 500 do1000 visoko izobraženih strokovnjakov s področja sodobnih materialov, proizvodnih tehnologij in poslovodstva, cilj je tudi, da bi prihodki zrasli za vsaj 500 milijonov evrov, predvidevajo petdeset novih malih in srednjevelikih visokoteh-noloških podjetjih in vsaj dve veliki. Nataša Pogorevc Foto: NP Markovci • Bo zgodba o Eko-lesu in obrtni coni kmalu končana? « »Smo v pat poziciji, ki ni nikomur v prid Čeprav tema ni najbolj primerna za vroče poletne dni, je še vedno aktualna, kajti v občini Markovci se še vedno ubadajo s problemom umestitve podjetja Eko-les na že plačane parcele v novi obrtni coni Novi Jork, kjer so po besedah župana Franca Kekca v pat poziciji, ki ni nikomur v prid, še najmanj pa občini. Čeprav je že dobo leto dni, odkar so svetniki občine Markovci zavrnili predlagane spremembe odloka o obrtni coni Novi Jork, s čimer bi bila ptujskemu podjetju Eko-les dana možnost, da na petih kupljenih parcelah v novem delu cone zgradi svoj obrat, oziroma center za zbiranje in predelavo odpadkov s skladiščem »nevarnih« odpadkov, se zadeva še vedno ni premaknila naprej. Župan Franc Kekec pojasnjuje, da je ptujski Eko-les v okviru kompleksa II. faze obrtne cone Novi Jork povsem normalno in v skladu z razpisom in predpisi kupil pet parcel, vrednih okoli 30 milijonov tolarjev, na katerih je bil v skladu z ureditvenim načrtom že predviden in vrisan prostor za poslovni objekt ali delavnico. Težave so se pričele, ko je Eko-les vložil zahtevek za spremembo zazidalnega načrta, saj so želeli vseh pet parcel združiti in zgraditi omenjeni center na celotnem zemljišču teh parcel, oziroma eno bistveno večje poslopje oziroma obrat. Kot je znano, je svet občine Markovci sprva ocenil, da nameravana gradnja zbirnega centra s skladiščem nevarnih odpadkov s strokovnega vidika in številnih strokovnih mnenj ni sporna, po vročih debatah pa so na lanski junijski seji na zahtevo civilne iniciative spremembo zazidalnega načrta zavrnili. In čeprav so se v Eko-lesu od takrat bojda kar nekajkrat in prek raznih vzvodov trudili, da bi zadevo premaknili naprej, je tako, torej nespremenjeno stanje ostalo do današnjih dni. Eko-les za svojih pet parcel sicer redno plačuje vse prispevke, a jim očitno ne uspe prepričati občinskih politikov, oziroma večine svetnikov, da bi sprejeli spremembo zazidalnega načrta. »Zadeva ni enostavna, saj smo v pat poziciji, ki ni nikomur v prid. Eko-les sicer ima možnost, da kot lastnik na svojih petih parcelah gradi objekte, kot je predvideno v sedanjem, veljavnem zazidalnem načrtu; kar pomeni, da lahko na vsaki od teh parcel gradi objekt, kot je v načrtu predvideno in sprejeto. Eko-les tudi redno izpolnjuje vse finančne obveznosti, ki izvirajo iz kupoprodajne pogodbe, oziroma iz naslova lastništva. Načrtovana gradnja zbirnega centra na združenem območju vseh Župan Franc Kekec: »Smo v pat poziciji, ki ni nikomur v prid, še najmanj pa občini.« Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Obrtna cona Novi Jork, ki so jo večinoma zgradili na veliki opuščeni in sanirani gramoznici, je po mnenju mnogih ena najbolje urejenih v državi. petih parcel pa žal brez spremembe zazidalnega načrta ni možna,« zatrjuje župan Franc Kekec. Iz razprave med svetniki je bilo čutiti, kot da bi želeli, da bi občina teh pet parcel dobila nazaj? »Ne vem, če je ravno tako, ampak to bi bila ena od možnih rešitev za ta problem, kajti kot že rečeno, tako kot je sedaj, ni koristno za nikogar, ne za občino, ne za Eko-les. Res je tudi, da je za teh pet parcel zainteresiranih veliko podjetnikov, oziroma potencialnih kupcev. Če bi Eko-les svoje parcele želel vrniti, oziroma odprodati, kup- Foto: M. Ozmec Vilko Pešec (levo) in Jork Hodalič na lanski vroči poletni seji nista uspela prepričati ne markovskih svetnikov, še manj predstavnike civilne pobude. cev zagotovo ne bi manjkalo. Seveda pa nam je znano, da je njihova želja predvsem, da bi zgradili želeni zbirni center v taki obliki, kot so ga predlagali.« Želeli smo izvedeti tudi, kako so v tem času in morda bodo v zvezi s tem ukrepali na Eko-lesu, pa so nam vljudno pojasnili, da je direktor Vilko Pešec trenutno na letnem dopustu. Brž ko bo mogoče, bomo seveda pridobili tudi njegovo, oziroma Eko-lesovo stališče. Do takrat pa naj spomnimo, da je pred letom dni na vroči poletni seji markovskim svetnikom med drugim pojasnil: »V zvezi z nameravano izgradnjo našega obrata v obrtni coni Novi Jork smo storili vse, kar je bilo treba storiti po zakonu in občinskih predpisih in še sedaj ne vemo, zakaj je med nekaterimi do tega takšen odpor. Naš cilj je živeti s tem krajem v sožitju z občani, saj nameravamo tudi sedež podjetja preseliti na to lokacijo, pri zaposlovanju pa bomo dali absolutno prednost domačinom, torej občanom občine Markovci. Z občino smo pripravljeni sodelovati tudi pri razvoju kulture in športa, tudi pri izgradnji čistilne naprave smo pripravljeni prispevati. Še enkrat poudarjam, da je naš namen predvsem strokovno delo, dobro sodelovanje in čisti računi. Z naše strani je vse ves čas popolnoma transparentno in prepričan sem, da bi našli rešitev, če bi še enkrat sedli skupaj in se o zadevi podrobneje pogovorili. Z naše strani sicer gre za ekonomsko rešitev, vendar ekološko popolnoma čisto, to je nesporno.« Verjetno bi kazalo verjeti tudi Jorku Hodaliču, soav- torju obsežnega in s strokovnimi analizami podkovanega poročila o vplivu omenjenega obrata Eko-lesa na okolje, ki je zatrdil, da so pri izdelavi dosledno upoštevali vsa pravila stroke in zakonska določila ter da v nameravanem obratu Eko-lesa ne vidijo nobenih negativnih emisij v okolje. Na vse zadnje pa se je z omenjenim strokovnim poročilom strinjalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki je v mnenju dodalo, da so zadeve popolnoma transpa-rentne, saj zadovoljujejo tako prejšnjemu kot novemu Zakonu o varstvu okolja, o vseh takih projektih pa redno poročajo tudi Evropski uniji. Vse to očitno ni prepričalo, še manj omehčalo ne predstavnikov civilne pobude, ne večine svetnikov občine Markovci, ki imajo pri vsem glavno besedo. Le kdo bo imel glavno besedo, ko bo nekega dne (verjetno?) za vse to treba položiti račune, tudi za očitno proč vržen denar, po nekaterih navedbah gre v tem primeru že za prek 500 milijonov tolarjev, brez morebitne gospodarske ali druge škode na katerikoli strani, o čemer je bilo med vrsticami že tudi nekaj povedanega. Zelo verjetno je, da člani civilne pobude in svetniki za svojo odločitev, naj bo taka ali drugačna, ne bodo čutili nobenih posledic in da bo kmalu po volitvah vsa zadeva zbledela, morda celo zatonila v pozabo. Ali ima strah v Mar-kovcih prevelike oči ali pa preveliko (politično) moč, to je zdaj vprašanje. M. Ozmec Ptuj • Novi upravljavec poslovnih prostorov Poslovne prostore že »izgubili«, bodo tudi stanovanja? Podjetje za Stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, je po več kot desetih letih »izgubilo« upravljanje poslovnih prostorov. Pod drobnogledom pa je že dolgo tudi 50-letna pogodba za upravljanje stanovanj. Desetletna pogodba za upravljanje poslovnih prostorov v lastni MO Ptuj z aneksom je potekla že lansko leto, prvega maja letos pa je upravljanje poslovnih prostorov prevzel nov upravljavec, podjetje DTKG, družba za upravljanje in svetovanje, d. o. o., Šentiljska cesta 49, Maribor. Mestna občina Ptuj je pridobila dve ponudbi, k sodelovanju je povabila potencialne izvajalce, ker gre za javna naročila male vrednosti do deset milijonov tolarjev. Podjetje na Ptuju ni neznano, kot upravljavec že dela na Ptuju in v Kidričevem. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in oko- lje MO Ptuj, je povedal, da so pridobili dve ponudbi, eno od dosedanjega upravljavca, drugo od izbranega, slednja Foto: Črtomir Goznik Upravljanje poslovnih prostorov je MO Ptuj prvega maja letos predala novemu upravljavcu, podjetju DTKG iz Maribora. je bila tudi ugodnejša. Pričakujejo, da bo novi upravljavec naloge in obveznosti, ki jih je pridobil na osnovi sklenjene pogodbe, opravljal skladno s stanovanjskim zakonom. Razen nujnih in interventnih del mora za vsak poseg v poslovne prostore pridobiti soglasje lastnika, to je MO Ptuj, ki tudi potrjuje program obnov oziroma program investicijskega vzdrževanja fasad, streh in drugih investicijskih posegov v poslovne prostore. Cena pri izbiri novega upravljavca poslovnih prostorov v lasti MO Ptuj je bila izključni kriterij pri izbiri novega upravljavca. Novi upravljavec poslovnih prostorov v lasti MO Ptuj se je nemudoma lotil popisa vseh prostorov, ki jih je prevzel v upravljanje. Popis ima več namenov, MO Ptuj bo kot lastnica pridobila verodostojne podatke o tem, s kakšnim poslovnim fondom še razpolaga oziroma tudi podatke o tem, kakšna vlaganja bo potrebno še opraviti oziroma kakšne težave imajo pri uporabi poslovnih prostorov nekateri uporabniki. Verodostojnost podatkov pa je vedno znova na preizkusu ob vpisu v zemljiško knjigo, ker če se kdaj zalomi, se zagotovo ob vpisu v zemljiško knjigo. V letošnjem letu naj bi predvidoma MO Ptuj uredila fasade v Lackovi 3, 4 in 6 ter v Prešernovi 7. Za investicijsko vzdrževanje in obnovo poslovnih prostorov bodo namenili predvidoma 25 milijonov tolarjev. Načrtujejo obnovo poslovnega prostora v Prešernovi 7, poslovno-sta-novanjskega objekta v Ulici Heroja Lacka 4, poslovno-stanovanjskega objekta v Krempljevi 8, poslovno-sta-novanjskega objekta Mestni trg 4, poslovnega prostora v Jadranski ulici 4, poslovnega prostora Raičeva ulica 2, po-slovno-stanovanjskega objekta Ulica Heroja Lacka 6 in po-slovno-stanovanjskega centra Ulica Heroja Lacka 3. MG PČ Grajena • Šesti krajevni praznik Tudi letos bodo skakali, vendar ne od dosežkov ... V 802. letu, leta 2004 je poteklo natanko 800 let od prve pisne omembe kraja, praznuje PČ Grajena svoj šesti krajevni praznik. Spominski dan je 26. julija. Praznične prireditve so pričeli že prejšnjo soboto, ko so izvedli tradicionalni me-morialni nogometni turnir Romana Krajnca, že 14. po vrsti. Zmagali so Podlehniča-ni, drugi so bili Rogozničani, tretji pa domačini Grajen-čani. Športno bodo pričeli tudi osrednji praznični dan, v soboto, 22. julija, kolesarski trim bodo tokrat izvedli po Krčevini, vsako leto pre-kolesarijo eno naselje, pričakujejo, da bo na 8-kilome-trski progi vozilo okrog 50 kolesarskih navdušencev. Na- gradili bodo najstarejšega in najmlajšega. Štart bo ob 15. uri pred gasilskim domom na novi ploščadi, ki so jo uredili lani, štartnina za otroke je 500 tolarjev, za odrasle 1000 tolarjev. Ob 18. uri bodo pred gasilskim domom pričeli osrednjo slovesnost s kulturnim programom in podelitvijo priznanj zaslužnim občanom. Krajane bo nagovoril predsednik sveta PČ Grajena Andrej Rebernišek, pričakujejo pa tudi pozdrav župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana. Zadnja tri leta ob prazniku primestne četrti tudi poskakujejo, tekmovanje za naj-poskočnejšega Grajenčana in Grajenčanko ima sicer že večdesetletne korenine. Skok z mesta bodo tudi letos izvedli v več kategorijah, do 12, 18, 40 in več let. Na družabnem srečanju pa se bodo veselili z ansamblom Dinamika. Že tradicionalna prireditev v sklopu praznika PČ Grajena je tudi srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Zapojmo prijatelji si, ki bo 28. julija ob 18. uri v Domu krajanov Grajena. Osrednji problem ceste in kanalizacija Ceste ostajajo v PČ Grajeni eden od osrednjih infrastrukturnih problemov, na sestanku s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, ki je bil 6. aprila letos, je bilo govora o tem, da je na območju primestne četrti od skupno 54 km lokalnih in javnih poti kar 18,6 km še nemodernizi-ranih. Dodatno škodo na cestah na območju Grajene pa je letos povzročila huda zima. Da bi zagotovili nujno prevoznost, bi potrebovali kar 17 milijonov tolarjev. Obsežen projekt je tudi kanalizacija, ki je Grajenčani še ne bodo tako kmalu dočakali. Dokler pa je ne bo, pričakujejo, da se bo delna rešitev našla v individualnih projektih oziroma manjših čistilnih napravah. Za letošnje cestne načrte v PČ Grajena je na voljo 10 milijonov tolarjev, čeprav bi samo za te namene v letošnjem letu potrebovali 60 milijonov tolarjev, 23 milijonov pa bo stala obnova stropov in oken oziroma stavbnega pohištva v Domu krajanov Grajena, ki je center kulturnega in družabnega življenja cele primestne četrti Grajena. Obnova se bo pričela prvega avgusta, pogodba z izvajalcem del je že podpisana. Tik pred šestim praznikom je tako, da se dogovori z aprilske razširjene seje sveta PČ Grajena v večji meri ne uresničujejo. Sanacija po zimi poškodovanih cest, ki naj bi jih skušali sanirati po najboljših močeh iz naslova intervencijskih sredstev se še ni začela. Pogodbe z izvajalci vzdrževalnih del so bile podpisane šele pred kratkim, zato se dela tudi še niso pričela, čeprav so ceste v obupnem stanju. Tudi signala mobilne telefonije, obljubljen je bil do konca junija, še ni. GSM-signal šele jeseni »Glede tega smo se prejšnji teden sestali, prisoten je bil tudi župan, našli smo ustrezno lokacijo za postavitev antene. To naj bi se zgodilo jeseni, lokacija je v gozdu, zato tudi ni pričakovati kakšnih dodatnih nevšečnosti,« je o pridobitvi GSM-signala v PČ Grajena dodatno pojasnil Andrej Re-bernišek. Papirno bodo v teh dneh končane tudi priprave na modernizacijo treh cestnih odsekov (Grandl in Pišek v Krčevini pri Vurberku ter povezovalne ceste v Mestnem Vrhu v dolžini 1,5 km). Prva dva odseka sta tik pred začetkom izvajanja, za cesto v Mestnem Vrhu pa še potekajo dogovori s Skladom kmetijskih zemljišč, ki je v večini lastnik zemljišč na območju poteka ceste. Nasploh je lastništvo cest tudi v PČ Grajena eden od večjih problemov, ki se pojavljajo ob modernizacijah cest. Odcepov, ki niso prenešeni v javno dobro, ni mogoče modernizirati, problemi pa so tudi pri služnostih poteh, ker zadeve tudi tu niso dorečene. Že v treh primerih se je zgodilo, da so ljudje del cest preorali, s tem pa onemogočili prehodnost. MG Foto: Črtomir Goznik Andrej Rebernišek, presednik sveta PČ Grajena: »Tudi letos smo ob prazniku PČ Grajena, 26. juliju, pripravili bogat program prireditev, saj želimo da bi ga praznovalo čim več Grajenčanov.« Ptuj • Izredni občni zbor DU Ptuj Društvo upokojenev Ptuj, ki ima okrog 1300 članov, nekaj sto jih je v zadnjih letih izposlovalo izpisnico, se bo v torek, 25. julija, ob 10. uri, sestalo na izrednem občnem zboru v Narodnem domu na Ptuju. Iz osebnih razlogov, ker je prezaseden z delom na drugih področjih, je s predsedniškega mesta odstopil Franc Simonič. Po društvenih pravilih pa lahko novega predsednika izvoli le občni zbor. Društvena koordinacija predlaga, da bi vodenje Društva upokojencev Ptuj prevzel Vojo Veličkovič. Kandidat za novega predsednika bo že uveljavljene oblike dela društva ohranil oziroma nadgradil z nekaterimi novimi. V bodoče naj bi bolj izkoristili strokovno znanje upokojencev za opravljanje pridobitnih dejavnosti, tako pridobljena sredstva pa namenili za uresničevanje osrednjih ciljev delovanja. Na večji izkoristek strokovnega znanja upokojencev je vezana tudi nova oblika delovanja društva, neke vrste samopomoči - član za člana. Vojo Veličkovič se zavzema tudi za večjo koordinacijo dela oziroma boljšo prerazporeditev dela med člane upravnega odbora. Povečati pa želijo tudi število članov, v društvene vrste pridobiti tudi tiste upokojence, ki se doslej v organizirane oblike delovanja upokojencev niso vključevali. Dornava • Z 32. seje občinskega sveta Poslovanje šole v roke računskemu sodišcu! Zadnja predpoCItnIška seja dornavskih politikov je tekla v precej mirnem in skladnem vzdušju; posebnih pripomb ni bilo in svetniki so se celo enoglasno strinjali, da je že skrajni čas ugotoviti, kaj dejansko se dogaja s finančnim poslovanjem domače osnovne šole, saj je predsednik NO Vlado Žgeč dal jasno vedeti, da nekaj ni v redu, kaj je to, pa sami nadzorniki ne morejo doreči. Seja se je sicer začela z ugotovitvijo župana, da jim je občinski praznik res lepo uspel, da so bili vsi zadovoljni in da ni bilo slišati nobenih pripomb, nadaljevala z mirno seznanitvijo polletne realizacije proračuna ter potrditvijo cen grobnine za letošnjo leto, ki ostajajo enake kot lani. Potem je bilo na vrsti prvo poročilo NO o pregledu postopka javnega naročila za izgradnjo kanalizacije. Po poročilu ni bilo storjenih nobenih napak, ne pri izbiri izvajalca, ne pri kasnejšem sprejetju aneksa, s katerim se je naložba podražila za dobrih 10 odstotkov. Malo je zakuhalo le Mirku Černivcu: »Ob sprejetju aneksa se je reklo, da se bo kanalizacija podražila za 30 milijonov, zdaj pa vidim cifro dobrih 35 milijonov. Kaj je zdaj to, spet je zadeva dražja še za pet milijonov?!« Župan Franc Šegula je hitro začel pojasnjevati, da je bilo govora o približno 10-odstotni podražitvi, ni pa bila dorečena nobena dokončna cifra, vključil se je tudi predsednik NO Žgeč z besedami, da je tudi 3 5 milijonov dodatnega denarja oz. vrednost naložbe v višini 335 milijonov tolarjev le papirna in da bo dejanska izvedba lahko stala nekaj več ali pa nekaj manj. Černivca pa to ni pomirilo in je v kanalizacijski osir dregal še naprej, na kar mu je (in tudi ostalim) Rajko Janžeko-vič povedal, da je zdaj takšno besedovanje enako kot zvoniti po toči, saj bi pred sprejetjem aneksa morali potem zahtevati najprej točen predračun z natančno določeno vrednostjo. Ker pa tega niso storili, se zdaj lahko za kakšne milijone »gor ali dol« pač obrišejo pod nosom. Njegovemu mnenju je pritrdil tudi Jože Florjanič: »Res je tako! Sami smo krivi, da smo se strinjali s približno vrednostjo podražitve po aneksu, zdaj bomo pa šele videli, kolikšna bo ta podražitev dejanska. Lahko bo tudi manj kot 10 odstotkov!« Županu Šeguli je bilo s takim besedovanjem dano pravo orožje v roke: »Gospodje svetniki, zakaj pa niste pred sprejemom aneksa zahtevali predračuna?! Saj ste vendarle vi tisti, ki odločate in ne jaz! Poleg tega pa, če se zdaj prepirate okoli tega milijona sem ali tja; imeli ste tudi možnost, da zavrnete uvedbo sodobnejše tehnologije in s tem aneksa, bi pač gradili kanalizacijski sistem po zastareli tehnologiji!« Debate je bilo potem kaj hitro konec, Predsednik NO Vlado Zgeč: "V finančnem izkazu šole za leto 2005 je prikazano kar 27,1 milijona tolarjev dobička, kar je bilo pojasnjeno z obrazložitvijo, da je šoli sredstva zagotovilo šolsko ministrstvo. Kot je bilo ugotovljeno, je šlo za sredstva, ki so bila šoli namenjena kot premostitvena za prispevke od plač in ne za pokrivanje izgube. Glede na takšen rezultat je NO opozoril na dejstvo, da bi potem od dobička moral biti plačan tudi davek na dobiček, ki pa ni bil plačan!« saj je bilo vsem prisotnim jasno, da bi z nadaljnjo kritiko ali pripombami le »pljuvali« po lastnih odločitvah in sklepih. Če so bili ti pač približni, bo zdaj treba požreti slino in počakati, kakšen račun za kanalizacijo se bo izstavil po izvedbi ^ Šola poslovala z dobičkom?! Druga vroča točka, kjer pa so bili svetniki precej bolj enotni, se je nanašala na poročilo NO o poslovanju šole. Pod drobnogledom nadzornikov je bila izvedba letošnje šole v naravi, kjer ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, zato pa je bilo hudo drugače pri pregledu finančnega poročila za leto 2005. »Finančni načrt za leto 2005 je bil sicer izdelan, vendar ni bil dokončno zaključen, saj ni bilo seštevka, prav tako ni bil potrjen na svetu šole. Po izračunu se da ugotoviti, da je bilo načrtovanih 32,15 milijona tolarjev presežka odhodkov nad prihodki. Izkaz poslovnega izida v primerjavi s tem finančnim načrtom pa kaže razliko kar 59,26 milijona tolarjev, za kar nismo dobili pojasnila. Tako je v finančnem izkazu za leto 2005 prikazano kar 27,1 milijona tolarjev dobička, kar je bilo pojasnjeno z obrazložitvijo, da je šoli sredstva zagotovilo šolsko ministrstvo. Kot je bilo ugotovljeno, je šlo za sredstva, ki so bila šoli namenjena kot premostitvena za prispevke od plač in ne za pokrivanje izgube. Glede na takšen rezultat je NO opozoril na dejstvo, da bi potem od dobička moral biti plačan tudi davek na dobiček, ki pa ni bil plačan,« je rezultate nadzora povzel Žgeč in še dodal, da knjiženje prihodkov in odhodkov za vrtec in šolo ne poteka ločeno, kar bi bilo nujno. Sklep nadzornega odbora se je tako glasil, da ob predloženi dokumentaciji ni možno opraviti natančnega pregleda finančnega poslovanja, da je slednje slabo, da izostaja notranji nadzor, da se bo takšno stanje glede na neprimerno usposobljenost strokovnega kadra še nadaljevalo, da so premostitvena sredstva ministrstva knjiže-na kot dotacija namesto kot dolg, ki ga bo treba še vrniti in da, glede na vse ugotovljeno, računovodski izkazi očitno ne izkazujejo resnične slike poslovanja šole. Vlado Žgeč je ob tem predlagal še, da je nujno potrebno izdelati celovit sanacijski program in ga dosledno izvajati, da se bo šola lahko »potegnila« iz dolgov. Na takšno poročilo se je najprej odzval župan, da je ravnateljica Marta Tuš poslala dopis, iz katerega je razvidno, da šola nima neporavnanih obveznosti (niti oz. še posebej ne do davčne uprave), kar je ob ugotovitvi NO, da je prikazala dobiček, ni pa plačala davka nanj, precej zanimivo ^ Potem je župan Šegula ugotavljal naprej: »Če je šola prikazala v ZR dobiček, potem bi gotovo lahko že poravnala dolgove, ki jih ima tako do ministrstva kot do NKBM, ali ne? Pa tega ni storila, oziroma ni mogla storiti, ker dobička ni! Ob tem moram povedati še to, da je NKBM tožbo proti občini kot soustanovitelju zavoda za izterjavo kredita, ki ga je najel bivši računovodja v višini 12 milijonov, dobila, zato so nam v občinskem proračunu zamrznili 12 milijonov tolarjev, s katerimi zdaj ne moremo razpolagati. Mi (občina, op. a.) smo se na to pritožili.« Župan je nato predlagal, naj poslovanje in ZR šole ponovno pregleda ena od revizijskih hiš, da vsej zadevi že enkrat pridejo »na čisto«, ravnateljici pa naj se svetuje, da zaposli računovodjo, ki bo sposoben svoje delo strokovno opravljati in obvladovati poslovanje šole. NKBM iztožila dolg, plačati ga mora občina Svetnike in župana je v nadaljevanju tudi zanimalo, kako lahko ravnateljica govori o izgubah v vrtcu in nujnem dvigu cen, če knjigovodstvo ni vodeno posebej: »Torej je šlo bolj za izsiljevanje in govorjenje na pamet kot pa za argumentirano dokazovanje nujnosti povišanja cene!« Glede poravnave kredita NKBM so se svetniki strinjali, da naj se organizira skupen sestanek med predstavniki šole, občine in banke, ministrstvo pa je svojo »soudeležbo« že zavrnilo, pri predlogu ponovnega najetja revizijske hiše pa so bili prisotni drugačnega mnenja in so po pogovoru sprejeli sklep, da NO pokliče Računsko sodišče, ki bo po pregledu povedalo, kaj se dela narobe in kako je treba stvari popraviti. Sicer pa je bilo okoli do-rnavske šole za občinsko mizo slišati še marsikatero neprijetno; med drugim tudi to, da je čez delo ravnateljice zdaj slišati hude kritike tudi s strani sveta staršev, da je bila o tem poslana tudi anonim-ka na pristojno ministrstvo, čemur je sledil inšpekcijski pregled, zdaj pa čakajo na odgovor ravnateljice, ter da se vedno večje težave, spori ter neprijetno vzdušje pojavljajo tudi znotraj samega šolskega kolektiva. Župan je na vse te novice odgovoril tako: »Če se spomnite, smo že pred lepim časom podali predlog, da se ravnateljico razreši. Takrat nismo naleteli na podporo sveta. Ali zdaj ta obstaja?!« SM Od tod in tam Destrnik • Ambulanta ostaja V začetku julija, so se na 28. redni seji sestali svetniki občine Destrnik. Najprej so sprejeli rebalans proračuna občine za letošnje leto, v nadaljevanju seje so soglašali z izplačilom povečane delovne uspešnosti zaposlenih v javnem zavodu Lekarne Ptuj za letošnje leto. Na seji so določili tudi prioritete za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti v letošnjem letu v obsegu za 50 milijonov tolarjev. Dinamika obnove pa je odvisna od pridobljenih sredstev. Na seji so obravnavali dopis občanov, ki nasprotujejo, da na Destrniku več ne dela zdravnik dr. Demšar. Zupan je pojasnil, da omenjeni zdravnik ni predložil vseh zahtevanih dokumentov in ni pridobival pacientov. Župan je poudaril, da bo ambulanta na Destrniku delovala tudi v bodoče, v njej pa bo delal dr. Mršnik, ki mu bo občina Destrnik v mesecu oktobru, v kolikor bo predložil vso zahtevano dokumentacijo, podelila koncesijo. Zmago Šalamun Ljutomer • Starodobniki tudi v Prlekiji Člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johann Janez Puch so na Glavnem trgu v Ljutomeru gostli madžarske lastnike starih vozil, ki so se podali na krožno vožnjo po severovzhodni Sloveniji. Vprleški prestolnici so jih pričakali številni radovedneži, ki so si ogledali lepotce, med njimi je največ pozornosti pritegnil opel torpedo iz leta 1911, kije v lasti Gyulle Kellerja iz Budimpešte. V nadaljevanju obiska so se Madžari odpravili proti Puchovi domačiji v Sakuša-ku pri Juršincih, ogledali so si Staro Goro, nato pa se vrnili na Madžarsko. NŠ Ljutomer • Prva poletna šola mladih violinistov Na glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru so pripravili sedemdnevni projekt za mlade violiniste, ki je potekal pod mentorstvom koncertnega violinista in pedagoga prof. Tomaša Tulačka iz Prage. Tulaček, ki drugače dela v Londonu ter gostuje v mnogih evropskih državah, že vrsto let prireja poletne šole v Sloveniji, pogostokrat pa je gostoval v glasbeni šoli na Ptuju. Poletne šole v Ljutomeru so se udeležili mladi violinisti iz vse Slovenije Timotej Jagodič (na fotografiji), Mojca Batič, Katja Peric, Daša Savič in Tina Čeh, ki so imeli vsakodnevne individualne vadbene ure, na koncu projekta pa so se predstavili številnim obiskovalcem na koncertu. NŠ Foto: ZS Foto: NS Benedikt • Praznovanje sedmega občinskega praznika Kacin navija za Gumzarja V občini Benedikt so prireditve ob 7. občinskem prazniku potekale vse od 30. junija, prvi julijski petek pa je potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, ki so jo v Benediktu poimenovali Županov večer. V kulturnem programu so nastopili člani vokalnega kvinteta Završki fantje, zbranim pa je o doseženem v zadnjih sedmih letih, odkar je nastala občina Benedikt, spregovoril župan občine Benedikt Milan Gumzar, ki ob koncu govora poudaril, da od občank in občanov pričakuje, da ga bodo jeseni ponovno izvolili za župana. Zbranim pa je spregovoril tudi evropski poslanec in predsednik LDS Jelko Kacin, ki je občane pozval, da naj jeseni ponovno za župana izvolijo Milana Gum-zarja in dodal: »S ponovno izvolitvijo mu dajete možnost, da bo lahko s pomočjo evropskih sredstev končal to termalno vrtino.« Po končanem uradnem delu se je Županov večer nadaljeval z družabnim Osrednje slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi tudi evropski poslanec in predsednik LDS Jelko Kacin, ki je občane pozval k ponovni izvolitvi Milana Gumzarja za župana. srečanjem in velikim ognjemetom, ki ga v Benediktu tradicionalno organizirajo vsako leto. Zraven številnih gostov in županov sosednjih občin sta se slovesnosti udeležila še poslanec Tone Anderlič in Anton Stradner, župan občine Ratschendorf v sosednji Avstriji V soboto se je praznovanje nadaljevalo z drugo izredno krvodajalsko akcijo, ki je potekala v prostorih OŠ Benedikt, organizirala pa jo je Občinska organizacija RK Benedikt. Krvodajalske akcije se je udeležilo preko 90 krvodajalcev. Po končani krvodajalski akciji pa se je v avli OŠ Benedikt začela okrogla miza z naslovom Rdeči križ danes in njegove naloge, ki jo je vodil predsednik Rdečega križa Slovenije pri-marij Janez Remškar. Hkrati je bila v avli na ogled tudi razstava Sožitja med ljudmi, na kateri so predstavili zgodovino Rdečega križa na Slovenskem in zgodovino RK v Slovenskih goricah. Na razstavi so likovna dela razstavljale tudi članice kulturnega društva Babičina skrinja, domačin Jože Pinta-rič je razstavil svoje slike, na Županov večer se je zaključil z veličastnim ognjemetom, ki je kar nekaj časa razsvetljeval nebo nad Benediktom. ogled pa je bila tudi razstava gobelinov in grafike na temo krvodajalec, ki jih je razstavila Senja Trstenjak. Popoldan je potekal drugi tabor krvodajalcev Slovenskih goric Benedikt 2006, v sklopu katerega so proslavili tudi 140-letnico delovanja RK na Slovenskem. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik RK Slovenije dr. Janez Remškar. Popoldan pa je potekal tudi turnir v malem nogometu med ekipami zaselkov občine. V nedeljo so praznovanje sedmega občinskega praznika zaključili. Zadnji dan praznovanja se je pričel z budnico godbe na pihala po ulicah Benedikta. Ob 10. uri je bila slavnostna maša v počastitev farnega patrona sv. Benedikta. Po maši pa je potekalo srečanje in parada ter prikaz sta-rodobnih vozil in traktorjev, ki so jih člani Kluba Starodob-nik Slovenske gorice predstavili na benediških ulicah. Ob 11. uri se je pričelo srečanje, parada in prikaz starodobnih vozil in traktorjev. Zmago Šalamun Juršinci • Seja občinskega sveta Za kulturo 2,5, za šport pa 2,7 milijona tolarjev Minuli ponedeljek so se na 33. redni seji sestali svetniki občine Juršinci. Svetniki so najprej izdali soglasje k izplačilu povečane delovne uspešnosti zaposlenih v Lekarnah Ptuj in sprejeli tudi zaključni račun občine za lansko leto ter se seznanili s premoženjsko bilanco občine Juršinci. Svetniki so sprejeli tudi statut osnovne šole Ljudevita Pivka in sklep o višini amortizacije za poslovno leto 2005, ki jo družba Komunalno podjetje Ptuj lahko odpiše v breme obveznosti. Soglašali so s ceno storitve pomoči družini na domu, ki v letu 2006 znaša 950 tolarjev na uro. Za člana okrajne volilne komisije so predlagali Branka Horvata. Za predsednika občinske volilne komisi- je pa so imenovali Janija Toplaka iz Mostja, za namestnika pa direktorja občinske uprave Draga Slameršaka. Za člane občinske volilne komisije pa so bili imenovani: Andrej Lov-rec, Alojz Čuš, Simon Vršič, O dosežkih v Benediktu je spregovoril župan Milan Gumzar. Ob financiranju družbenih dejavnosti bodo letos zraven obnove šolske kuhinje v Juršincih precej sredstev vložili v obnovo glavne ceste skozi center občine Juršinci. Natalija Novak, Branko Kosec in Jožef Žnuderl. Svetniki so sprejeli tudi javni razpis za izbor in sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v občini za letošnje leto. Letos za financiranje športnih programov v občini namenjajo 2,7 milijona tolarjev. Svetniki so potrdili tudi javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki jih bo občina Juršinci v letošnjem letu financirala iz občinskega proračuna. Za sofinanciranje kulturnih programov so v letošnjem proračunu namenili 2.480.000 tolarjev. Svetniki so sklenili, da bo osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku v nedeljo, 13. avgusta. Na slovesnosti pa bodo podelili tudi občinska priznanja. Letos bodo podelili šest priznanj in tri plakete Občine Juršinci. Zmago Šalamun Foto: ZS Foto: ZS Foto: ZS Gorišnica • Ob 11. občinskem prazniku Gorišnica naj bo mesto! »V zadnjem letu smo izvajali in še vedno v naši občini izvajamo velike investicije, za katere je skupno namenjenih skoraj pol milijarde tolarjev, od tega okrog 300 milijonov lastnih proračunskih sredstev, dobrih 150 milijonov pa smo uspeli pridobiti z uspešnimi kandidaturami na raznih razpisih. Tako občina še vedno nima niti tolarja kredita,« ob pregledu enoletnega poslovanja in novih pridobitev poudarja župan Jožef Kokot. Med največje uspehe spada dokončna ureditev obrtne cone, ki jo bodo uradno odprli na dan občinskega praznika: »Dokončana je popolna infrastruktura, kar pomeni, da ima vsaka parcela vse potrebne priključke, urejene so tudi vmesne ceste in cestna razsvetljava ter trafo postaja, skratka, vse je pripravljeno za začetek izgradnje investitor- KOKOTsP plin - ogrevanje - vodovod - prezračevanje - klima Kokot Bosqan s.p., Moškanjcl 45a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 02 26, Faks: 02 743 02 27, Gsm: 041 676 822, e-mall: kokotlisp@slol.net PONUDBA SVETOVANJ, STORITEV, SERVISIRANJA IN MOŽNOSTI UGODNEGA KREDITIRANJA: VODOVODNIH IN PLINSKIH INSTALACIJ, CENTRALNEGA OGREVANJA, INSTALACIJ KLIMA NAPRAV IN PREZRAČEVANJA Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje občinskega praznika! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje! Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje praznika občine GoriSnica. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje! Foto: SM Župan Jožef Kokot: »Sam osebno in vsi skupaj smo lahko zelo ponosni na vse doseženo v naši občini!« jev. V tej coni predvidevamo odprtje okrog 250 delovnih mest. Da nam je to uspelo, se moramo vsekakor zahvaliti tudi ministru Žagarju, ki nam je veliko pomagal, saj smo iz ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pridobili precej sredstev.« Občina Gorišnica pa je zadnje leto ogromno postorila tudi na modernizaciji cest, saj bo do konca leta asfaltno prevleko dobilo okrog 15 kilometrov novih cestnih odsekov. Tako je že asfaltirana cesta Gorišnica-Moškanjci, Zamušani-Ličina-Vozlič, zgrajen je novi most v Mu-retincih, ki povezuje cesto Gorišnica-Borl, v Forminu bodo v kratkem asfaltirani kar trije odseki cest, prav tako po en odsek v naseljih Gajevci-Placerovci in v Mali vasi, v pripravi pa je tudi pre-plastitev treh odsekov cest v sami Gorišnici. »Ob tem smo TVP-Vzmetni inženiring d.d. Formin 39d Corižnica Tel.: 02 741 71 50 www.tvp-vzmeti.si Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika, županu in občinski upravi pa še naprej tako uspešno delo! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje! lep kos asfaltnih cest uredili tudi v haloškem območju. Tako bomo v teh dneh uradno predali namenu nov triki-lometrski cestni odsek v Gra-diščah, v planu pa je do konca leta ureditev še približno treh kilometrov grebenskih cest. Začela se je tudi popolna prenova športnega igrišča ob šoli, ki bo dokončana do začetka pouka, avgusta pa se bo začel graditi tudi nov vrtec, za kar imamo v skupnem občinskem proračunu letos rezerviranih približno 50 milijonov tolarjev. Ob tem želim povedati, da Cirkula-nam, kljub temu da odhajajo po poti samostojne občine, nismo »zaprli pipe«, ampak se izvajajo vse predvidene naložbe, kot so bile dogovorjene!« Poleg zajetnega cestnega programa so v Gorišnici že dokončali prvo fazo izgradnje kanalizacijskega sistema v Zamušanih, druga pa sledi letos, v Tibolcih je občina odkupila zemljišče za uredi- VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Donaj s.p. Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instalacije, B kanalizacije, popravilo vodovoda. tev večnamenskega igrišča, posodobitev sta bili deležni tudi obe pokopališči tako v Cirkulanah kot v Gorišnici, v centru Gorišnice pa je že vse nared za ureditev dokončne podobe osrednjega trga s tržnico, za kar so prav tako pridobili 40 milijonov tolarjev državnih sredstev. »Naše vizije pa sežejo precej dlje. Vsekakor bo ena zelo velikih naložb v prihodnje izgradnja celovitega kanalizacijskega omrežja, za kar smo za prvo fazo že pridobili evropska sredstva v okviru projekta konzorcija sedmih občin, za drugo fazo pa jih pričakujemo v kratkem. Za prvo fazo imamo tako odobrenih približno 300 milijonov evropskih in okrog 160 milijonov državnih sredstev, razliko bo pa krila občina. Izgradnja kanalizacijskih vodov bo potegnila za seboj preplastitve cest, položitev javne razsvetljave in ureditev pločnikov.« Župan Kokot je tudi prepričan, da občina Gorišnica s tako uspešnim delom kot doslej, zlasti občinske uprave in s podporo svetnikov, lahko v naslednjem mandatu postane mesto in ne več zgolj kraj ali vas, kar je tudi njegov osebni cilj: »Za to si bom ob morebitni ponovni izvolitvi tudi prizadeval! Prav tako ne bom odstopil od ustanovitve svoje skupne občinske uprave, ki smo jo že napovedali!« SM Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491 Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Gorišnica. OBČINA m GORIŠNICA Tamburaši iz Cirkulan, KD Cirkulane Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj, DPD Svoboda Ptuj Organizator: Kulturno društvo Cirkulane, www.kd-clrkulane.sl, tamburasl.clrkulane@emall.sl DegustacIJo vin bo Izvedla Galerija vin HALO, Kmetija Plntaijevl, Vinarstvo AS, Kmetija Pungračlč, Vinogradništvo Turtan, Vinogradništvo Plajnžek Galerija vin Halo 8 o www.halo.si I- TUS-TRGOVmiA IN BAR »VRTNICA« eMEVGUM 2272nilllttlC« - PRODAJA PREHRAIUIBENEGA BLAGA IN PIJAČ PO TUŠEVIH AKCIJSKIH KATALOGIH... - PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA BAUMIT, KNAUF, FRAGMAT... Iskrene čestitke za praznik občine Gorišnica! TRGOVINA«i>a«i» RSnar Slavko s.p., Gaievci16a,Goriinica Telelon 743 02 13 ^ www.ziiier.com ŽIMBl podletle 20 ponomBIva irgovUo In đortlve d,0,0, Vsem občankam In občanom občine Gorišnica želimo prijetno praznovanje ot>člnskega praznika. Ptuj • V zavetju poletnih teras in vrtov Ob pijačah vedno vec druge ponudbe - Še pred nekaj leti so bile poletne terase oziroma vrtovi pri gostinskih lokalih prej izjema kot pravilo. Starejši PtujCani se z nostalgijo spominjajo nekaterih poletnih vrtov, med njimi gostilne Novi svet, od katerega so ostali le kostanji, nekdanja grajska restavracija sameva že dolgo vrsto let, skoraj toliko kot je stara samostojna Slovenija. Tudi na nekdanjo grajsko letno teraso spominjajo le še mogočni kostanji. Terme Ptuj so jo pred nekaj leti sicer skušale oživiti, a žal neuspešno. Kdaj bo ponovno zaživela grajska restavracija s poletno teraso, pa v tem trenutku nihče ne ve, čeprav je ministrstvo za kulturo že pred meseci oznanilo, da so njihov partner pri oživljanju nekdanje grajske konjušnice prav Terme Ptuj. Nekoč je vabila tudi terasa gostilne Rozika, ki ima še danes eno najlepših lokacij v mestu. Tudi terasa nad mestno tržnico bi lahko zaživela drugače, zdaj deluje le v minimalnem obsegu, če bi mesto vedelo, kaj bo naredilo s svojim "trebuhom". Danes se Ptuj ne more tožiti nad pomanjkanjem sedežev na poletnih gostinskih vrtovih in terasah. Skorajda ni lokala v mestu, ki poleti ne bi dela svoje ponudbe prenesel na prosto. Večina lokalov mize in stole postavlja na javne površine, asfaltirane in tlakovane. Pri tistih, ki še imajo podeste, naj bi stroka zahtevala njihovo odstranitev, ker z njimi kazijo kulturno dediščino. Prav tako v duhu stroke niso reklamni senčniki (marele), ki bi morali biti beli in brez slehernih napisov. Na površinah, ki jih upravlja Mestna občina Ptuj, je 23 poletnih teras. Kolikšno površino zavzemajo in koliko sedežev imajo, nam ni uspelo izvedeti, teh podatkov v ptujski Mestni hiši nimajo. V sezoni, ki traja od prvega maja do konca oktobra, se iz naslova taks za uporabo javnih površin za potrebe poletnih teras nabere okrog dva milijona tolarjev. Za ostale mesece najemniki teh površin plačujejo minimalni pavšal. Teras ni mogoče urejati na slepo, za vsak poseg na javni poršini je potrebno pridobiti soglasje. Prav tako so najemniki dolžni skrbeti za red in čistočo na območju "delovanja" teras. Nekoč je veljalo, da so poletne terase lahko delale v okviru odpiralnega časa gostinskih obratov, to se je v zadnjem času spremenilo, določene spremembe se napovedujejo tudi za leto 2007. Klavdija Petek, vodja oddelka za gospodarstvo MO Ptuj, je povedala, da delajo z različnim delovnim časom, odvisno tudi od cone delovanja. Iz leta v leto se izboljšujeta zunanji videz in ponudba teras. Takšnih, ki bi ponujale samo kavice, brezalkoholne in alkoholne pijače, je vedno manj. Četudi ponujajo samo to, se trudijo, da bi vsaj z eno pijačo ali posebno kavo, tudi pecivom, in drugo ponudbo (najpogosteje kulturno) bili vabljivejši od drugih. Ponudba se spreminja in izboljšuje skladno z zahtevami gostov, saj tudi ptujske poletne terase bijejo bitko za goste tako kot tiste ob morju in tudi v drugih mestih. Če želijo preživeti, biti v trendu, jim morajo slediti. Obiskali smo nekaj ptujskih mestnih teras, predvsem smo iskali tisto nekaj drugega. Bo caffe z edinstvenimi piškoti Na terasi Bo caffeja, ki z delom funkcionira na podestu, ponujajo tople in hladne napitke ter domače piškote. Sendvičev in zajtrka pa gostom ne morejo ponuditi, čeprav ni malo gostov, ki si to želijo. Poletno mestno mrtvilo so lani budili z večeri smeha in igranjem na harmoniko, kitaro. Tudi letos si to želijo. Terasa ob koncu tedna živi do pol ene ure zjutraj. Najemnica Štefanija Rudolf bo morala odstraniti podest, kupiti stole, katerih višina se bo lahko regulirala glede na kamnito površi- GOSTILNA PP Novi trg 2 2250 PTUJ Tel.: 02 749 06 22 Delovni čas: pon-čet: 7.00-22.00 pet, sob: 7.00-24.00 nedelja: 12.00-16.00 fg; Perutnina Ptuj GOSTILNA PP SREDI MESTA. KER SO NAJBOUSI V MESTU! v DEŽELI OKUŠAVAŠ PRIČAKUJEJO SLASTNE PERUTNINSKE JEDI, DOBRA KAPUlCA IN PRIJAZNO OSEBJE. z veseljem pripravljamo jedi, kijih boste v svoj spomin zapisali z vsemi Cuti, zato verjamemo, da se boste zmeraj znova vračali v Gostilno PP. Pri nas boste vedno dobrodošli in vsakokrat se bomo potrudili posebej za vas. Vsaki dan pripravljamo SREČNE URICE, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. Skrbno pripravljeni meniji za vsak žep in okus. Naša posebnost oz. specialiteta je ptujski piščanec. Vsako nedeljo med 12. in 16. uro vam postrežemo s PRISTNIM DOMAČIM ŠTAJERSKIM KOSILOM. V solatnem bifeju vas dnevno vabijo sveže pripravljene solate, ki jih začinite z različnimi prelivi po lastni izbiri. no Slovenskega trga, prav tako bo morala odstraniti reklamne senčnike. To ne bo majhna investicija, samo en novi beli oziroma svetli senčnik stane okrog 50 tisoč tolarjev. Majhni lokalčki si takšne investicije težko privoščijo. Saš s sokovi iz sezonskega sadja Saš na dvoriščni strani Domina centra s poletno teraso sega že v t. i. županov park. Ponudba na njej je enaka kot v notranjem prostoru, pravi Miran Kovačič. Pripravljajo sokove iz sezonskega sadja, različne coctaile, tudi ponudba osvežilnih brezalkoholnih in alkoholnih napitkov je stalna ne glede na sezono. Prigrizkov ne ponujajo, včasih so imeli angleške sendviče, ki pa niso šli dobro v promet, zato so jih opustili. V bližini so pekarne in trgovine, gostje to vedo, zato tudi ni kakšnega posebnega povpraševanja. Posebne kulturne ponudbe poleti ne pripravljajo, s svojo ponudbo se vključujejo v poletno ponudbo Centra interesnih dejavnosti Ptuj. Živimo od vsakega tolarja, pravi Kova-čič, ki bo tudi moral zamenjati senčnike, čeprav bo to velika investicija, ki se je za zdaj niso lotili tudi v Gostinstvu PP, kjer še vedno stojijo tudi reklamni senčniki. Za podaljšanje delovnega časa ob koncu tedna so si dolgo prizadevali, zdaj tega skorajda več ne bi potrebovali, ker so se gostje preselili na druge lokacije. Na Ptuju je potrebno veliko truda, da se nekaj vpelje, vendar se občinski birokrati in oblast tega še premalo zavedajo. V Sašu so znani tudi po tem, da vsak mesec pripravijo novo razstavo. Na terasi Gostilne PP bodo turistom postregli tudi z zajtrkom Gostilna PP Ptuj na Novem trgu 2 uporablja za poletno teraso eno od boljših lokacij v starem mestnem jedru. Najbolj diha med 7.30 in 13. uro ter med 17. in 19. uro, sta povedala Dušan Lozinšek in Benjamin Jerebic. Na njihovi poletni terasi lahko izbirate med 40 do 45 vrstami čajev, eno najboljših kav, iz sladkega programa ponujajo domači zavitek, sladolede, grmado, panacoto, na voljo sta tudi dve vrsti ledenih kav, naravni limonin in pomarančni sok iz svežega sadja. Na terasi bodo postregli tudi lačnega turista, ki je prišel na zajtrk, čeprav tega izrecno ne Foto: Črtomir Goznik ponujajo. Sestavili ga bodo iz izdelkov programa PP Ptuj, paštet, hrenovk, jajc. Na terasi Gostilne PP pa bodo že v kratkem pričeli ponujati brezalkoholne in alkoholne coctaile. Ob vikendih goste strežejo do 24. ure. Ostale hrane načeloma na terasi ne strežejo že zaradi higienskega reda in sanitarnih zahtev. Goste, ki bi želeli jesti na terasi, prijazno povabijo v prijetne notranje klimatizirane prostore. V Čajnem kotičku posebne kave in frapeji V Čajnem kotičku Caffet-terija v Murkovi 6, kjer imajo bele senčnike že od vsega začetka, izjemoma jim je stroka dovolila tako kot bližnjemu Irish Pubu podest, gostje petek • 21. junija 2006 Tednikova poletna akcija ŠtajenkiTEDUlK H Ptuj • V zavetju poletnih teras in vrtov - tudi internetna kavarna in zajtrk lahko izbirajo med posebnimi kavami, coctaili, brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami, več vrstami pravih čajev, od nedavnega pa tudi frapeji. Če bi imel lokal več prostora, bi se odločili tudi za ponudbo sendvičev in drugih prigrizkov, po katerih turisti zelo povprašujejo. Čajni kotiček skrbi tudi za poletno kulturno ponudbo, ob petkih in sobotah organizirajo jazz koncerte, zadnji teden v juliju pa bodo lahko obiskovalci prisluhnili tudi indijski glasbi. Ob koncu tedna v juliju in avgustu delajo za goste do druge ure zjutraj. V Mitri po novem tudi sladoledi Na terasi hotela Mitra, ki se je z delom preselila na drugo stran ulice, so letošnjo poletno ponudbo obogatili z sladoledi na različne načine in z več okusi. Postrežejo pa tudi z alkoholnimi in brezalkoholnimi coctaili, sadnimi kupami, ledeno kavo, pana-coto in sladkim programom, ki ga sestavljajo sacher torta, jabolčna in borovničeva pita. Vsak turist, ne glede na to, ali je njihov gost ali ne, pa bo v hotelu Mitra lahko dobil tudi zajtrk za 4 evre, ki ga strežejo v jedilnici hotela do 10.30. Škoda, da te svoje ponudbe ne obešajo na veliki zvon, saj si obiskovalci Ptuja poleti dobesedno brusijo pete po mestnem jedru, ko hodijo od lokala do lokala in iščejo prvi jutranji obrok, ki mora biti več od jutranje kavice in peciva. Kdor želi sprostiti tudi telo, bo obiskal Pomarančo Ob neki priložnosti smo že zapisali, da je Pomaranča bar ob Dravi lokal za tiste, ki si ob duši želijo sprostiti tudi telo. Na njihovi poletni terasi jim bodo postregli z že tradicionalno odlično bar kavo, edini na Ptuju ponujajo ledeni kapučino, naravni pomarančni sok iz sveže stisnjenih pomaranč, ki je pravzaprav njihova hišna značilnost. Znani so tudi po odmevnih športnih Foto: Črtomir Goznik prireditvah, vsak dan je pri njih mogoče igrati odbojko na pesku, ulično košarko, julija in avgusta pa bodo poskrbeli tudi za izbrano kulturno ponudbo, je povedal Aleš Vilčnik. Obisk Pomaranča bara ob Dravi 3 si obiskovalci zapomnijo tudi po enkratnem pogledu na veduto Ptuja. Pomaranča v Špindlerjevi ponuja tudi krem soft sladoled. Internetna kavarna v Cheersu Okrepčevalnica Cheers na Minoritskem trgu na Ptuju na svoji poletni terasi, ki je zelo omejena, ponuja daleč največ med vsemi ptujskimi poletnimi terasami, največjo izbiro sadnih kup, čez 30, 12 vrst sladkega peciva, hitre prigrizke, pice in rog-ljičke, frapeje s sladoledom in sadjem, ob nedeljah postrežejo tudi z zavitki, s soft sladoledom pa ob vikendih. Pripravljajo tudi vsakodnevne akcije: kavo z rogljičkom, kremno rezino s kokakolo in podobno. Med tednom delajo do 23. ure, ob vikendih do 4. ure zjutraj. Za zdaj so tudi edini gostinski lokal s ponudbo internetne kavarne (Cyber caffe), za katero je Foto: Črtomir Goznik med turisti veliko zanimanja, tudi med dopustom je potrebno poslati kakšen mail ali pa prebrati domačo pošto. Danijel Leber pravi, da si je to ponudbo lahko omislil, ker se je pred tem ukvarjal z računalništvom, sam lahko poskrbi za servisiranje, kar bi ga sicer drago stalo, če bi za to moral posebej plačevati. Uporabnike tudi opozarjajo, da so računalniški sistemi pod videonadzorom in da se snemajo, s tem se želijo zavarovati pred vandalizmom. Terasa Gostilne Ribič edinstvena tudi zaradi kakovostne hrane Katarina Vovk ima po vsej verjetnosti med ptujskimi gostinci največ kvalitetnih izkušenj v tej za turizem izredno pomembni dejavnosti, saj je polnih 19 let delala v protokolu na Brdu. Gostilno Ribič v Dravski ulici je prevzela v najem v okviru franšize. Njena želja in želja kolektiva je, da bi na terasi stregli predvsem lahke jedi, poletne plošče s perutninskim mesom in ribami, ki so goste že precej zasvojile. Goste osvajajo tudi s hišno sladico, čokoladnim fondantom, po kateri so edinstveni. Vsak dan med 20. in 23. uro pa razvajajo tudi z živo glasbo z igranjem treh mladih violinistk. Pripravljajo pa se tudi na ponudbo jedi iz babičine kuhinje, da bi tudi z njeno pomočjo prišli do hišnih jedi, ki jih danes v slovenskih gostilnah skoraj ni. Kot gostilna pod gradom pa si lahko privoščijo tudi srednjeveško ponudbo jedi, ki se bodo jedle z rokam, ki jih bodo povezali z animaci- jo, pravi Katarina, ki tudi že razmišlja o tem, kako bi teraso razširili in jo potegnili nad reko. Terasa Ribiča je za zdaj tudi edina terasa v mestu ob vodi. V oceno ponudbe in postrežbe ptujskih poletnih teras se nismo spuščali, vsak jo vidi in ocenjuje s svojimi očmi. Še dobro, da je izbira velika in da se lahko selimo z ene na drugo, da najdemo želeno. Na splošno pa lahko rečemo, da je ponudba iz leta v leto boljša, da nas terase vse bolj razvajajo. Včasih bi tudi želeli, da imajo kakšno informacijo več, o dogodkih, ki jih je na Ptuju zadnje čase precej, ne samo takšne ali drugačne karte s ponudbo, pri katerih pa je prav tako že čutiti tekmovalnost, katera bo vizualno boljša. Lahko bi rekli, da je naključij vse manj, spodrsljaji pa v največji meri izvirajo iz kadra, ker nas poleti najpogosteje strežejo honorarci povsod tam, kjer nimajo zaposlenega stalnega kadra. Ob izbiranju najboljših gostiln, najboljših gostinskih delavcev, bi na Ptuju lahko izbirali najboljšo poletno teraso. MG Vabimo vas na teraso Gostilne Ribič, kjer vas bosta obdajala mir in žuborenje reke, ki se vije ob terasi. Nikar preveč zacudmo nepof^te, če boste na oknih gostilne RIBIČ zagkdaU velike oH zelenkastega Gostilna Ribič Dravska ulica 9, 2250 Ptuj tel: 02 74 90 635 gostilna.ribic@perutnina.si Perutnina Ptuj Delovni čas: pon-čet: 10.00-23.00» pet, sob: 10.00-24.00, ned: 10.00-23.00 Celje, Ptuj • Peta poletna šola muzeologije Sola, povezana s kulturno dediščino Poletna šola muzeologije ima že petletno tradicijo, njena glavna pokrovitelja sta Ministrstvo za kulturo in British Council. Zaradi infrastrukture ima šola sedež v Celju, njen koncept pa je takšen, da je veliko dogajanja tudi zunaj Celja. Ptuj je zelo pomemben steber vsakoletne poletne šole muzeologije. V njej od vsega začetka kot eden od njenih snovalcev in mentorjev sodeluje tudi doc. dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra Ptuj. Vsako leto izberejo eno nosilno temo, letošnja nosilna tema je bila upravljanje kulturne dediščine. Gre za aktualno vsebino oziroma temo, o kateri se ne predava na slovenskih fakultetah, vsebine tudi niso predmet delovanja različnih inštitutov, zato je poslanstvo te poletne šole izredno veliko in pomembno, da odpira in se dotika tem, ki na nek način niso prisotne v slovenskem kulturnem in raziskovalnem prostoru. Koncept šole je sestavljen iz treh struktur, v prvem delu se slušatelji seznanijo z nekimi novimi teoretičnimi spoznanji, z razvojnimi priložnostmi, na nek način jih želimo indoktrinirati z novim načinom mišljenja, poudarja Gačnik, na kakšen način sploh osmisliti tradicije, na kakšen način jih povezovati s turizmom, jih vključevati v razvoj in podobno. V prvem sklopu predavanj so se letošnji udeleženci dotaknili strateških partnerstev med kulturno dediščino in turizmom, se ukvarjali s tem, kako raziskovati industrijsko dediščino, jo povezovati s turizmom, industrijska dediščina je dediščina, ki je zaznamovala našo polpreteklo zgodovino, identiteto naše krajine, vendar pa se stroka oziroma znanost na Slovenskem z njo zelo malo ukvarja. Je marginalizirana, znano pa je, da je industrijska dediščina vpisana na seznam Unescove kulturne dediščine v okrog 15 odstotkih. »Želeli smo odpreti te priložnosti, ki jih ponuja industrijska dediščina. Ukvarjali smo se z vprašanjem, ali je na Slovenskem preveč kulturnih spomenikov, prav tako z vprašanji, kako bi lahko kultura predstavljala osnovo v turistični ponudbi nekega okolja. Slušatelji poletne šole so študenti, udeleženci podiplomskega študija, magistranti in doktoranti, letos smo imeli tudi nekaj direktorjev. Skupaj smo odprli veliko tem. Povpraševanje po tej poletni šoli je večje, kot so naše zmožnosti. Število udeležencev smo omejili na dvajset, kar še omogoča zelo ustvarjalno in individualno delo, zato so tudi rezultati drugačni od tistih, če bi imeli petdeset ali sto slušateljev,« je poletno šolo muzeologije na kratko predstavil eden od predavateljev oziroma njenih mentorjev doc. dr. Aleš Gač-nik. Prva struktura je bila povezana s teoretičnim delom v okviru naslovne teme upravljanje s kulturno dediščino, nadaljevanje je potekalo v Gradcu, kjer so se slušatelji seznanili s tamkajšnjimi modeli dobrih praks, delavnice pa so potekale na gradu Raj-henburg, Brestanica, v mu- zeju na prostem v Rogatcu in na Ptuju, v vinski kleti. V okviru delavnic so slušatelji poskušali na nek način aplicirati nova raziskovalna oziroma znanstvena spoznanja na konkretnih primerih. Ptuj - mednarodni center varovanja in raziskovanja dediščine »Tudi mi želimo najtesneje povezati teorijo s prakso, v ptujskem primeru smo se odločili za delavnico pod naslovom 750 let kulture vina, kot izziv ali breme za razvoj Ptujske vinske kleti. Na Ptuju smo preživeli cel dan, najprej sem jih seznanil z dediščino vinarstva na Ptuju, s kulturo vina skozi stoletja, z zgodovino Ptujske kleti. Ogledali smo si celotni poslovni sistem, se seznanili z novimi tehnologijami, proizvodnjo, velik poudarek pa namenili vsem historičnim zgodbam, ki nosijo v sebi nek dediščinski razvojni potencial. Ob degustacijah smo se veliko pogovarjali z glavnim enologom Ptujske kleti Bojanom Kobalom in Francem Brod-njakom, ki je odgovoren za razvoj turističnih programov Ptujski kleti, in poskušali ugotavljati, na kakšen način lahko sodobne tehnologije povezujemo s tradicijami. Delo Ptujske kleti v zadnjem obdobju je odličen primer, nasploh celotna filozofija Ptujske kleti, ki se preko uvajanja sodobnih tehnologij na nek način vrača v bistvo tradicij, nekih pozabljenih okusov pri vinih, ki so na tem območju že obstajali. Lotili smo se tudi teme o tem, na kakšen način bi lahko klet kot nosilka znanja, izkušenj in podobno, bila generator razvoja tudi drugih programov na področju vina. Vino in turizem sta resnično strateška naravna partnerja, ki ju še premalo vključujemo v turistične proizvode oziroma v oblikovanje naše regionalne turistične destinacije.« Zadnji dan poletne šole so slušatelji predstavili rezultate delavnic in prisluhnili mednarodno priznanemu predavatelju Jonathanu Grif-finu iz nacionalnega muzeja v Cornwallu na temo turizma in kulturne dediščine. Za Ptuj so takšne poletne šole izjemnega pomena, ker ga želimo pozicionirati kot pomemben mednarodni center s področja varovanja in raziskovanja tradicij ter njene popularizacije. V zadnjem času si tudi prizadevamo, da bi kulturno dediščino čim bolj povezali s turizmom v smeri regionalnega razvoja. »Poletne šole so tudi odlični indikator razvoja na področju dediščine in turizma tudi na Ptujskem,« je še povedal doc. dr. Aleš Gačnik. MG Foto: Črtomir Goznik Doc. dr. Aleš Gačnik, predavatelj in mentor 5. poletne šole muzeologije, je v okviru terenskega dela vodil delavnico s tematiko 750 let kulture vina kot izziv ali breme za razvoj ptujske vinske kleti. Tednikova knjigarnica Ampak svet je lep - posebej na Ptuju! Erika Kotnik POLOVIČKA PRIŽGAL SI HEKAi V MENI Naslov so narekovala vzdušja, ki se tihotapijo po deželi (in drugod); kljub jasnini na poletnem nebu je čutiti le malo poleta v podalpju ali pa le-ta ne doseže »malih« ljudi. Kakor da vročina narekuje vršanje hladu, zamer, prevrednotenj, nespoštovanj, zahrbtnosti, neresnic, polresnic, malodušnosti, brezdušnosti, plitvosti, zaletavosti, površnosti... Slišati je, da ni nič dobro, kar je bilo. Slišati je, da ni dobro, kar Je. In slišati je, da ni dobro, kar bo. Prosim?! (Halo?!) Ce se bere še tako čudno: tako je, ker pač tako mora biti. Ali je pač svet tak, ker si enostavno zasluži. Ali si je prislužil. Morda tako zaznavam zaradi bližnjega skoka udeležbe v petdesetodstotno lastništvo - lastnega življenja, namreč. In kar nekajkrat se ulovim na znamenito poved, ki mi je sicer vedno šla na jetra: Včasih je bilo pa čisto drugače. Pa ni bilo. Nič ni bilo drugače. Od vekomaj je bila UMETNOST v vsej svoji raznoliki pojavnosti tista luč, ki je zmogla žareti čez robove vsakdanje oglatosti, togosti preživetja in posledične togotnosti. Beseda, slika in muzika - trojstvo lepote, ki je dano človeku, naj bo na odru ali pod njim. Včasih se dozdeva, da smo tu le zato, da bi se učili (in ne naučili, kot bi si rad zmotno predstavljal vase zagledani homo sapiens) sprejemati. Predvsem UMETNOST, ki edina velja in je veljala in bo veljala. Vse drugo je ništrc. Tako pravim o lepoti sveta zaradi ponedeljka (10. 7. 2006) na dvorišču hotela Mitra, ko so lepoto priklicali svetovni pariški saksofonisti in domači virtuoz Miha Rogina - briljantna glasba je zvenela pod ptujsko nebo in polnila srčne predalčke. In je bilo čisto vseeno, da je bila slaba osvetlitev, publika zgnetena, ploskanje med stavki... Ampak bila je ena sama Lepota!Hvala glasbenikom, hvala Roginovim. Takšen ponedeljek s saksofoni na Ptuju je neponovljiv... (Tudi to je čar in pojavnost umetnosti.) Ponovljiva pa je lepota besede, branje poezije. Ta prikliče Lepoto na Ptuju s pesnikom Davidom Bedračem in njegovo drugo pesniško zbirko Pesmi iz šipe (predstavitev v ponedeljek, 17. 7. 2006, na dvorišču Prešernove 17), ki jo je pravkar izdalo Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj (spremna beseda Borut Gombač, oblikovanje Darko Ferlic, jezikovni pregled Mojca Pol-janšek, urednica Nevenka Dobljekar, knjižna zbirka ARTerija). Naj Vas, spoštovani bralci Knjigarnice, povabim med Bedračeve bralce s Prvo pesmijo iz odlične knjižne novosti: Včasih sem hotel razložiti pesem, jo razrezati, da bi videl barvo njene krvi, da bi razumel kako diha, kako bliskne z lista in ponikne v bralca, hotel sem iti za ritmom, za besedo in med besede, hotel sem topiti stavke, da bi videl iz kakšne snovi so. Tako je bilo včasih. Zdaj vem, da je vsaka pesem prva, in dovolj je, da se čudežno zalesketam, ko jo napišem. Pesnik David Bedrač je eno izmed pesmi naslovil s Pesniki nikoli zares ne spakirajo kovčkov in pravi, da so verzi vsepovsod, da so skriti in jih je treba iskati ... Pesnik, sicer profesor slovenskega jezika, David Bedrač jih pomaga iskati tudi drugim, kot mentor in spodbujevalec. V Mariboru je pravkar izšel pesniški prvenec Erike in Mirka Kotnika Polovička (Prižgal si nekaj v meni. Nitka in besede. Spremni besedi Marjan Pungrat-nik. Mariborska literarna družba. Zbirka družbe; 55). Lično ilustrirana in oblikovana knjižna izdaja z izbranimi prtički avtorice, z žensko in moško pisavo, ki ju druži življenjsko sopotje, priča o lesketu, o magiji besed različnih literarnih oblik - o seganju čez vsakdanjik. Saj pravim: Svet je lep - posebej na Ptuju. Prijetno branje želim. Liljana Klemenčič Ptuj • Uspešni maturanti ptujske Gimnazije Osem zlatih in ena diamantna maturantka Generacija maturantov 2006 ptujske Gimnazije je bila izjemno uspešna. Maturo je od 208 maturantov, ki so maturo opravljali na spomladanskem roku, uspešno opravil 201 dijak ali 96,2 odstotka, kar je več kot znaša republiško povprečje, ki je 93,81 odstotka. Na zaključni slovesnosti ob podelitvi maturitetnih spričeval generaciji maturantov 2006, ki je bila 17. julija, je ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih zadovoljno oznanila, da je bilo letošnje maturitetno leto za ptujsko Gimnazijo posebej uspešno, saj je bilo med tistimi, ki so maturo uspešno opravili, kar 53 odličnjakov in devet zlatih maturantov, ki so prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo za doseženih 30 do 34 točk. Najvišje možno število točk je letos dosegla Špela Belšak, ki je s tem postala diamantna na maturi, zlati pa so bili Aleš Kodela, Miha Kodela, Rok Korošec, Grega Moleh, Matjaž Mršnik, Brigita Pihler, Iztok Štrucl in Sanja Metličar. Maturitet-no spričevalo je popotnica za nadaljnje izobraževanje, ravnateljica upa, da se bo vsak izmed letošnjih maturantov lahko vpisal na želeni študij. 25. julija bodo že znani rezul- Foto: Črtomir Goznik Diamantna maturantka Špela Belšak, ki je na maturi dosegla vseh 34 točk, in ponosna ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih. David in Ana sta sošolcem in prijateljem ob slovesu tudi zapela in zaigrala. tati oziroma razvrstitve bodočih študentov. Prav tako jim je ob slovesu zaželela veliko uspeha v nadaljnjem izobraževanju in življenju ter da se bodo z veseljem vračali na ptujsko Gimnazijo. Zahvalila sem jim je za znanje, potrpežljivost in sprejemljivost. »Čestitam vam, da ste nas poslušali. Prav tako čestitam tudi vsem profesorjem, ki so vas popeljali na maturo letnika 2006, ki je bila resnično zelo uspešna.« Maturantje, ki splošne mature niso opravili ali je še niso opravljali, imajo do 24. julija čas za prijavo na novi maturitetni rok, ki se bo pričel 23. avgusta. Letošnji maturantje so si kot prva generacija lahko že na dan posredovanja podatkov v zgodnjih jutranjih urah rezultate mature ogledali na spletu. MG Ptuj • Spomladanska poklicna matura 2005/2006 Izvrsten uspeh maturantov na Ljudski univerzi Ptuj Spomladanski izpitni roki poklicne mature so spet srečno in uspešno končani. To velja tudi za maturante Ljudske univerze Ptuj. K spomladanskemu roku poklicne mature jih je tokrat pristopilo kar 52, in sicer v okviru treh različnih srednjih šol: Ekonomske šole, Gostinske šole in Predšolske vzgoje. Povedati velja še, da smo v ponudbo naših izobraževanj v letošnjem šolskem letu priključili dve obliki programa Predšolske vzgoje: poklicni tečaj, namenjen gimnazijcem, ki želijo opraviti prekvalifikacijo za poklic, ter klasični srednji strokovni program, namenjen vsem s končano osnovno, poklicno ali katerokoli drugo srednjo šolo. K spomladanskemu roku poklicne mature so tako prvič pristopile tudi udeleženke poklicnega tečaja Predšolske vzgoje in vseh 13 (to bo za nas očitno srečna številka) je maturo tudi uspešno opravilo. Za prihodnost vzgoje predšolskih otrok se torej na Ptuju in okolici ni več bati. Maturanti Ekonomske srednje šole, vpisani pri nas, so dosegli 96,6 % učni uspeh, maturanti Gostinske srednje šole pa 94,5 % uspeh. To so rezultati, na katere smo lahko ponosni tako mi kot tudi naši udeleženci, saj nas uvrščajo v družbo najuspešnejših slovenskih šol. Na Ljudski univerzi Ptuj se sicer z dosežki naših dijakov ponašamo že vrsto let - pohva- limo se lahko z uspešnostjo, ki nam jo zavida marsikatera izobraževalna ustanova. Ob tej priložnosti vsem maturantom za izvrstno opravljeno življenjsko preizkušnjo še enkrat čestitamo in jim želimo ogromno uspehov tudi v bodoče! Petja Janžekovič Dr. Ljubica Suligoj Sudsteierische Post o 25-letnici ptujske Narodne čitalnice, 18. 9. 1989 Ob 80. obletnici smrti dr. Franca Jurtele Gerent dr. Franc Jurtela si je svojo novo politično pot utiral v času izrazite nemške propagande iz zamejstva o »spornem ozemlju«. Okrajni glavar dr. Otmar Pirkmaier je zato moral leta 1919 opozarjati občinska vodstva na »tujerodno« prebivalstvo, ki »ruje proti državi«. Čeravno je uradno statistika beležila na Ptuju narodnostno preobrazbo prebivalstva (leta 1921 po ma-ternem jeziku 66,9 % Slovencev in 21,9 % Nemcev - leta 1910 po pogovornem jeziku 85,3 % Nemcev in 14,1 % Slovencev), je mesto še nekaj let trpelo posledice germanizacije; kapital ptujskih Nemcev je ostal prevladujoč med svetovnima vojnama. Pomanjkanje slovenskih uradnikov in učiteljev je bilo pereče povojno vprašanje. Slovenizacija šol, pot utrjevanja narodne zavesti je tekla počasi. Dr. Franc Jurtela je svojo narodno zavest potrjeval po vojni: kot vladni komisar je opozarjal deželno vlado na nemška ro-varjenja, nemoteno nemško propagando in navedel celo primer prodaje zemljevida nemške Avstrije v ptujski Blankejevi knjigarni, po katerem je segala meja nove države daleč izven Ptuja. Jurtelove pozdravne besede: »Nadaljujte započeto delo!«, ki jih je izrekel ob 50-letnici Narodne čitalnice, 6. septembra 1919 (zaradi vojne poznejša slovesnost), pred Narodnim domom, razumemo tudi kot simbolično sporočilo o potrebi nadaljnjega povezovanja in utrjevanja slovenstva. S svojimi političnimi izkušnjami na političnem polju se je dr. Jurtela v tem prelomnem času povsem zavedal pomena slovenske enotnosti. Vedel je, kako je bilo potrebno v času najhujšega potujčevanja gladiti nasprotja tudi v čitalniškem krogu in varovati steber slovenstva - Narodni dom. Tega njegovega narod-noprebudnega dela se je spomnil tudi čitalniški odbor po vojni, ko mu je dodelil naziv častnega člana Narodne čitalnice. Toda dr. Franc Jurtela se mu je hotel odpovedati. Zato mu je tajnik »Narodne čitalnice v Ptuji«, dr. Josip Komljanec, 5. avgusta 1919 pisal, da mu odbor s podelitvijo naslova izkazuje »svojo hvaležnost za zaslužno delovanje« in ne sprejema njegove odpovedi, saj to ne more biti »v nikakem nasprotju z demokratizmom«; naslov se mu podeljuje »radi svojih velikih zaslug za društvo«. Pokazalo se je, da je dr. Jurtela dobro presodil povojne razmere. Že oblikovanje gerentskega sosveta (po Okrajnem glavarstvu tega imenovala Deželna vlada za Slovenijo) je namreč pokazalo, da so nemški zastopniki začeli izkoriščati strankarska nesoglasja in njihov oportunizem. Razumljivo je potem vprašanje Deželne vlade za Slovenijo dr. Francu Jurteli 5. februarja 1919, zakaj je v mestnem gospodarskem svetu toliko Nemcev in ali je »možno redno delovati«. Po treh dneh je ptujski gerent poročal v Ljubljano, da Nemci v gospodarskem svetu nimajo večine, ker je v predhodnem poročilu pomotoma izostalo ime slovenskega trgovca Franca Lenarta. Zapisal je tudi, da se je gospodarski svet »kmalu« po razpustu občinskega sveta »sestavil« in da so tedaj Nemci obljubili, kako bodo »bolje varovali enakopravnost v dejanju«, kakor so jo doslej »proti nam prakticirali«. »V bodoče ni pričakovati nič hudega, ker ni radikalnih elementov med njimi«, zaključuje vladni komisar dr. Jurtela. Poverjeništvo za notranje zadeve Deželne vlade za Slovenijo je 18. februarja 1919 obvestilo ptujskega gerenta o imenovanju naslednjih sosvetnikov: trgovca Franca Lenarta, stavbenika Viljema Dengga, železniškega delavca Janeza Šegulo, sodnika dr. Antona Stuhca, gimnazijskega ravnatelja Franca Vajdo, obrtnika Janeza Steudteja, posestnika Hermana Kerscheja, železniškega delavca Franca Rozmana in ravnatelja Dekliške meščanske šole Antona Kerna. Sestava sosvetnikov, strankarsko različno opredeljenih, se je še nekajkrat menjala. Razmerje političnih sil v gerentskem sosvetu je pogojevalo strankarska nasprotja. Ko je v začetku oktobra 1919 gerenta dr. Franca Jurtelo zamenjal dr. Matej Senčar, je na primer pet sosvetnikov (med njimi dr. Franc Jurtela) zastopalo Jugoslovansko demokratsko stranko, štiri nemško stranko in po dva Slovensko ljudsko stranko ter Jugoslovansko socialno-demokratsko stranko. V gerentskem sosvetu (njegov član dr. Franc Jurtela) se je začenjalo liberalno-klerikalno rivalstvo, v katerega so posegale še druge politične skupine. Slednje je potrjeval boj za vodstvo mestne občine na prvih občinskih volitvah aprila 1921, kar pa več ne sodi v našo obravnavo. Nadaljevanje prihodnjič 18. SfflKrikr UBfl, Stiin nutríriítimíniřrirílitr twíríldic (Jdi^l- IBliCll^IlliEikR Ci^ tSctl jD îi: KBiîiiljrl ïit ^ te» ifiitli' UïirnLio 3J[&ikrii CDlfvrlîrlc ^di^i« non fiwbrs ilMiinfïï, auf mffe» »«IttiÎtliiiiB (i iliKH \i «ïcixn einftnfi aritmiiieii. £rr «liiii^ tirS Ionien in iBwn Ê^t. linrr êpî ttfiiâtn unï mi: Sirtíulfírt fWrirfil è " - - - itrirftl iuîfliti|fl{iilltfieii-' 3n ïtïontuiA ifi M. ï . . . »ic Wwo^ «« |1( iViic Ifillimiiii. Iflb « řĎiibUiití, ll[i$t UilKli, Ri fecflrillt, inn; ^rorbimnlEdlltl «AIL Ma jBČMÍnL ť&stóřpsettj-ipti SicidijËlltiii èiSm iiin cliL fHii 5 SUR«. liaiijSiif^c CELilmaiiElitlFIic idc tit c.9"i>uií.fttíS«ii360(iiiKit(icifll>!. sni »liftCiicii limainj» Me fflatiicDcaMna iv ftwBjdfíi. »ifi^of tau @rq. rlit Sur« r»»t\i Srtfi Udi) jciiKB tanaititicii Sçl«i.î. rođHbit &miDi[djitu6L: JŽ UI1Ï .. Síňwrfdi. . U. aSorhiírr rítff iM» atj a. Swn, rcritcii jIdtEitiiiB LHï uiicli an .............. íelmj. oiifíit De. tm ùJirrT fi. awn ^LrHer, WiH^rllb. ( it ij « MiiíitíliiiB k^ríIalwaM« ÍSÍMÍ« ůliÍ' ílK Dflinii tiit Hr3oi|tui1>e«3iT. tle UniLPsniiHTibtiL Ut i|tui1)e«3ÍŤ..<:íii(rrii iiiiD ï»S!i UMi íltífiai:, gia aSiS^itiLl ÎMlW- <5 (MíHfiii icrpiaií tk Lit&íitra^rifl ars «iwr. «arraiiKnKï iiij ter ^Itr» ffni^c íu bit iji fl»^! »rpwiltín. ittiíc BihL »mtmi-aí. íWimíiirii tfllûslijdjn: uhmiirsm »Mauni JIIIÍ- ttl OFtWiOSiiM rrilfiHl ffliltíC. SašijICTK it4 řníjaniM n,<ň im^ fliiSBtïÉdte^uiûniittr. ««Rinř clu ferfibliKí ilal^ 011 IK[Í5"1 Mr liei gwunrf. ^iiri M «enej^nt «tîriiit TvíidKj h in eittuju v centru Mercator, Rimsica ploščad 25 in v v bistroju Panda, Novi trg 3 v Rogaški Slatini, na 8 ioicacijaii v Mariliom, v Siovensid Bistrici in še na mnogiii ioicacijaii po Sloveniji. Člana Skupine Siyoo: VÍdeomať" FÍLM0MÁf' NAJNOVEJŠI HIT FILMI V FILMOMATU IN VIDEOMATU Igrajo: Matthew Mcconaughey, Parker, Zooey Deschanel. ČEZ 30 IN ŠE PRI TASTARIH Tripp, očarljiv SS-letnik, se doslej nikakor nI uspel pn-pnavig do tega, da bi se odselil od slar^, zapustil gnezdo, odšel na svoje. Še več, četo ponosen je na to. Njegova starša, ki ga Imata sicer neskonCno rada In sta povsem zgtodna roditelja, ste ga doslej prenašala, vendar pa ste prepričana, da morajo vsi ptički nekega dne polete« Iz gnezda In počasi jima je dovolj, da imata svojega odraslega sina še vedno na grbi. in nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Zato najameta lepo In nadarjeno dekle, skorajda sanjsko žensko, ki naj bi ga pripravila do tega, da se ' " Igrajo: James Franco, DonnlsWahlbeig, Jordana Brewster. ANNAPOLIS Jake, navaden mladenič Iz delavske četrti, prod vsem pričakovanjem uresniči svoje n^ve^e sanje, ko ga sprejmejo na elitni mornariški akademiji Annapolis. Toda na poti do oficirskega poklica bo moral dokazati, da je vreden več kot stoletne tradicije, ki temelji na strogi disciplini in odliki. Da bi mu uspelo, se bo mora soočiti z neusmiljenim nasprotnikom, poročnikom Coleom. Igrajo: John Cleese, Dave Barry, Lochlyn Munro. VODIČ ZA TIPE Ta komedija temelji na najbolje prodajanem romanu Davea Banyja. Spremljamo stereotipno moko obnašanje od kamene dobe do današnjih dni... Rogerja in njegovo dekle Elaine, ter njuna prijatelja Henea in Kelly. Jolin Cleese se pojavlja skozi ves film v različnih vlogah in skuša objasniti takšno obnašanje. Seveda pa je to zelo komično in na tej osnovi Je nastal odličen film za vsakogar, moške in ženske, ki so poskušali in še poizkušajo razumeti skrivnostno in "nenavadno" vedenje moških. Igrajo: Joel Edgerton, Chiwetel Ejiofor, Satah>lane Pertts. PERVERZNI ŠKORENJCI Že več generacij družina Price Izdeluje resne konzervativne moške čevije. Da bi rešil dnjžinsko podjele pred bankrotom, pa mladi Charles poišče neverjetnega novega kreativnega svetovalca, transvestite In kabaretnega pevca, ki s svojim divjim stilom in neverjetnimi obllkovalskiml Idejami vnese svež veter v zadrto stero prodajalno čevljev. James Belushi, Laurence FIshbume. RDEÍA VROČICA Veliki Hdlywoodskl hit polena 1988, je pni ameriški tlim vseh časov, ki je bil posnet pred rdečim trgom v Moskvi. Anwid Schwarzeneger je strogo resni sovjetski kapetan Ivan Danko, James Belushi pa nedisciplinirani in hkrati neustrašni ameriški poiicq Art Rldzik Skupaj ste na vroči sledi za smrtonosnim mskim nar-ko diierjem, ki v Chicagu pričakuje velik biznis. Igrajo: Vincent Cassel, Glive Owen, Addison Timlin. USODNA PREVARA; CharlesSchine(CliveOwen)sevsakdanvoziv službo zvlakomob08:43.Nekegajutrapavlak zamudi in spozna Lucindo Harris (Jennifer Anlston). Njegovo življenje se za vedno spremeni. Luanda je očarljiva, lepa In zapeljiva. Čeprav imate dmžino, se neustavljivo privlačita. Kosila prerastejo v pijačo po službi in kmalu se Charles in Luanda znajdete v hotelski sobi. Njuno nežno romanco pa skali LaRoche (Vincent Cassel), nasilni tujec, ki vdre v sobo. Nedolžna aterica poštene prava nočna mora, veliko bolj nevarna in nasilna, kot bi si lahko kdo mislil. MOJ MALI PONI: PROMENADA PRINCESK HIJACINTA žari od ponosal Njeni vrtovi so cvetoči, njene prijateljk» VETRNICE so prispele v mesto In čas je za najlepšo promenado v Ponijevem, ko častimo cvetje, cvetje, cvetje! Ampak stvari se ne odvijajo čisto po načrtu, saj Hljadnte po nesreči zbudi zmaja ŠPIKA, hecnega 1000 let spečega zm^a. Legenda namreč pravi.da je tekrat, ko se zmaj zbudi, čas za kronanje nove princese. Toda kdo bo princesa Ponl-jevega? Prldmžlte se promenadi v Ponijevem In odkrijte, kaj pomeni biti prlncesa...kaj pomeni blU prijatelj.....in zakaj je treba biU zvest sam sebi, pa četudi nosiš tiara. Igrajo: TIm Robbins, Elizabeth Pena, Danny Alello. JAKOBOVA LESTEV GROZE Jakobova tostev groze (Jacob's Ladder, 1990, Adrian Lyna) je eden izmed najl ..... - mski vojni in njenih učinkih. iS . _ .. , _ _ mika zgodbo v času In prostonj med Vietnamom In New VSrkom. 6. oktobra 1971 se je na delti Mekonga ;. Po vseh teh letih še vedno kiskuáas^jo^ normalno ž o ponoči m pcxjnevl - se zateče uLoulsu "" k kiroprakilku Loulsu (Danny Alello). Ko dobi klic bl\^ vietnamskega soborca Paula ugotovi, da še zdaleč ni sam v haiudnacljah. Je Jakob Singer sploh živ? Rima še dolgo nefnšts mogli pozabiti. Nimamo vsega, imamo pa največ! Uniglobal d.o.o., Kidričeva uiica 25,3000 Ceije ...V svetu filma in glasbe. Nakupite si poceni fiimov na: www.enaa.com/oddeiki/fiinii/ www.siyoo.si Ěňa www.siyoo.si - najceneje do filmov! Bazeni energije 2006 - največji pool party v Sloveniji Komisija, ki je ocenjevaia skoke s petkice. Prve vroče dni julija je bila v Termah Ptuj tradicionalna zabava Kluba ptujskih študentov - Bazeni energije. Gre za največjo, najodmevnejšo in najbolj noro zabavo ob bazenih v Sloveniji. Prvi petek po izpitih se vsako leto v Termah Ptuj zberejo študentje, dijaki in mladi po srcu iz vse Slovenije. Pozabijo na težave preteklih mesecev in se prepustijo soncu. Obiskovalci poletne študentske prireditve so lahko tudi tokrat uživali ob dobri glasbi, nagradnih skokih s petmetrske skakalnice - petkice, koktejlih, vročih in mokrih telesih, raznolikem animacijskem in športnem programu ter spustu po največjih toboganih v Sloveniji. Na prireditvi je nastopilo več DJ-jev: DJ Dado, DJ Borka, DJ Beat, DJ Martini, DJ T & DJ Magix, DJ Sam.O.Sim in DJ Pepi. Na glavnem odru so zvečer zapeli še pevci mladinskega pevskega zbora Osti jarej iz Vidma pri Ptuju, ki ga vodi zborovodja Dejan Rihtarič. »Projekt je vsekakor uspel. Vreme nam je dobro služilo, kajti že naslednjo minuto, ko smo končali prireditev, je začelo deževati. Obiskovalci so se zabavali, kar je bil tudi naš glavni cilj. Najbolj atraktiven je bil po mojem mnenju mokri ples med fontanami pod odrom amfiteatra ptujskih term. Med športnimi igrami pa so v prvi vrsti še vedno skoki s petkice,« je dogajanje na letošnjih Bazenih energije ocenil eden izmed organizatorjev Saša Ljubec. MZ RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04,3MHZ SOBOTA, 22. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 23. julija: Zanimivosti 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Raj-žamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica). PONEDELJEK, 24. julija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NO- VICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica). TOREK, 25. julija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox, Kočevje). SREDA, 26. julija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje). ČETRTEK, 27. julija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PETEK, 28. julija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Bangladeški brivec ga je porezal po ušesu Bangladeškega brivca so priprli, nato pa izpustili, ker je nekega egiptovskega diplomata po nesreči porezal po ušesu, je sporočila policija. Egiptovski diplomat seje pritožil policiji, potem ko ga je brivec med urejanjem pričeske z britvijo porezal po ušesu. Policija je brivca takoj priprla, kasneje pa izpustila, saj je diplomat sporočil, da mu odpušča njegovo nerodnost. Brivca na zahtevo diplomata tudi ne bodo sodno preganjali. Poročila se je Avril Lavigne Kanadska pop zvezdnica Avril Lavigne se je v Kanadi poročila z glasbenikom Deryc-kom Whilbleyjem, piše časnik People. Poročna slovesnost je bila na zasebnem posestvu obmorskega mesteca Montecito, 140 kilometrov severozahodno od Los Angelesa. Poroke se je udeležilo 110 gostov, dodaja People. 21-letna Avril in 26-letni Deryck, sicer pevec kanadske rock skupine Sum 41, sta bila pred poroko zaročena eno leto. Največji črni gozdiček na svetu Slaščičarji iz jugozahodnega nemškega mesteca Rust so v nedeljo predstavili največjo torto na svetu - črni gozdiček s premerom 10 metrov in težo treh ton. Za peko te velikanske torte so porabili več kot 5600jajc, 700 litrov sladke smetane, 800 kilogramov češenj in 120 litrov češnjevega likerja. Torto bodo raz-rezali na 16.000 kosov in jo tako prodajali. Ves dobiček od prodaje bodo namenili za financiranje kirurških posegov na otrocih, ki imajo prirojene srčne napake. Peki so prepričani, da so dosegli svetovni rekord, saj so nazadnje leta 1999 spekli torto s premerom 5,8 metra. S skokom obeležil 37. obletnico poroke Malezijski par je praznoval svojo 37. obletnico zakona s skokom s padalom s helikopterja z višine 2700 metrov, so poročali tamkajšnji mediji. 64-letni Cheah Sum Beng in njegova, 61-letna soproga Choo Kit Har sta se tako uvrstila v malezijsko knjigo rekordov kot najstarejši par, kije skočil iz helikopterja, poroča nacionalna agencija Bernama. Cheah, sicer manager v neki družbi, je izjavil, da sta se za ta korak odločila zaradi radovednosti in pripravljenosti na izzive. Par je skok izvedel na letalskem mitingu v malezijskipo-krajini Perak, na katerem so akrobacije izvajali tudi profesionalni skakalci iz ZDA. Brad Pitt za okoljsko prijazno obnovo New Orleansa Ameriški igralec Brad Pitt je po dvodnevnem obisku New Orleansa, prvem po lanskoletnem katastrofalnem orkanu Katrina, izjavil, da je šokiran nad stopnjo uničenosti mesta. »Nisem bil pripravljen,« je dejal Brad Pitt, kije New Orleans obiskal v okviru promocije okoljsko sprejemljivega projekta obnove mesta. »Obstaja velika možnost, da z energetsko učinkovitimi materiali znova zgradimo mesto. To bi izboljšalo kakovost življenja, posebej v revnih skupnostih,« je še dejal Pitt, ki pri omenjenem projektu sodeluje z nacionalno organizacijo za varstvo okolja Global Green USA. Lujzek • Dober den vsoki den Julij ga-lopira kak divji bik in ga ne zadrži niben štrik. Na pšeničnih njivah kom.bajni brnijo, na bregih pa žanjice in kosci za dobro krušno letino skrbijo. Vroče je tak kak vrag, ob trdem deli moraš dobro jesti in piti, tak ke ti teče švic po riti. Z Mico sma v nedelo na prozniki žetve na Polenša-ki bla, peli so srpi in žanji-ce, m.latci s cepm.i, dišale so gibonce, pečenke in domoči kruh tak, ke je priša na svoj račun vsoki lačen trebuh. Turistični delavci na Polen-šaki so resen pohvole vredni in potrebni, saj vsoko leto žetev, kruh in pogače slavijo, da se obiskovalci tote prireditve resen lehko veselijo. Od kruha pa k vinčeki, ki v goricah na grozdekih visi in se debeli. Saj vete, kak poje tista pesmica, da voda žene mlinček, vino žene in trdi klinček. Če je vinčeka preveč, pa tudi neje dobro, ne v prometi in tudi ne v štam,peti. Jutri boma z Mico trseke škropila, da se ne bi cidij, peronospora in drugi betegi zredli in nam letino spili. Bojima se toče, ki nas je letos že precik potukla, v enih krajih malo, v drugih pa več škode naredla, vzela pridelek in dnar, tak ke je žmetno biti dober gospodar, pa je vseeno, si m.lodi ali pa star. Nasploh je na našem in drugih bregih v hišah in na gruntih večina starina, mlodi so odišli v m.esta in širni svet, daleč v tuje dežele, duma pa tečejo solze debele. Žalostna sta ata in mama, ki sta ostala na stora leta sama, ostale so prozne štale, še kure morajo biti doj zaprte zavolo ptičje gripe, najdejo se nore krave, v resnici pa smo nori lidje in nam zato vse narobe gre. Predsednik vlode Janez Janša je bija pri Buši v Ameriki, bivši dobri teti-ci in stričeki dolari, če bi num. kaj pomogali. Pa kaj nam čejo dolari, saj bomo z novim, letom, dobli nove peneze evrote, ki nas lehko naredijo za bogate ali pa revne sirotike. Bomo vidli, provijo slepi, bogati se že veselijo, revni pa žalostijo. Horoskop OVEN Notranja povezanost vam bo vzbudila zaupanje, včasih je dobro malo počakati In prišli bodo intuitivni signali. Dom bo tisti, ki vas obdaja s pozitivno energijo. Morda si boste želeli mnogo več in vendarle vse ob svojem času. Sprostilne tehnike pa so velik korak k napredku. BIK Uspehi se bodo vrstili. Klic prijatelja vas bo obdal z novo energijo In zvezde vam obljubljajo neko pot ali krajše potovanje. Res pa je tudi, da se boste razvedrili in vse videli iz tiste pozitivne plati. Ustvarjalni in kreativni duh pa se bo širil. Torek bo dan prijateljstva. DVOJČKA Aktivno se lotite reševanja problemov, pri tem ne boste samo uspešni, ampak tudi Izvirni. Finančno napredujete, denar pa tudi porabljate. V osnovi boste delovali po principu vsi za enega in eden za vse. Od srede dalje bo čas namenjen, da ste doma in se lotite hišnih opravil. RAK Ljubezen je nekaj prijetnega in sami boste znali ustvariti prijetno vzdušje. Zdi pa se, da od partnerja pričakujete mnogo. Vedite pa, da je sreča na strani pogumnih. Spremembe, ki so blizu, pa bodo pokazale pot in dale signal za novo moč in upanje. Ustvarjate in bodite prožni! LEV Val nove energije se bo širil In na vas je, da boste le-to prinesli na vsa področja svojega življenja. Narediti boste morali neko sintezo in presoditi o svoji prihodnosti. Tokrat se zanesite nase in ne kažite s prstom na druge. Poglobiti se velja v svet ezoteričnih zakonitosti! DEVICA Staro boste lahko odložili, pregledali, kaj potrebujete in kaj ne. Pred vami je čas čarobnosti. Čeprav ste zelo stabilni, se lahko prepustite vetru življenja in uživate. Ljubljeni osebi se boste izpovedali in kasneje boste v dvomih. Toda pogum velja in prava pot bo vaš adut. TEHTNICA Romantiki tega znamenja boste šteli zvezde ponoči in vedeli, da je ljubezen nekaj svetega. Partner bo tisti, na katerega se resnično lahko zanesete. Uspeh v službi vam bo dal krila in zdi se, da boste napredovali in šli nasproti novim časom. Čaka pa vas tudi sprostitev in zabava. ŠKORPIJON Na delovnem mestu vas čaka izrazita prenova, to ste čakali že dolgo. Toda kdor čaka, dočaka. Prihodnost bo prijetna osvežitev in teden, ki je pred vami, bo korak k temu. Zanimivo pa je, da vas bodo zaznamovali visoki ideali, da uživate in da navezujete pristna prijateljstva. STRELEC Zanimiv teden, v katerem boste veliko raziskovali in prišli stvarem tudi do dna. Mnogi boste svoj čustven odnos poglobili in se odločili malo drugače. Nesporno pa je, da vas bo obdajalo vse tisto, kar je drugačno in pogumno se odpravite po ustvarjalni poti - tako pride tudi uspeh. KOZOROG Objem je nekaj, kar vas bo sprostilo in vam dalo novih moči. Stvari bodo šle korak za korakom, sreča pa vas čaka pri sodelovanju z ljudmi. Pri delu opazite uspehe, kar vas dodatno motivira. O problemih se pogovarjajte in zapisujte občutke. Pomagalo bo. VODNAR Zvezde pravijo, da se boste počutili kot oaza sredi puščave. Spomnite pa se misli Iz Malega princa: «Bistvo je očem nevidno, kdor hoče videti, naj gleda s srcem.« Odpravite se po nakupih, kajti le tako boste dobili kaj posebnega za jesen. Prihaja tudi čas novih spoznanj. RIBI Življenje bo šlo v tisto intenzivno smer in tako boste morali dokazatl svoje sposobnosti. Seveda pričakujte tudi nekaj novosti, ki pa bodo spodbudne. V ljubezni gre pričakovati ustvarjalno energijo. V prostem času pa ustvarjate, z glasbo, s slikanjem ali pisanjem. Tadej Šink, horarni astrolog Obiščite naš prenovijen spletni portai www.tednik.si Foto: MZ Največji slovenski rekreativni kolesarski dogodek! 4.poli maraton ® Letališče Moškanjci pri Ptuju 9. 9. 2006 Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Poženi še na: www.polimaraton.si Mini Poli maraton (30 km) priporočamo priložnostnim kolesarjem, zelo mladim in starej{im udeležencem. Trnovska va ® I mini POLI maraton 300 m 1200 m 100 m GrlincJ ^ Gomila -30 km- Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Desterniški breg - Desenci - Spodnji Velovlek - Pacinje - Dornava - Moškanjci Maxi Poli maraton (65 km) • priporočamo kolesarjem z boljšo telesno kondicijo in brez zdravstvenih omejitev. maxi POLI maraton 400 m 300 m 200 m 100 m Polenšak Hlaponci/® Moškanjci START / CIL^ 'Gorišnica -65 km- Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Desterniški breg - Trnovska vas - Vitomarci - Grlinci - Gabernik - Juršinci - Grabšinski breg - Gomila - Polenšak - Žamenci - Dornava - Moškanjci Perutnina Ptuj Di@log COMPANY www.dialog-si.net RADI0])1TEDNIK Mi že nabiramo kondicijo. Pa vi? Prejeli smo Skupna izjava Občine Ormož in svetniških skupin LDS, DeSuS, SLS, SD in Neodvisne liste Po štirih letih dela v občinskem svetu občine Ormož seje skozi skupno izjavo, objavljeno v Štajerskem tedniku 11. 7. 2006, končno le pokazalo, kako močno so posamezne svetniške skupine političnih strank zlizane z občino in njenim županom Vilijem Trofenikom. Pri tem so v izjavi za javnost, ki so jo naročili pri podjetju Dialog Company, očitno pomešali pojme in dejstva, saj ni jasno kaj so javnosti sploh hoteli sporočiti. Močna občinska vladajoča pozicija se v omenjenem zapisu prikazuje kot žrtev maloštevilne »le za peščico« (kot so zapisali) opozicije. Da gre za sprenevedanje par excellance, ni potrebno posebej opozarjati, saj to v Ormožu in tudi izven čivkajo že vrabčki. A kljub vsemu obstajajo in ostajajo nesporna naslednja dejstva: V četrtek, 29. 6. 2006, je bila sklicana 14. izredna seja OS občine Ormož. Sejo je vodil podžupan Miroslav Tramšek in je na začetku bila sklepčna, saj je svojo prisotnost prijavilo 14 svetnikov od skupaj 26, kolikor jih šteje OS občine Ormož. Zalomilo se je pri določitvi dnevnega reda. Ta kljub dvakratnemu glasovanju ni bil potrjen, saj je zanj obakrat glasovalo le 12 svetnikov. Svetniki opozicijske SDS in N.Si nismo glasovali za dnevni red, ker niso bili upoštevani naši predlogi za sestavo volilne komisije občine Ormož. SLS pa ni glasovala, ker niso dobili obvestila, da se volilne komisije imenujejo na novo. 29. 5. 2006 smo namreč s strani Občine Ormož prejeli dopis (podpisala ga je tajnica ga. Zinka Hartman), da podamo predloge za sestavo občinskih volilnih komisij občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Rok za dostavo predlogov s podpisanimi soglasji kandidatov je bil2. 6.2006. Dali so nam torej na razpolago tri dni časa za tako pomembno nalogo, kot je predlaganje kandidatov za občinsko volilno komisijo. Pri tem je potrebno povedati, da sestavo določa Zakon, ki nalaga sestavo, sorazmerno zastopanosti političnih strank v odvisnosti z volilnim rezultatom na zadnjih volitvah. 26. 6. 2006 smo prejeli še en dopis, da naj do 28. 6. podamo predloge za imenovanje predsednikov volilnih komisij in njihovih namestnikov. En mesec se torej ni zgodilo nič, na kar so, kot že rečeno, 29. junija sklicali 14. izredno sejo, ki pa je zaradi nepotrjenega dnevnega reda propadla. Kljub jasno določenim poslovniškim določilom, da mora biti izredna seja sklicana tri dni pred sejo, so podpisniki skupne izjave v petek, 30. 6. 2006, na nezakonit način sklicali nadaljevanje Prof. Dtišanu Moškonu v spomin Sorodniki, prijatelji, znanci in številni drugi so se 13. julija letos na središkem pokopališču poslovili od Dušana Moškona, univerzitetnega profesorja Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, častnega občana občine Ormož in dobitnika plakete Ormoža. Kako suhoparno zvenijo te besede, ko se poslavljaš od človeka z veliko začetnico, od prijatelja, sodelavca in strokovnjaka širokih in svetlih obzorij. Ormožani se ob zadnjem slovesu spominjajo Dušana Moškona ne samo kot izjemnega arhitekta, nagrajenca s plaketo Ormoža, častnega občana ormoške občine ter Prešernovega in Plačnikovega nagrajenca, ampak človeka, s katerim so se srečevali in sodelovali skoraj 40 let. Poslovili so se od človeka, ki je bil vedno sredi življenja in ga vedno znova bogatil ter zapolnjeval s človeško in strokovno širino in toplino. Profesor Dušan Moškon se je rodil 2. januarja 1924 v Središču ob Dravi. Po diplomi na ljubljanski Visoki šoli za arhitekturo leta 1954 ga je v letih 1960-64 želja po novih obzorjih, raziskovanje in iskanju odgovorov na vprašanja, ki si jih je zastavljal, zvabila iz domačega sveta med Muro in Dravo. Ze po štirih letih se je vrnil v svoj domači svet. Večino svojega življenja ter svojih življenjskih sil je posvetil močno zapostavljeni arhitekturi slovenskih vasi in kmečkih domov. Pri tem je prehodil lep kos domovine, fotografiral, se pogovarjal z domačini, zbiral stare dokumente, risbe, fotografije, jih proučeval in vse tisto, kar je v sicer modernem času šlo v pozabo, poskušal ponovno oživiti. Spomnim se številnih njegovih predavanj, kjer je na podlagi fotografij in diapozitivov, ki jih je posnel na terenu neutrudno govoril o tem, kako pametno so svoj čas gradili bodisi ponosne kmečke domove ali pa preproste kajže po vinskih gričih, predvsem v Ormoško-Ljutomerskih goricah. Pa niso bile predmet njegovih predavanj samo hiše, temveč celotna krajina naših vasi, še posebej je cenil stara drevesa in dopovedoval, kako pomembna so tam, kjer stojijo in kako lepo dopolnjujejo te naše kraje. S tem ni navdušil in tudi poučil samo domačinov, temveč številne druge, ki so se teh zanimivih in slikovitih predavanj udeležili. Marsikoga zanima, kako je sploh »zašel« v Ormož in postal, kot smo radi dejali, »mestni in krajinski arhitekt« tega okolja. Začetki sodelovanja z Ormožem segajo v leto 1968, ko je kot sodelavec Komuna projekta iz Maribora prevzel oblikovanje ormoškega hotela. Ta objekt je za tisti čas pomenil pomembno osvežitev v sicer tradicionalni slovenski (škatlasti) arhitekturi. Tako je bil povabljen k nadaljnjemu sodelovanju in v Ormožu je Dušan Moškon postavil v Sloveniji nov odnos »avtorske prenove celega mesta«. Za ta prispevek je prejel najvišje priznanje za arhitekturo v Sloveniji - Plečnikov nagrado za leto 1979. Vso podporo pa je imel tudi pri takratnem občinskem vodstvu. Tako danes mesto Ormož krasijo stavbe, ki nosijo Moškonov podpis, od ormoškega hotela, staremu iz leta 1968 se je pridružil novejši iz začetka osemdesetih let, avtobusna postaja, ureditev parka pred gradom, ureditev Kerenčičevega trga, pošta, stanovanjski blok na Poštni ulici, kompleks blokov v Skolibrovi ulici, prizidek k ormoškemu zdravstvenemu domu, Veterinarska postaja Ormož, blagovnica, mostovž, ki povezuje stavbe na obeh straneh trga, policijska postaja, stanovanjski blok s prostori NKBM, obnovljen Dom kulture in še vrsta drugih objektov v Ormožu, Središču ob Dravi ter okolici. Po svoje je bil prof. Moškon vztrajen človek. Ni odnehal s prepričevanjem in poučevanjem, kako urejati prijetno bivalno okolje. Ob mnogih lastnih delih in tudi poznavanju najbolj naprednih rešitev po svetu je prepričal sebe in druge, da je večina najboljšega v modrostih, nastalih skozi stoletna pristna razmerja do narave, spoštovanje izročila in ob upoštevanju izkušenj, kajti stara modrost je gradila na izkušnji, da s tem, kako zgradimo hišo, da bo všeč tudi sosedu, postavimo sebi najlepše bivalno okolje. To je tiste plemenita in velika dediščina, ki jo je vsem nam in zanamcem zapušča Dušan Moškon. Njegovo veliko ustvarjalno in življenjsko moč je strla bolezen. Legel je v negibnost konca, nam pa pustil, da ga imamo radi in se ga spominjamo. Kaj lahko rečemo v tem trenutku. Dušan, hvala za vse, kar si naredil za Ormož, za slovensko arhitekturo, ki si ji poskušal vcepiti ljubezen in spoštovanje do preteklosti in iz te modrosti potegniti tisto, kar je najboljše. Za njim ostaja strokovna vrzel pri arhitekturnem urejanju Ormoža in okolice. Kot je živel, nepredvidljivo, nenadno in tiho, tako je tudi odšel. Le kaplje smo, ki padajo in se počasi, pred našimi očmi razblinjajo in izgubljajo. Stapljajo se z gladino in v krogih izginjajo. Odsev se sliši, če ga poslušamo s srcem. Vida Topolovec 14. izredne seje. Nekaterim svetnikom opozicije namreč sploh niso bila vročena vabila in se seje zaradi tega nismo mogli udeležili. Kljub nezakonitosti so potrdili volilne komisije, pri tem pa v volilno komisijo občine Ormož imenovali celo ljudi, ki so jim pisno sporočili, da v komisiji ne želijo sodelovati oz. sploh niso dali soglasja za imenovanje. Tako je bil na primer v komisijo imenovan g. Šandor, ki jih je pisno obvestil, da ne želi biti član volilne komisije. Po izjavi župana je menda dopis prispel na občino, vendar se pristojna komisija nekoliko drugače imenuje, kot je zapisal g. Šandor. Nadalje je bil v komisijo imenovan tudi g. Vozlič, ki pa sploh ni dal soglasja za imenovanje. Zakaj je občinska vladajoča pozicija tako ravnala, pojasnjujejo v skupni izjavi objavljeni v Štajerskem tedniku. Iz nje smo tako izvedeli, da naj bi bil sporen predlog za volilno komisijo v Ormožu, v katero je N.Si predlagala soprogo predsednika OO N.Si v Ormožu Alojza Soka. Kot so zapisali, se piscem omenjenega članka zdi predlog »predrzen in nesprejemljiv«!? Javno jih zato sprašujemo, ali ima vsak državljan RS pravico biti predlagan in ali ima predsednik stranke pravico podpisati predlog za kogarkoli? Časi, ko je občinska partijska centrala, kateri sta vsaj dva podpisnika izjave svoj čas pripadala, očitno v občini Ormož še niso minili. V opoziciji se nam to nekako zdi enako, kot če bi opozicija v Ormožu oporekala ženi gospoda župana Vilija Trofenika, da zato, ker je on župan, ona ne sme imeti trgovine v mestu Ormož. Tako oporekanje bi bilo seveda popolnoma nesprejemljivo in bi pomenilo nezaslišano diskriminacijo gospe Trofenik, lahko bi rekli celo rasizem. Iz istega razloga v »peščici svetnikov opozicije«, kot nas imenuje občinska večina, pričakujemo, da vladajoča koalicija ne bo v politične boje, ki so se očitno že začeli, vmešavala soprog politikov. To je seveda nekulturno in kaže na nizek politični nivo piscev sporočila za javnost. Zapis v časopisu pa je obelodanil še nekaj, in sicer, da so se volilni materiali občine Ormož leta 1998 nahajali v prostorih KS Ormož. To je popolnoma nesprejemljivo in nezaslišano. In očitno je župan vedel, kje so se nahajali volilni materiali, ker sedaj to omenja. Sicer pa ni problem, da je takrat manjkalo 100 praznih glasovnic. Problem je v tem, da so bile volitve, kljub nasprotovanju takratne občinske volilne komisije, ponovljene, vendar šele na zahtevo sodišča. To dejstvo so namreč pisci sporočila z županom na čelu spregledali in preusmerjajo pozornost na to, kdo je, oziroma kdo ni imel ključa prostorov KS, v katerih naj bi se, kot trdijo pisci, nahajal volilni material. Aktualni župan bo kljub svoji bujni domišljiji težko pojasnil, kaj naj bi imel imetnik ključa skupnega z delom volilnega odbora. Obstaja namreč hipotetična možnost, da so prazne glasovnice postale polne. Sicer pa mora volilni odbor pred začetkom glasovanja glasovnice prešteti in jih takoj po koncu glasovanja vrniti komisiji. Kaj imajo ključi pisarne opraviti z delom volilnega odbora, ve najbrž samo Vili Trofenik. In še očitek v zvezi s kli-entelizmom. Če je vladajoča koalicija, ki je izločila opozicijo iz vseh občinskih struktur, postavila vse kadre in prodala veliko občinskega premoženja, na koncu svojega mandata očita klientelizem opoziciji, torej to, kar je sama počela, je to enako, kot če bi krastača prepričevala javnost o svoji lepoti. Da je maloštevilna »opozicijska peščica«, kot nas zaničljivo imenujejo pisci omenjenega zapisa, kriva za ormoško klientelo, bo volivce težko prepričati. Vse kaže bolj na to, da se jim je omračil um, kot ugotavljajo tudi nekateri izven občine Ormož in tudi tisti, ki so raje iz občine Ormož odšli na svoje. Kar se pa tiče grožnje, da bodo pisci skupne izjave preučili materialne posledice početja opozicije in se zaradi škode zoper ugled odločili o nadaljnjih ukrepih, pa predlagamo, da pomete-jo pred svojim pragom. Če vzamemo v razmislek samo prodajo Komunalnega podjetja Ormož, bodo imeli za lep čas dovolj dela. Jasno je, da se tej ormoški vladajoči klienteli čas izteka. Iz tega razloga se popu-listično poslužujejo očitkov in grobih napadov na opozicijo v OS občine Ormož. Pri tem pa drago plačujejo svojo samopromocijo v časopisu Sonce z denarjem davkoplačevalcev. Kakor koli že, tudi če so nas izločili iz občinske volilne komisije, smo v opoziciji prepričani, da se arogantnost gospoda Trofenika in njegovih podanikov zaključuje in s tem ugašajo tudi bonitete, ki so jih bili deležni v preteklosti. Opozicija v OS občine Ormož N.Si in SDS Odziv na članek V 54. številki Tednika dne 14. julija ste v vašem mediju v članku z naslovom »Odstopili že trije člani komisije«, objavljenim na strani 7, v zadnjem odstavku zapisali: »Preverila sem tudi, kako se namerava v tem primeru odločiti župan, ki pa mi je zatrdil, da do danes, 11. julija, ni prejel nobene pošte, ki bi ga pozivala k sklicu izredne seje.« Ker je iz takega zapisa možno sklepati, da smo na tiskovni konferenci sodelujoči predstavniki Koalicije Slovenija lagali, ko smo izjavili, da je bil županu Viliju Trofeniku poslan predlog za sklic izredne seje občinskega sveta občine Ormož, vam pošiljam dopis, ki ga je v imenu svetniškega kluba Demokrat, vodja kluba gospod Bogomir Luci, poslal županu že 4. 7. 2006 s priporočeno pošto, za kar prilagam tudi fotokopijo poštnega potrdila. Prepričan sem, da boste iz poslanega zlahka razbrali, kdo je tisti, ki laže! Prosim, da v naslednji petkovi, to je 56. številki Tednika na isti strani in na istem mestu ter pod istim naslovom, z isto velikostjo in obliko črk, tako kot to določa Zakon o medijih, objavite sporočilo z naslednjo vsebino: »Glede na dokaz, ki smo ga prejeli od sklicateljev novinarske konference Koalicije Slovenija, ki je bila v Ormožu dne 10. 7. 2006, da so županu občine Ormož Viliju Trofeniku že 4. 7. 2006 poslali predlog za sklic izredne seje občinskega sveta, je evidentno, da se je župan Vili Trofenik na vprašanje novinarke Tednika zlagal, ko je zatrdil, da ni prejel še nobene pošte, ki bi ga pozivala k sklicu izredne seje.« OO SDS - Ormož Branko Šumenjak - predsednik Natakarica ima zmeraj prav!? V zadnjem času prevzemajo lastništva ptujskih gostinskih lokalov vse pogosteje posamezniki s podeželja - ptujskega, mariborskega, lenarškega ^ V skladu s svojim kulturnim nivojem zaposlujejo tudi natakarje in natakarice, ki so na njihovem nivoju (ali na nižjem), večina od le-teh pa sploh nima niti ustrezne gostinske strokovne izobrazbe; to je očitno pri njihovem načinu strežbe in komuniciranja z gosti. Če se to še ne opazi toliko pri strežbi napitkov, postane zelo očitno pri strežbi hrane. Pred nedavnim sem v enem od ptujskih gostinskih lokalov, ki ima podeželskega lastnika, natakarici na vljuden način izrekel utemeljeno pripombo v zvezi s postreženo jedjo, pa je reagirala zelo užaljeno v smislu, naj si pač poiščem drug lokal, če mi ni kaj prav! Na mojo naslednjo umestno pripombo pa me je kar glasno nadrla z: »Nimate prav!«, ob tem pa mahala z rokami tik pred mojim obrazom. V civiliziranem svetu velja v gostinstvu (pa tudi v drugih storitvenih dejavnostih) pravilo: »Gost ima zmeraj prav!« (tudi če nima), v velikem številu ptujskih lokalov pa žal velja: »Natakarica ima zmeraj prav!«. Zato vprašujem: Katera uradna institucija lahko zaščiti goste na Ptuju pred samovoljnimi lastniki in še bolj samovoljnimi natakaricami?! Verjamem, da obstajajo zakoni, ki predpisujejo, kdo je lahko lastnik lokala, kdo ga lahko upravlja ter kdo sme streči v lokalu. Menim, daje treba to dosledno upoštevati - v dobro domačih in tujih gostov. Menim tudi, da imaptujski podeželski lobi v okviru Ptuja pretiran vpliv na nekaterih področjih - to pa, žal, upočasnjuje železni razvoj Ptuja kot mesta. Adolf Žižek Mali oglasi storitve 34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si. GSM in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._ ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._ POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov, servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. POT DO VITKOSTI IN SAMOZAVESTI vsak ~etrtek ob 18. uri. Dru{tvo Feniks - kvaliteta življenja. Mariborska c. 15, Ptuj. Tel. 051 413 354. ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. f ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. kmetijstvo PRODAM luš~eno koruzo in enoosno prikolico kareto. Telefon 031 322 845. PRODAM osem mesecev breje telice. Telefon 041 273 210. PRODAM pujske. Žlahti~, Muretinci V NAJEM vzamem kmetijska zem-ljiš~a - njive. Tel. 041 561893. PRODAM telico, brejo 8 mesecev. Tel. 751 21 51, zve~er. PRODAM samo bukova drva ali mešana. Tel. 041 723 957. PRODAM odojke. Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, tel. 766 37 61. PRODAM slamo v balah. Tel. 031 457 834. PRODAMO praši~e doma~e reje, težke od 130 do 150 kg. Tel. 051 820 662. PRODAM telico, staro dve leti, brejo 7 mesecev. Tel. 745 85 11 ali 041 529 259. PRODAM v osmem mesecu brejo ~rno-belo telico. Tel. 758 37 51. PRODAM je~men. Tel. 031 257 514, popoldan. PRODAMO ve~ odojkov. Tel. 031 389 078. PIŠČANCE doma~e reje, težke od 2,5 do 3 kg po 260 SIT/kg žive teže, prodajamo, Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246._ KRAVO, staro 4 leta, pašno, brejo v 9. mesecu, prodam. Tel. 031 285 766. PRODAM praši~e, težke od 40 do 50 kg. Tel. 031 846 223._ PRODAMO odojke, težke od 20 do 25 kg. Tel. 031 576 870 ali 792 54 71. nepremičnine ■719 - zazidalna parala, Ptuj-Haidina, 1907 m2,15.994.771 StT oz. 66.745 €, N-1 S3 - zazidalna parala, Ptuj, 740 ni2, 11.704.017SIToz.4i.840e,ID-697-zazidalnapaiœla,Ptuj-Klcar, ----- 4.885.200SIL -------- H ODDAMO pisarne na Ptuju na zelo ugodni lokaciji z urejeno infrastrukturo in parkiriš~i, na Ro-gozniški cesti 33, Ptuj, oddamo v najem pisarniške prostore raz-li~nih velikosti. EAST J.B.M. TRADE, d. o. o., Rogozniška cesta 33, Ptuj, tel. 02/780 00 20. IN S A^ nepremičnine info: EUROPARK Maribor V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup iučld, CK, tal izračuni Îlï STANOVANJSKI KREDIT CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. (((»0801750) Prireditev « mesecu JULUU Mercator Hipermarket Pluj Onnoěka ceste 30. Ptuj I SOBOT/\, 22. julij 2006, ob 10.00 uri I Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si NASA IZVEDBA- VASATOPLINA DOMA, RADOST ZIVUENJA poslovna skupina priaan/e za na/boljše dosežke v gradbeništvu: • ZAMOMAŽOPVC OKEN IN VRAT • ZA PROIZVODNJO Priporočamo se s svojimi izdelid in storitvami: r okna ]]>' vrata |i'' garažna vrata |i'' industrijska vrata r senčila |i'' zimski vrtovi |i'' izolacijske steklene fasade KAKOVOST JE PRVA DANA BESEDA OBVEZUJE Počitnice so čas za ustvarjanje, obiske, zabave, praznovanja... Otroci, vabimo vas, da| sami izdelate drobna darilca, ki jih lahko podarite ob vsaki priložnosti. Sd fliietvaitmnajboljši sosed IMaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. v Štajerski TEDNIK Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ «NICAZA štajerskiTEmiK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si ^ ZAHVALA Mnogo prezgodaj je smrt iz naše sredine iztrgala sodelavca in prijatelja Smiljana Vajsbaherja Dragi Smiljan, v času, ki smo ga preživeli skupaj si v naših srcih zasedel posebno mesto, ki bo za vedno ostalo samo tvoje. Hvala ti za vse. Zelo te bomo pogrešali. Tvoji sodelavci in prijatelji kolektiva Ptujčanka, d. o. o., Branko, Alojz, Metka, Zinka, Silva, Samo in Marjan Ni dolin brez hribov, ni hribov brez dolin. Naš svet ni svet ravnin. Življenje razumeti - ni: se na hrib povzpeti, je hrib in dol živeti. SPOMIN (Tone Kuntner) V nedeljo, 23. julija 2006, mineva eno leto, odkar si tiho odšel od nas, dragi mož, oči in dedi Janez Muhic 6. 8. 1935 - 23. 7. 2005 V naših srcih, mislih in pogovorih ostajaš za vedno z nami. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in dedka Ivana Vidovica IZ GRADIŠČ 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili soža-lje. Zahvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu dekanu Emilu Dreuu za opravljen cerkveni obred, g. M. Lesjaku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. @alujo~i: vsi njegovi Nikoli več sonce te ne zbudi. Nikoli več, konec je vseh skrbi! Kjerkoli si, naj angel čuva te. Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi. SPOMIN 22. julija bo minilo 3 leta, odkar nas je za vedno zapustila naša Marija Kamensek IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 89 A, PTUJ Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in obujate spomine nanjo. Mož Janez in hčerka Darinka z družino Zakaj si moral nam umreti, ko s teboj je bilo tako lepo živeti, žalost, bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od dragega zaročenca, očeta, dedka in pra-dedka Stanislava Mlakarja S POBRE@JA 104 nazadnje stanujoč pri zaročenki Anici Ivančič iz Hrastovca 19, Zavrč Iskreno se zahvaljujemo med. sestri Mariji Klarič, Mariji Kokot in njenim družinam za sočustvovanje in neizmerno pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošem ter godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter podjetju Mir in Društvu slepih in slabovidnih Ptuj. Se enkrat hvala. Tvoja Anica, sinovi Marjan, Stanko in Danilo z družinami To je bilo tistega dne, ko zorele so marelice, ko sonce še ni všlo, ko je moje srce trpeče blo, takrat sem moral v slovo in angel me je vzel v nebo. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega sina Simona Lovreca IZ RJAVCEV 35, SV. ANDRA@ V SLOVENSKIH GORICAH Iskrena zahvala njegovim najbližjim domačim, vsem trem duhovnikom za darovano sv. mašo, vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sošolcem, znancem za iskreno in nesebično podporo ob hudi bolečini ob smrti Simona, za izrečena mila sočutna sožalja, za darovane sv. maše, cvetje, nagrobne sveče, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino, govornikoma za besede slovesa, pogrebnemu podjetju za pazljivo pogrebno storitev, prav vsem za boleče spremljanje ob njegovi mnogo prerani zadnji poti na tihi dom. Atek in mama in vsi njegovi najbližji globoko žalujoči Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, popoldan Sobota, od 8. do 12. ure Lejla Kusanovič, dr. dent. med v ZD Ptuj II ARNUS Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst IvanArnuš 8.p. Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in strica Antona Horvata 13. 1. 1931 - 11. 7. 2006 IZ @ETAL 53 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo patronažnim sestram Zdravstvenega doma Ptuj, sestrama Tiliki in Pepci, govornikoma g. Antonu Kolarju za poslovilne besede pri vežici ter g. Jožetu Krivcu pri grobu, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. @alujoči: vsi njegovi domači Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica, botra in tasta Antona Zagorska 6.1.1924 - 25. 6. 2006 IZ RUCMANCEV 50, SV. TOMA@ se globoko in iskreno zahvaljujemo VSEM dobrim sosedom, sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga z lepo mislijo in v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje in svete maše, za izrečena pisna in ustna sožalja, za vso tolažbo, ki ste jo v teh dneh namenili nam, domačim, posebna hvala sosedi Berti Paulinič in sosedom Lovrec. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, nosilcema križev, zastavonošu, Mariji za besede slovesa, nosilcema gasilskih praporov, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene usluge in njihovemu godbeniku za odigrano Tišino, hvala RK Rakovci, Stanku Zagoršku za vso pomoč in pripravo groba, dr. Karašimoviču in dr. Marti Tetičkovič Ranfl iz ZD Ormož. Posebno in iskrena hvala vsem gasilcem GD Trnovci, ki ste našega predragega pokojnika položili in pospremili v njegov poslednji dom, mu darovali vence. Iskrena hvala predsedniku GD Mirku Lov-recu za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Matilda, hčerka Marta z družino, hčerka Štefka z družino, sin Tonček, vnuki in pravnuki ter nečak Stanko z družino Polenšak • Utrinki s triinštiridesetega praznika žetve Tudi župana sta mlatila -a tokrat ne prazne slame! Hojla, je bilo veselo minuli konec tedna na s soncem obsijanem Polenšaku. Že 43. praznik žetve z razstavo kruha in pogač je izzvenel tako kot mora - ob šuštenju podrezanega žita, klopotanju cepov pri mlatvi, ljudskem juckanju in - pozno zvečer, po opravljenem delu, ob zvokih ansamblov Ekart, Upanje ter Navihank. Navihano pa sta ga tokrat pihala tudi dva župana Franca - domači Franc Šegula in sosednji Franc Pukšič. Dvodnevna prireditev se je po že večletni praksi začela v soboto z mimohodom oldtajmerjev (mišljena so prevozna sredstva in ne ljudje!) ter odprtjem slastne razstave kruha in pogač, v kulturnem programu pa so nastopili: Pihalna godba Do-rnava z mažoretkami, moški pevski zbor s Polenšaka in Predice iz domačega TD. Glavno dogajanje pa je sledilo v nedeljo. Popoldne so se na žitno njivo, potem ko so moški dodobra sklepali njihovo orodje (da spet ne bo napačnega razumevanja - šlo je za klepanje srpov!), z lojtrnim vozom pripeljale spretne žanjice in - spet v skladu s tradicijo - so krepke moške roke na hitro pomagale pisanim, nabranim krinolinam, da so se znašle na trdnih tleh. In potem se je začela žetev; žanjice so s srpi zamahovale s takšno Ce se Argentinci hvalijo s svojim tangom, se jim poienški mlatiči lahko postavijo ob bok s prav neverjetnim plesom, kjer je dovolj le cep za mlatenje - ženska sploh ni potrebna ... hitrostjo, da je bilo še fotografirati težko dovolj hitro, otročad je pobirala ostanke na strnišču, žanjcem pa so se kot jata kokoši pridružili še tlačani in tlačanke, ki jim pri žetvi prav tako ni bilo kaj očitati. Po težkem delu se je seveda prilegla krepka južina s kozarcem rujnega, kar sta delavcem prinesla gospodar in gospodarica. Napoved vremena za Slovenijo če je Jakob (25.) lep, bo Božič mrzel, a obilna jesen - to je znano ljudem. Po napornem delu se seveda prileže prava "južna", kot jo znajo pripraviti polenške gospodinje - teknila je tudi domačemu občinskemu "gospodarju". Mislite, da župani ne znajo pošteno mlatiti (tudi čisto prave) slame?! Dokaz, da znajo, je tale fotografija: oba Franca, Pukšič in Šegula, sta s pomočjo direktorjev občinskih uprav zagnala "mašino", da se je kar prašilo ... Danes bo pretežno jasno, popoldne so v goratem svetu možne prve vročinske nevihte.Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 31 do 36 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo večinoma sončno in vroče. V popoldanskem in večernem času bodo predvsem v severni Sloveniji nastale posamezne vročinske nevihte. OPOZORILO Na Primorskem je zaradi suše velika nevarnost požarov v naravi. Na pogrnjenem belem prtu sredi požete njive so se znašle take dobrote, da ni bilo treba kaj dosti in dolgo klicati k »južni«. Le oba župana, sicer med gledalci, Pukšič in Šegula, sta se dala posebej pozvati zraven, po tem, kako hitro in sigurno sta jo »užgala« po požeti njivi, pa je bilo jasno, da sta tega vajena. Malo več težav je imela le domača gospa županja, ki so se jih visoke petke na elegantnih sandalih prav hudobno ugrezale v zemljo, na koncu pa ji je vseeno uspelo priti do obložene »mizice« sredi njive. Snope pšenice je bilo treba potem zvoziti v gumno in pometati po tleh, da so po njih začeli udarjati mlatiči s cepi. A tokrat se fantje niso izkazali le z ročno mlatvijo, ampak so cepe še zavrteli po praznih tleh in prikazali fantastičen, poskakujoč ples. Res neverjetno, kako jim je uspelo preskakovati cepi, ne da bi se pri tem enkrat samkrat zapletli. Pukšiča je takšna nožna spretnost tako navdušila, da se je preizkusil še sam, ampak v nogah mu je zmanjkalo kar precej tiste okretnosti, po kateri je sicer znan z jezikom. Pa nič zato, pokazal je vsaj dobršno mero poguma in nasmejal hordo gledalcev, ki so se ob prizoru odlično zabavali. Oba župana pa se nista odrekla niti mlatvi na stari mašini, kjer jima je bila za ročni zagon potrebna še pomoč direktorjev občinskih uprav. In priznati je treba, da so ga dobro »zažgali«, tako da je bil komentar povezovalca prireditve Franca Kukovca čisto na mestu: »No, vidite, zdaj pa župana prav mlatita in tokrat celo ne prazne slame!« Ja, tako je bilo letos na Polenšaku. Veselo, malo vroče, zabavno in letos tudi malo predvolilno - pa nič zato, poglavitno je, da se je pšenica požela, zmlatila in spravila kot v starih časih. SM Žanjice so bile spet neprekosljive v hitrosti in spretnosti. hitriKREDIT.com Tel.: 02/771 15 41 Praiarnova 17, Pbq _TilHeA-liinsU.()ji.. Jutlitm S, IMb«_ PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA PTUJ Štuki26a Biitjanlriiuitf. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 ABA "miíAfKWit Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvorišína vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela - manjša gradbena dela STE BILI POŠKODOVANI ^raVNA^ vJl"®!"^™' ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 te^It^^ÍiSÍ 080 1 3 1 4 Foto: SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM