List 91.
Gospodarske skušnje.
Ozimino,  ki je letos na več krajih prevelika
zrastla, kose
po množili krajih okoli Dunaja in tudi drugod. Tudi gosp- Terpinc, predsednik naše kmetijske družbe, je je dal kake tri orale pokositi, in z velikim pridom polovico te zelene klaje s polovico suhe pokladajo molznim kravam. Preveliko ozimino kositi ali jo po drobnici popasti dati, ni nič novega, je pa letos svetovati gospodarjem, kjer je že prevelika zrastla, sicer bi utegnila pod snegom delj časa škodo terpeti. Kosi se pa, se ve da tako, da se bilčice ne celo tikama pri tleh ne porežejo.
Ali je prav živini pušati, kadar ni očitno
bolna ?
Časnik za kmetijstvo na Parskem govori o tem resnične besede in svari, kar tudi mi popolnoma po-terdimo, pred tistim zlo navadnim pušanjem, kadar živina še ni bolna in se je le še kakošne bolezni bati. Včasih je bila navada konjem in govedom kakor ljudem spomladi pušati, češ, da ne dobe čez leto preveč kervi ali da se jim kri s tem sčisti; bili so celo v pratikah posebni dnevi zaznamovani, kdaj je dobro pušati. To so bile stare vraže, ktere so iz tega izvirale, da prosti ljudje, pa tudi stari zdravniki še niso imeli pravega zapopadka od kervi in bolezin. To je zdaj drugač in malo kje bomo zadeli na zdravnika, ki bi človeku pušal brez očitne bolezni; kovačev po starem kopitu in pa konjedercov je pa še dosti, ki zdravi živini pušajo , kolikorkrat kak gospodar k njim pride in jim reče, naj pušajo konju ali kaki drugi živini; mislijo si:  „če gospodar hoče in  mi plača,  za-
362
kaj bi ne storil? če tudi živini ne koristi (ne nuca), pa meni koristi, ker brez plačila ne bom pušala. Treba je tedaj, da so gospodarji sami tako razumni in ne dajo svoji živini brez potrebe pušati, ker je očitno, da zguba kervi je zguba moči, mesa ali mleka, in da zamore potem tudi tako oslabljena živina lože zboleti. V mnozih boleznih je pušanje velika dobrota in potreba, ne da bi kterikrat živina preveč kervi imela, ampak zato, ker se v mnozih boleznih v nektere životne dele: pljuča, serce, možgane itd. preveč kervi navali in tak naval kervi se ne da, kadar je hitrega oprostenja s kervjo potopljenih delov potreba, na nobeno drugo vižo tako gotovo odpraviti, kakor da se živini kervi vzame. Ce pa ni bolezni in so okoljšine take, kakor na priliko, da je kje kaka kuga, ktera napada raji bolje rejeno živino, takrat se da to drugač storiti in sicer s pomanjšanjem tečne piče, da se konjem manj ali celo nič ovsa ali druzega žita za tisti čas ne daje in tudi goveji živini bolj redivna klaja odtegne, poleti pa je zelena klaja in paša naj bolja namestnica pušanja. Še vse premalo je spoznana velika moč, ki jo ima zelena — bolj vodenčnata — klaja do kervi: ona nareja kri bolj redko, rudečo in jo, kakor pravimo, čisti. Vse topa stori, da živini potem ni Ireba pušati, ako ni — kakor smo rekli — očitno zbolela za kakim prisadom ali silnim navalom kervi do možganov, pljuč itd.