KUD Vidovo in Razsiavijaii bodo zasebni zbiralci: JOŽE BURNAR iz Vel, Č(šnjl« STANE WIS iz ViSnje (iore MARKO KORENČAN iz Ljubljane Otvoritev razstave Zveze kulturnih društev občin Dobrepoije, Grosuplje in Ivančna Gorica & Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna Izpostava Ivančna Gorica vas prijazno vabijo na OSREDNJO SVEČANOST OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU S PODELITVIJO JURČIČEVIH PRIZNANJ POPOLNAPONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino Ob tej priložnosti bo v Galeriji na ogled tudi razstava članov KUD likovnikov Ferda Vesela 7, naslovom »Apel podobo na ogled postavi«. Razstavi bosta na ogled tlo 12. februarja: ',v vsak dan popoldan od 15.00 do 19.00 ure sobota: od 9 - 12 ure in " ' nedelja: od 9 - 12 ure RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 KNJIŽNICA IVANČNA GORICA OBČINA IVANČNA GORICA CESTA 2.GRUPE ODREDVO 17 POŠWNA PLAČANA PRI 12qt- TWAMr|\jA rnDTrA 1295 IVANČNA GORICA 1VANCNA GORICA Moški pevski zbor Corona KD Pesem Grosuplje Folklorna skupina KD Stična Dobrepoljski orkester mladih Razstava članov Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica ,4 foto: Urška Vrhovec Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2006 352(497.4 Ivančna Gorica) cisojj-iucilcj&t; o'.£>cž-l-yi& J'-isci-ri.cžn * Številka 1 letnik: 1 2 januar-februar 2006 120060163,1 COBISS © CAS MRZLIC Dobitnika Jurčičevega priznanja iz Občine Ivančna Gorica sta Jana Kutnar in France Bradač. Čestitamo! bo 7. februarja ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Šentvidu uri Stični. OB DRŽAVNEM PRAZNIKU VABITA NA OTVORITEV RAZSTAVE Z NASLOVOM »MED SPOMINOM IN POZABO« KRAJI OBČINE IVANČNA GORICA NA STARIH RAZGLEDICAH WK&B m Zimski čas že sam po sebi naznanja mraz in vse, kar je z njim povezano. Dejansko je sredi januarja val nizkih temperatur, ki so se ustavile nizko pod lediščem, zadel tudi naše kraje. A v tem letu so nas tresle tudi že druge vrste mrzlic. Potem ko smo »preživeli« vstop v novo leto, se je mrzlica obdarovanj in praznovanj nadaljevala v mrzličnem nakupovanju na številnih razprodajah. Zdaj posezonsko zapravljanje že počasi ponehuje, pred nami pa je že kulturna mrzlica, v kateri se bomo spominjali najprej Prešernovega, potem pa še Jurčičevega rojstnega dne. Vmes pa kako pripravno še malo srčne mrzlice, s čokoladnim praznikom zaljubljencev, ki bo skupaj z Valentinom odklepal takšne in drugačne korenine in klical dolgo zaželeno pomlad. Seveda pa nismo pozabili, da zima, ki še kar traja, mrzlično vabi staro in mlado na snežne strmine, da se pokažejo vseh vrst vrline. A športne navdušence bo v prihodnjih tednih močno tresla tudi veličastna olimpijska mrzlica, ki se bo dogajala le nekaj sto kilometrov proč od nas. Tudi referendumska mrzlica še kar traja, kot smo lahko opazili pred nedavnim. K sreči ali pa nesreči nam vsaj tokrat ni bilo treba sodelovati. Obeta se torej čas številnih mrzlic, verjetno tudi v mesecih, ko bo mraz zamenjala vročina. Za konec tega mrzličnega iskanja mrzlic pa še ena: Če prej ne, pa bo zagotovo vroče v času predvolilne mrzlice. i»,.. v torek, 7. februarja 2006, v Kulturni dom Ivančna Gorica ob 18. uri pozdravni nagovor župana občine Ivančna Gorica gospoda Jerneja Lampreta Kulturni program izvajajo: flf.STftRT STARI&MJ VAS VABI NA XIII. POHOD (P© POTI ki bo v soboto, 4. marca 2006. SiRSKfi ¡SMO Start v Uišnji Gori med 7. in 10. uro. Zaključna prireditev na Muljavi ob 11.30 uri. ■.l.MH. \ <051 MUDfiVfl>CIU I ¡watt TREBMMOMtr; -------------/ 2«aMW OBČINA IVANČNA GORICA ORGANIZACIJSKI ODBOFTPOHODA PO JURČIČEVI POTI ikterultu® PVC OKNA IN VRATA GRADITE HIŠO? ZA OKNA NUDIMO SUBVENCIJO 100.000 zoo.ooo Ponudbi velja oakinj v kategoriji starejših deklic. Za njihov uspeh je zaslužna tudi trenerka in učiteljica športne vzgoje na OS Stična Andreja Lapanja. Priznanje jim je izročil podžupan Dušan Strnad. Rokometašica Natalija Čančar (OŠ Stična) je postala športnica občine v kategoriji deklic. Natalija je vsestranska športnica, s šolsko ekipo je dosegla naslov državnih nogometnih prvakinj, z rokometno ekipo KRIM pa je dosegla naslov državnih prvakinj v kategoriji starejših deklic in ka-detinj. Priznanje za odlične dosežke sta prejeli še Viktorija Živkovič (nogomet) in Alenka Hojč (karate in atletika). Strelka Petra Kutnar (SD »Jože Kovačič« Šentvid pri Stični) je postala športnica občine v kategoriji mladinke. Petra že tretje leto nastopa v I. državni ligi kjer je letos osvojila 9. mesto med posameznicami, Ekipa deklic do 12 let NK Livar Ivančna Gorica je postala ekipa občine v kategoriji ženska klubska ekipa. Dekleta NK Livar uspešno nastopajo v državnem pivenst\'U kjer so-v jesenskem delu osvojile naslov prvakinj. Priznanje za odlične dosežke je dosegla ekipa SD. »Sonja . : Vesel« Ivančna Gorica. . :" :: . Konec lanskega decembra, je bil tudi v naši občini zaznamovan s vsakoletno proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Tako se namreč po novem imenuje državni praznik s katerim se Slovenci spominjamo odločilnega dogodka na poti do samostojne in neodvisne države Slovenije. Slovesna prireditev v počastitev praznika je potekala tudi v znamenju podelitve priznanj, najuspešnejšim športnikom in športnicam občine Ivančna Gorica, v letu 2005. se sedaj že šesto Sezono uspešno dokazuje tudi v veteranski kategoriji. Letos je v slovenskem pokalnem ptvenstvu Akrapovič končal sezono na ß. mestu. ZASLUŽNI ŠPORTNI DELAVCI Zdravljica s katero je zbrane goste in športnike pozdravil Mešani pevski zbor KD Zagradec je bila slovesen uvod v proslavo, ki jo že vrsto let organizirata Občina Ivančna Gorica in Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica v sodelovanju z JSKD - območna izpostava Ivančna Gorica. Slavnostni nagovor je pripadal županu občine Ivančna Gorica, Jerneju Lampretu, ki je v syojem nagovoru jasno izpostavil mejnike današnje samostojnosti, ki jo uživamo Slovenci in tudi občani občine Ivančna Gorica. Poudaril je, da smo sinovi in hčere bogate zgodovine in je prav, da smo ponosni na svoje domače okolje, ki predstavlja nemajhen delež v življenju države, za katero samostojnost smo se enotno odločili pred natanko 15 leti. Županove besede pa so bile seveda namenjene tudi zbranim športnikom in športnicam, ki so le eden od mnogih členov v vsestranskem družbenem dogajanju naše občine. Poudaril je, da si mladi z aktivnostmi v društvih in klubih aktivno polnijo svoj prosti čas in skrbijo za zdrav razvoj telesa in duha. Vsem športnikom, športnicam in športnim delavcem je izrekel vso zahvalo in priznanje za njihov trud in delo, s katerim pomembno dopri-našajo, k prepoznavnosti občine in širjenju zdravega načina življenja v času, ko je zlasti mladina izpostavljena raznim nevarnostim. Vsem dobitnikom priznanj je čestital ob njihovih uspehih, občanom in občankam pa so bile namenjene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter bližajočimi se prazniki. Nato je sledil drugi vrhunec večera - slavnostna podelitev priznanj športnikom in športnicam občine za leto 2005. ki je potekala po ustalj&iiem redu. Za povezovanje programa je ves večer skrbel s posrečenimi domislicami Sašo Sever, pri programu pa so poleg pevcev iz Zagradca sodelovali še člani njihove folklorne skupine, pa plesalke OS Višnja Gora in kara-teisti Sankukai kluba Ivančna Gorica. Po posameznih kategorijah so bila podeljena priznanja za odlične športne dosežke v letu 2005 in priznanja športnikom oz. športnicam leta občine Ivančna Gorica. Letos se je primerilo,- da niso bila podeljena priznanja v kategoriji mladincev in kategoriji članic. Sicer pa je bilo podeljeno 19 priznanj športnikom in ekipam ter tri priznanja zaslužnim športnim delavcem. ŠPORTNIKI LETA SO POSTALI Motokrosist Luka Kutnar (AMD Šentvid pri Stični) je postal športnik občine v kategoriji dečki. Luka je sezono pričel s poškodbo a na koncu si je le privozil 2. mesto v državnem prvenstvu v kategoriji motorjev do 65 ccm3. Priznanje za odlične dosežke sta prejela še Timotej Ledinek (tek-kros) in Jernej Puš (karate). Motokrosist Branko Kavšek (AMD Šentvid pri Stični) je postal športnik občine v kategoriji veterani. Po uspešni karieri v mladosti Fekiks Bivic je najstarejši aktivni član Avto-moto društva Šentvid pri Stični. V društ\'u deluje že od leta 1947, v svojih mladih letih je tekmoval na dirkah okoli Šentvida, kasneje pa vse do danes aktivno sodeluje pri organizaciji motokros dirk v Dolini pod Kalom. Marjan Potokar je že vso svojo športno pot zapisan rokometu, s katerim se uk\mmr 2ÍI06 Spoít¿!»síii občani, sodsfsvei i» prijatelji n e (%b&W IÜHW&» 6«Hc»! f "Beseda zagotovo bolj hvaiospevno steče v tem adventnern in | prednovoletnem času. Prisluhnimo ji ter jo 2 večjo odprtostjo in i radodarnostjo prenašamo naprej do drugih ušes. Ohranjeni so I spomini, večletni in kratki, na rainulo iets. Preteklost in tudi prihodnost nas režeta na rrssjs naše občine, na skupno potrebnost ir odgovornost za ciljno bogatejše življenje." Župan Jernej Lampret, prof. ÍÍ5B ¡>íííiai>sf va» aktotaine viwge inabfSTtí Sfejayi-S smo fe-í «>'&*> Ma Si se t-itffí :rarqibsii? vstîb sjwfcnih ■I Ivančna Gorica, januar-februar 2006 ML UJ WSÊËL ©@0P®BMÎMj\V® IGOR AKRAPOVIČ Ji DELOVA OSiiNOST LETA Po mnenju Dela je Igor Akrapovič, direktor podjetja Akrapovič, v času, ko so aktualne razprave o prihodnosti in reforme, človek, ki pooseblja vse tisto, kar nas čaka v prihodnosti. Uredniški kolegij Dela je v utemeljitvi pojasnil, da so se za Akrapovi-ča odločili na podlagi njegovih pro- fesionalnih in osebnostnih lastnosti, poslovnih dosežkov in njegovega prispevka k prepoznavnosti slovenskega gospodarstva. Delov dopisnik Mitja Meršol je Akrapoviča označil kot podjetnika, ki je zrasel iz navdušenega motorista in dirkača, saj je bil svojčas najuspeš- nejši slovenski motociklist. Njegovo podjetje, ki ga je ustanovil leta 1990, je vodilni svetovni proizvajalec na področju izpušnih sistemov za motorna kolesa, vse bolj pa tudi za dirkalne avtomobile. Akrapovič je podjetje v Ivančni Gorici lani razširil in zgradil novo proizvodno halo. Podjetje ima danes na primer v Veliki Britaniji in na Japonskem 15-odstotni delež. Uspešni podjetnik je ob prejetju nagrade povedal, da je ta zanj presenečenje in da si jo je morda zaslužil zato, ker njegovo podjetje zaposluje več kot 230 ljudi, ki jih skuša čim bolje plačati, da jim tako lahko vrne sadove njihovega dela. Zahtevne izpušne sisteme podjetja Akrapovič uporabljajo vodilni svetovni izdelovalci motociklov, kot so Kawasaki, Honda, Suzuki, Yamaha, Aprillia, KTM in Ducati. GOSPODARSKI INFO ° GOSPODARSKI INFO • GOSPODARSKI INFO dražji ljubljanski fitcl Programi varstva v ljubljanskih vrtcih bodo za približno 2000 otrok, ki prihajajo v ljubljanske vrtce iz okoliških občin, od 1. januarja po sklepu mestnega sveta dražji za desetino. Po sklepu so se cene za vse otroke povišale za deset odstotkov, vendar bo za ljubljanske otroke ta dvig plačevala Mestna občine Ljubljana, za druge pa ne. Mestna občina Ljubljana bo sicer za vse otroke plačevala še razliko do ekonomske cene vrtčevskih programov, za otroke iz neljubljanskih občin je to 14 odstotkov cene oziroma 320 milijonov tolarjev. Tako se je namreč odločilo ministrstvo za šolstvo, saj naj bi bila uveljavitev ekonomskih cen izraču- nana po metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih do konca leta 2005 previsoka, zato so rok za uskladitev cen podaljšali do leta 2008. Določili so še, da razliko do ekonomske cene programov v vrtcih krije občina ustanoviteljica vrtca in ne občina zavezanka. Če se bo tudi naša občina odločila za povišanje prispevne stopnje za okoli 55 naših otrok, ki so v varstvu v Ljubljani, ali pa bo dvig cen bremenilo starše, še ni znano. robert ličen na čelu steklarne m&mm Nekdanji direktor podjetja Akrapovič je sprejel nov izziv in sprejel mesto predsednika uprave podjetja Steklarna Rogaška. O tej Ličnovi nameri seje šušljalo že nekaj časa, verjetno pa je aretacija dosedanjega predsednika uprave Bojana Bevca v Celovcu, odločitev le še pospešila. SLOVENIJI Si obeta center za razvoj novih tehnologij Podjetja Pipistrel, Seaway in Akrapovič nameravajo v sodelovanju z ljubljansko ekonomsko fakulteto ustanoviti mednarodni Center za industrijski design in razvoj tehnologij. Projekt, njegova vrednost naj bi znašala nekaj deset milijonov evrov, bo predstavljal vez med univerzami in podjetji, malim visokotehnološkim podjetjem pa bo omogočil hitrejši in cenejši razvoj. V centra se bodo ukvarjali z industrijskim dizajnom kompozitnih materialov, aerodinamike, elektronike, hidrodinamike, hidravlike, 3D inženiringom, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter razvojem sodobnih storitev. V centru se bodo lahko priključila vsa zainteresirana tehnološka podjetja, po pričakovanjih pa naj bi sodelovale vse štiri slovenske univerze, poleg gospodarskega pa še dve ministrstvi. V okviru Centra za industrijski design in razvoj tehnologij napoveduje tudi prvi slovenski mednarodni program. Že prihodnje leto naj bi se namreč centru priključil mednarodni študij visokotehnološkega podjetništva. Center naj bi deloval na več lokacijah po državi, poleg razvojnih laboratorijev in mednarodne šole pa naj bi imel še inkubator in sklad tveganega kapitala. Franc Fritz Murgelj C I K TREBNJE Kidričeva ulica 2, 8210 TREBNJE * osnovno šolo za odrasle - BREZPLAČNO * srednjega poklicnega izobraževanja: trgovec administrator oskrbnik gostinska dela (kuhar, natakar) cveti ičar, vrtnar (v sodelovanju s CDI UNIVERZUM Ljubljana) * poklicno-tehniškega izobraževanja: ekonomski tehnik gostinsko - turistični tehnik NOVO vrtnarski tehnik (v sodelovanju s cdi UNIVERZUM Ljubljana) Strojni tehnik (v sodelovanju s Šolskim centrom _ Novo mesto) srednjega strokovnega izobraževanja: predšolska vzgoja ekonomski tehnik turistični tehnik gostinski tehnik (v sodelovanju s CDI UNIVERZUM Ljubljana) * visokošolski strokovni program Visoka poslovna šola EP Ljubljana -kot študij na daljavo v študijskem središču CIK Trebnje (program 3+2 usklajen z Vključite se lahko v tečaje: tujih jezikov, računalništva, klasične telesne masaže, usposabljanje za knjigovodska dela (GZS), vodenje poslovnih knjig, voznik viličarja, upravljalec težke gradbene mehanizacije ali dvigal Več informacij o ponudbi izobraževalnih programov na tel. Št. 07/34 82 100 (104) vsak delavnik od 8.00 do 16.00 ure, na e-mail: info@ciktrebnje.si ali na spletni strani www. ciktrebnje.si. DAVČNI REFORME BODO »OBČUTILI« ŽE NAŠI LANSKI MHODiCI Slovenija želi biti ena najbolj razvitih držav Evropske unije, kar pa z obstoječo davčno zakondajo ne bi bilo mogoče. Zato smo bih v novem letu deležni prvega dela reform na področju dohodnin, čaka pa nas še nekaj svežnjev reform, s katerimi naj bi razbremenili gospodarstvo nekaterih davčnih bremen, povečali zaposlenost in inovativnost v gospodarstvu ter ustvarili učinkovito državo, ki bo prijaznejša do podjetništva. Reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter delovnopravne zakonodaje, predvsem pa enotna davčna stopnja, pa niso po godu sindikatom, ki vsi po vrsti zatrjujejo, da bi predvsem uvedba enotne davčne stopnje poslabšala socialni položaj delavcev. Predstavljamo nekaj novosti, kijih bomo rezidenti, zavezanci za plačilo dohodnine, občutili že letos. Leto 2005 je bilo leto številnih davčnih reform: dobili smo novo zakonodajo na področju dohodnine, nekatere novosti bomo občutili že pri oddaji dohodnine za leto 2005. V novem dohodninskem zakonu so že zametki enotne davčne stopnje, saj se tako obresti kot tudi dividende in dobiček iz kapitala obdavčujejo po enotni davčni stopnji, ki znaša 20%, na nobenega od teh dobičkov pa ne moremo uveljaviti nobenih olajšav. Leto 2006 in 2007 velja za prehodno obdobje, saj so obresti v teh dveh letih obdavčene po 15-odstotni stopnji, pa še to le obresti nad 300.000 SIT v letu 2006 in nad 150.000 SIT v letu 2007. Pri dobičkih iz kapitala je davčno nagrajeno daljše imetništvo kapitala, saj je stopnja odvisna od dolžine imetništva kapitala in se na vsakih pet let znižuje(do 5 let = 20%, od 5 dolO let = 15%, od 10 do 15 let =10%, od 15 do 20 let = 5%, nad 20 let = 0%). Dosedanjim 38 oproščenim virom dohodka se doda še 10 druge vrste dohodkov. Tako so na primer po novem oproščeni plačila dohodnine: zamudne obresti, izplačane na podlagi sodne odločbe, povračila stroškov sodnega ali upravnega postopka, veteranski dodatek, denarna izplačila za občasno nego invalidom in podobni socialni prejemki. Pomembno pri napovedi dohodnine je dejstvo, da se v primerih, ko je bila v letu 2005 od teh dohodkov že obračunana in plačana akontacija dohodnine, le-ta poračuna pri letni odmeri dohodnine za leto 2005 (torej če ste od kateregakoli dohodka, kije po novem oproščen plačila dohodnine, le-to že plačali, boste že plačano akontacijo dohodka dobili vrnjeno). EVROPSKA KOMISIJA HVALI IN OPOZARJA Evropska komisija je naše davčne reforme ocenila za primerne, a opozarja, da so preslabo definirane prioritete in premalo konkretni posamezni akcijski reformni načrti. Prav tako mora naša država okrepiti načrt za vzdržnost pokojninskega sistema. Komisija opozarja tudi na tveganje za javnofinanč-no stabilnost ob možni uvedbi enotne davčne stopnje ter predlaga popravek strategije glede raziskav in inovacij. Po drugi strani pa je pohvalila ukrepe poenostavitve zakonodaje in ukrepe za nižanje administrativnih stroškov podjetij, prizadevanja za razvoj in internacionalizacijo malih in srednjih podjetij ter njihov dostop do financiranja poslovanja, (ffm) Novost je tudi na področju bonitet, saj po novem uporaba parkirnega prostora, ki ga delojemalcu zagotovi delodajalec, ne predstavlja osnove za obračun bonitete. Prav tako se ne šteje za boniteto uporaba delodajalčeve računalniške telekomunikacijske opreme (mobilni telefoni). Franc Fiitz Murgelj /wto -1.* toi»;'Branko «.p.. Mb® polje 3A, 12» ivani-i _____________________ 4 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 PROIZVAJALCI MLEKA SO SE SESTALI V STIČNI Kmetijska zadruga Stična je 19. decembra pripravila tradicionalno prednovo-letno srečanje za proizvajalce mleka. Sestanka, ki je potekal v gasilskem domu v Stični, se je udeležilo okrog sto kmetov. Direktorica Kmetijske zadruge Stična Milena Vrhovec je na srečanje povabila precej visokih gostov. Med njimi sta bila tudi Uroš Strniša, namestnik izvršnega direktorja za odkup in proizvodnjo mleka iz Ljubljanskih mlekarn, in Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Omenjena in ostali povabljeni so se s kmeti pogovorili o težavah, ki tarejo pridelovalce mleka po vstopu v Evropsko skupnost. Po približno enournem sestanku so se udeleženci okrepčali še s klobaso in nazdravili z željo po uspešnemu letu 2006. Lojze Grčman REJCI JAMČIJO ZA ZDRAVJE ŽIVALI Z uveljavitvijo novega veterinarskega zakona v prometu z živalmi niso več potrebna zdravstvena spričevala za živali za zakol. Po novem jamčijo za zdravje živali rejci s posebno Izjavo o prehranski varnosti za živali, namenjene v zakol. Rejec z izjavo med drugim jamči, da živali niso dobile krme z dodatki zdravil in drugih snovi, ki bi vplivale na zdravstveno ustreznost mesa, da živali niso prejemale prepovedanih substanc, da na gospodarstvu, iz katerega prihajajo živali, ni tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze. Prav tako morajo rejci na izjavo napisati ime in priimek veterinarja, ki skrbi za zdravstveno varstvo živali in kdaj je bilo opravljeno zadnje zdravljenje. Obrazec, brez katerega rejci ne morejo dati živine v zakol, vsem rejcem, ki prodajajo živino preko zadruge, preskrbi zadružni odkupovalec ži- vine. Prav tako odkupovalec uredi odjavo odkupljene živine in zadruga poskrbi za uveljavitev premije. Izjavo o prehranski varnosti lahko rejci dobite tudi na izpostavi Kmetijske svetovalne službe in pri veterinarjih. Vsem rejcem priporočamo, da izjavo pazljivo preberejo, preden jo podpišejo. Milena Vrhovec Neverjetno velike medijske pozornosti so v zadnjem času deležne kmetijske subvencije. Novinarji in drugi razglašajo slovenski javnosti, kako pet odstotkov evropskega prebivalstva, ki se še ukvarja s kmetijstvom, pobere štirideset odstotkov evropskega proračuna. Celo sam predsednik države je pred novim letom razglašal, koliko je subvencionirana vsaka slovenska krava. Nepoznaval-ci tako dobijo občutek, da kmetje na tak način pridobimo veliko nezaslu-ženega denarja. Seveda je to debela laž, ki pa se vseeno prijema. Dejstvo je, da so bile evropske kmetijske subvencije uvedene zato, da bi sto odstotkov evropskega prebivalstva kupovalo poceni hrano. Politiki pa so se odločili, da bodo to rešili tako, da bodo kmetom znižali cene pridelkov, razliko do polne cene pa jim nadomestili v obliki subvencij. Dejstvo je tudi, da smo kmetje v tem primeru le nastavili hrbet, na SUBVENCIJE katerem se zdaj odvijajo ponižujoče spletke. Vsak resen kmet bi se gotovo takoj odpovedal subvencijam, seveda v zameno za normalne cene svojih proizvodov. Tako pa zdaj vsako leto ponižujoče izpolnjujemo in popravljamo svoje subvencijske vloge. Vešči birokrati večkrat zahtevajo dopolnitve, ali pa jih celo zavrnejo, velikokrat tudi zaradi napak njih samih. V posameznih razpisih so postavljeni tako strogi pogoji, da jim zadosti le nekaj kmetov, tako da večina denarja tako ostane neizkoriščenega. Za posamezne razpise je treba pripraviti obširne elaborate, ki kmeta stanejo tudi milijonske vsote, pa s tem še ni gotovo, ali bo za to kaj dobil. Skratka, velikokrat so bolj papeški od papeža. Tako znaten del denarja pobere vseh vrst administracija in različni mani-pulatorji. Subvencije tudi zamujajo po leto in več, tako da tudi na že odobrena sredstva predolgo čakamo. Nobene resne analize pa ni, ki bi po- kazala, koliko obljubljenega denarja res pride v kmetove roke. Kmetje pa postajajo vse bolj apatični, saj nimajo nikakršnega vpliva na to dogajanje. Politika nam je v preteklosti marsikaj obljubljala, vendar pa mislim, da smo v tem primeru stavili na napačnega konja, saj vidimo, da skrbijo le za svoje riti. Kmetije, predvsem manjše, vse bolj opuščajo svojo proizvodnjo in v bližnji prihodnosti se bomo poslovili od pregovorno lepe slovenske pokrajine. Skratka, boli nas linč, ki se dogaja v slovenskih medijih, žal pa nimamo ustreznega tiskovnega predstavnika, ki bi učinkovito oporekal raznim natolcevanjem. Ta so na račun kmeta v zadnjem času vse pogostejša. Lojze Podobnik, kmet Dobrava pri Stični 3 01/7877-282 L!\AR Smo uspešna in stabilna gospodarska družba livarske dejavnosti s 50 letno tradicijo, ki proizvaja različne vrste ulitkov za evropski trg. Zaradi povečanja naročil iščemo: 1. VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI s končano poklicno šolo ali brez 2. OPERATERJA NA CNC BRUSNEM STROJU - 2 kandidata 3. PREOBLIKOVALEC KOVIN - 1 kandidat pod 2 in 3 pričakujemo kandidate s končano IV.stopnjo strojne, elektro ali druge ustrezne izobrazbe 4. TEHNOLOG STROJEGRADNJE - 1 kandidat s končano VII. ali Vl.stopnjo strojne, elektro ali druge ustrezne izobrazbe 5. TEHNOLOG NORMIREC - 1 kandidat s končano VI. ali V.stopnjo strojne, metalurške ali druge ustrezne izobrazbe Ustrezne delovne izkušnje na vseh prostih delovnih mestih so zaželjene, niso pa pogoj za sklenitev pogodbe. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo za določen čas, ker gre za začasno povečan obseg dela, po tem roku pa obstajajo možnosti zaposlitve za nedoločen čas. Vaše pisne ponudbe z dokazili sprejemamo do zapolnitve potreb v kadrovski službi družbe LIVAR d.d., LJUBLJANSKA CESTA 43, 1295 IVANČNA GORICA ali na elektronski naslov zaposlitve@livar.si, do 28.2.2005 oziroma do zasedbe delovnih mest. Za informacije pa nas lahko pokličete na telefon 78 69 914 ali 78 69 995. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE ! SREČANJE ZA ZADRUŽNE UPOKOJENCE Tradicionalno se z upokojenci Kmetijske zadruge Stična srečujemo na pred-novoletnih srečanjih v Zadružnem hramu. Z vedno razpoloženimi bivšimi sodelavci smo se tudi letos kar dolgo zadržali ob kosilu in obujali spomine na leta, ko smo skupaj gradili zadrugo. Spominjali smo se predvsem prijetnih dogodkov iz časov, ko se je bilo sicer treba marsičemu odpovedovati. Ker smo bili zadružni delavci, tako kot kmetje, od nekdaj vajeni skromnosti, nam ni bilo težko. To velja še danes. Ob slovesu smo si zaželeli predvsem zdravja v letu 2006 in da se ponovno snidemo v letošnjem decembru. VM. OBVESTILA KMETIJSKE <2) SVETOVALNE SLUŽBE kmetijska svetov™ Projekt GERK-i se je v lanskem letu zaključil. Ker pa je možno, da ste na zapisniku odkrili kakršnekoli pomanjkljivosti v zvezi z vašimi enotami rabe, je le-to treba urediti na KSS, do konca februarja, nato pa na pristojni Upravni enoti, do oddaje subvencijskih vlog. PREDAVANJ Al SKOP izobraževanje: Sreda, 15. februar 2006, ob 9. uri, Kolosej Ljubljana Izobraževanje je obvezno za vse kmetovalce v SKOP programu. Obnovitveni tečaj FFS - obvezno za vse tiste, ki jim v letošnjem letu poteče veljavnost izkaznice o opravljenem tečaju za ravnanje s FFS. Petek, 17. februar 2006, ob 9. uri, Gasilski dom Stična Davčna zakonodaja za področje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti Predavanje, ki ga bo vodila ga. Marijana Strupeh iz KGZS Celje, bo vsebovalo naslednje teme: - Kakšne spremembe kmetom prinaša nov zakon o dohodnini? - Kaj se šteje za dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti? - KD ali obdavčitev po dejanskem dohodku? - Kako prostovoljno vstopiti v davčni sistem? - Kakšne poslovne knjige in evidence je treba voditi? - Obdavčitev iz ukrepov kmetijske politike Sreda, 22. februar 2006, ob 10. uri, Gasilski dom Stična Osnovni tečaj za uporabnike FFS Na osnovi prijave pri KSS Ivančna Gorica boste po pošti prejeli urnik predavanj. Tečaj bo potekal od 1. do 3. marca 2006 v Gasilskem domu v Stični. Cena tečaja z literaturo je cca 14.100 SIT (s potrdilom o plačilu polovični znesek lahko refundirate na občini iz kmetijskega proračuna). Trošarina: Obrazci za uveljavljanje trošarine za pogonska goriva za kmetijsko mehanizacijo se dobijo na spletni strani Carinarnice Ljubljana ali v pisarni Kmetijske svetovalne službe v Ivančni Gorici. Rok za vložitev: 1. januar 2006 - 31. marec 2006 5 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 Občina Ivančna Gorica na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00,16/2004 -odl.US, 45/2004), na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in gozdarstva iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 126/2003 in 71/2004) ter Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2006 (Uradni list št. 119/05 z dne 28.12.2005) objavlja JAVNI RAZPIS za subvlicioniranji kmetijstfl IN gozdarstva občini ivančna gorica za leto 2006 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Občina Ivančna Gorica razpisuje proračunska sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2006 v skupni višini do 28.252.000,00 SIT. II. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV Upravičenci do sredstev so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Ivančna Gorica, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo In so vpisane v register kmetijskih gospodarstev (KMG-MID), ter pravne osebe, ki opravljajo dejavnost s področja kmetijstva; aktivnosti, za katere uveljavljajo sredstva, opravljajo na območju občine Ivančna Gorica ter pridelujejo tržne viške, kar je razvidno iz same vloge. Izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene po posameznih namenih v tem javnem razpisu. Računi, dostavljeni po zamujenem roku, se ne upoštevajo. III. PREDMET RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV ZA POSAMEZNE NAMENE Predmet podpore je sofinanciranje programov na področju kmetijstva in gozdarstva v Občini Ivančna Gorica, sprejetih v proračunu za leto 2006 in se dodelijo za naslednje namene: 1. Strukturni ukrepi v kmetijstvu In živilstvu - Ekološke in integrirane kmetije Višina predvidenih sredstev: Okvirna višina razpisanih sredstev za ta namen je 2.300.000,00 SIT. Namen: Sredstva so namenjena kmetijam oz. kmetom, ki so vključeni v okolju prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo (ekološko aH integrirano) in upoštevajo smernice Pravilnikov o integrirani ali ekološki pridelavi in predelavi na kmetijah. Višina pomoči: Višina dodeljenih sredstev je največ do 40% upravičenih stroškov nakupa orodij oz. strojev in naprav za ekološko oz. integrirano pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov, ali 40% upravičenih stroškov preureditve gospodarskih objektov za potrebe ekološke reje domačih živali (v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil -Ur.l. RS, št. 31/2001 in 52/03 in Pravilniki o integrirani pridelavi poljščin, sadja in zelenjave (Ur. I. RS št. 10/04). Višina dodeljenih sredstev je odvisna od višine razpoložljivih sredstev, višine vseh zahtevkov in znaša največ do 40 % posamezne vloge za upravičene stroške. Pogoji za pridobitev pomoči: - pravilna in popolna prijava na razpis, - potrdilo oz. certifikat o vključenosti v integrirano ali ekološko proizvodnjo, - posestni list oz. zakupna pogodba, - predvidena višina stroškov nakupa orodij, strojev ali naprav (pisna izjava). Navedeno dokumentacijo je treba priložiti skupaj s prijavo najkasneje do 15. 3. 2006 na sedež Občine Ivančna Gorica. Rok za vložitev računov in ostalih dokazil o porabi sredstev: do 30.10. za tekoče leto. - Hladilni bazeni Višina predvidenih sredstev: Okvirna višina razpisanih sredstev za ta namen je 1.648.000,00 SIT. Namen ukrepa je podpora zagotavljanju ustrezne kakovosti mleka. Višina pomoči znaša največ do 50% upravičenih stroškov nakupa oziroma vzdrževanja hladilnih naprav. Pogoji za pridobitev pomoči: - pravilna in popolna prijava na razpis, - zadnji izpisek iz centralnega registra živali, - okvirni znesek za nakup hladilnega bazena oz. Izjava o lastništvu hladilnih naprav. Navedeno dokumentacijo je treba priložiti skupaj s prijavo najkasneje do 15. 3. 2006 na sedež Občine Ivančna Gorica. Višina dodeljenih sredstev je odvisna od višine razpoložljivih sredstev, višine vseh zahtevkov in znaša največ do 50 % posamezne vloge za upravičene stroške. Rok za vložitev računov in ostalih dokazil o nakupu bazena, dokazila o popravilih pa je najkasneje do 30.10. za tekoče leto oziroma do porabe predvidenih sredstev. 2. Zemljiške operacije - Sofinanciranje melioracij Višina predvidenih sredstev: Okvirna višina razpisanih sredstev za ta namen je 8.900.000,00 SIT, Namen: Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, kot so: odstranitev zarasti in skalnih samic, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, hidromelioracije kmetijskih zemljišč, urejanje poljskih poti ter druga manjša zemeljska dela z namenom izboljšanja strukture tal oziroma pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. Višina pomoči: sofinancira se izvajanje del največ do višine 60% stroškov izvedenih del. Pogoji za pridobitev sredstev: Sredstva pridobijo upravičenci na podlagi vloge lastnika, solastnika ali zakupnika kmetijskih zemljišč na območju občine, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in pridelujejo tržne viške. Upravičenci priložijo naslednjo dokumentacijo: • pravilna in popolna prijava na razpis, • posestni list z označenimi parcelami, ki so predmet melioracij, • kopijo katastrskega načrta z orisom območja izvajanja del, • izdelan popis potrebnih del s predračunom. Pred odobritvijo sredstev bo opravljen ogled parcel, na katerih se bodo dela izvajala. Parcele bodo ocenjene glede na kamnitost površine (zelo kamnito, srednje kamnito in skalne samice) in razvrščene po posameznih kategorijah. Sredstva se bodo razdelila glede na število prosilcev in višino sredstev v proračunu. V primeru, da sredstev ne bo dovolj, bodo razdeljena prioritetno prosilcem z več tržnimi viški. Višina dodeljenih sredstev je odvisna od višine razpoložljivih sredstev, višine vseh zahtevkov in znaša največ do 60 % posamezne vloge za upravičene stroške. Navedeno dokumentacijo je treba priložiti skupaj s prijavo najkasneje do 15. 3. 2006 na sedež Občine Ivančna Gorica. Rok za vložitev računov, dokazil o plačilu računov in ostalih dokazil o opravljenih stojnih delih: najkasneje do 30.10. za tekoče leto oziroma do porabe predvidenih sredstev. -Sofinanciranje pašnikov Višina predvidenih sredstev: Okvirna višina razpisanih sredstev za ta namen je 2.500.000,00 SIT. Namen: Sredstva so namenjena upravičencem za ureditev pašnih površin, da se s tem omogoči pašni sistem s ciljem obdržati stalež živine, poseljenost krajine ter prepreči zaraščanje kmetijskih zemljišč. Minimalna zahtevana površina za ureditev pašnikov je 2 ha. Višina pomoči: Višina dodeljenih sredstev je največ do 70% stroškov za nabavo materiala za postavitev pašne ograje. Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenci morajo izpolnjevati pogoje iz pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in gozdarstva v občini Ivančna Gorica ter predložiti naslednjo dokumentacijo: • pravilno in popolno vlogo, • ustrezen idejni projekt predvidenih del. Višina dodeljenih sredstev je odvisna od višine razpoložljivih sredstev, višine vseh zahtevkov in znaša največ do 70 % posamezne vloge za upravičene stroške. Navedeno dokumentacijo je treba priložiti skupaj s prijavo najkasneje do 15. 3. 2006 na sedež Občine Ivančna Gorica. Rok za vložitev računov in ostalih dokazil o nakupu opreme za pašno ograjo: najkasneje do 30.10. tekočega leta. - Neposredna plačila v kmetijstvu - subvencioniranje cen umetnega osemenjevanja Višina predvidenih sredstev: Okvirna višina razpisanih sredstev za ta namen je 6.800.000,00 SIT. Namen ukrepa je izboljšati prirejo mleka in mesa na kmetijah, in sicer s programom osemenjevanja, ki ga opravijo pooblaščene organizacije ali posamezniki, ki imajo opravljen tečaj za umetno osemenjevanje. Višina pomoči znaša 3.000 tolarjev za vsako prvo osemenitev oziroma največ do 50% upravičenih stroškov prvega osemenjevanja govejih plemenic. Pogoji za pridobitev sredstev: Na razpis se lahko prijavijo: - rejci govejih plemenic, ki koristijo storitve osemenjevanja govejih plemenic. Upoštevane bodo vse prve osemenitve od novembra 2005 dalje. Izplačila se bodo izvajala dvakrat letno, in sicer v juliju in decembru. Upravičenci priložijo naslednjo dokumentacijo: - pravilno in popolno prijavo na razpis, - zadnji izpisek iz centralnega registra živali. Navedeno dokumentacijo je treba priložiti skupaj s prijavo najkasneje do 15. 3. 2006 na sedež Občine Ivančna Gorica. Rok za vložitev računov in ostalih dokazil o plačilih za prvo obdobje najkasneje do 30. 6., za drugo obdobje pa najkasneje do 30.11. v tekočem letu oziroma do porabe predvidenih sredstev. 3. Gozdarstvo - vzdrževanje in gradnja gozdnih cest - Gozdne vlake Višina predvidenih sredstev: Okvirna višina razpisanih sredstev za ta namen je 5.600.000,00 SIT. Namen ukrepa: sredstva so namenjena za novogradnje in vzdrževanje obstoječih gozdnih vlak na območju občine Ivančna Gorica. Višina pomoči znaša največ do 60% od celotne vrednosti opravljene storitve. Pogoji za pridobitev pomoči: - pravilna in popolna vloga posameznikov, - lokacijska informacija, - mapna kopija, na kateri je vrisana vlaka, ki je predmet vloge, - soglasja lastnikov zemljišč, po katerih poteka vlaka, - prijava vlake na območni enoti Zavoda za gozdove. Višina dodeljenih sredstev je odvisna od višine razpoložljivih sredstev, višine vseh zahtevkov in znaša največ do 60 % posamezne vloge za upravičene stroške. Navedeno dokumentacijo je treba priložiti skupaj s prijavo najkasneje do 15. 3. 2006 na sedež Občine Ivančna Gorica. Rok za vložitev računov in ustreznih dokazil: do 30.10. za tekoče leto oziroma do porabe predvidenih sredstev. - Sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva - tečaj iz varstva rastlin Višina predvidenih sredstev: Okvirna višina razpisanih sredstev za ta namen je 504.000,00 SIT. Namen ukrepa je sofinanciranje, stroškov uvodnega tečaja, ki ga je dolžan opraviti vsak kmetijski proizvajalec, ki uporablja zaščitna sredstva na svojem gospodarstvu. Višina pomoči znaša največ 50% deleža sofinanciranja. Pogoji za pridobitev pomoči: - pravilna in popolna vloga, - dokazilo o udeležbi in plačilu tečaja. Navedeno dokumentacijo je treba priložiti skupaj s prijavo najkasneje do 15. 3. 2006 na sedež Občine Ivančna Gorica. Rok za vložitev računov in ostalih dokazil: do 30.10. za tekoče leto oziroma do porabe predvidenih sredstev. IV. VSEBINA VLOGE Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za finančna sredstva na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni na Občini Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si. Upravičenci za posamezne namene podajo izjavo, da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oz. morajo priložiti ustrezno dokumentacijo in navesti, koliko sredstev so za določen namen že prejeli. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh pomoči, ki jih posameznik pridobi iz drugih virov v tekočem letu. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se pri- javijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene vtem razpisu. Obvezne priloge k vlogi so: 1. veljaven bančni račun (fotokopija trans-akcijskega računa); 2. izpolnjena in podpisana izjava, da za posamezen namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli; 3. ostala dokumentacija, ki je zahtevana pri vsakem posameznem ukrepu (potrdila, izjave...). V. NADZOR IN SANKCIJE Namensko porabo sredstev, pridobljenih po tem razpisu, spremlja in preverja občinska uprava Občine Ivančna Gorica, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. V primeru, da upravičenec uveljavlja sredstva iz tega programa na podlagi neresničnih podatkov, ki jih navaja v vlogi, ali na podlagi neverodostojne dokumentacije, oziroma jih delno ali v celoti uporabi nenamensko, zaradi drugih nepravilnosti pri uporabi sredstev, jih mora vrniti v 8 dneh od dneva zahtevka za vračilo skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema dodeljenih sredstev. VI. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Vloge morajo biti oddane najpozneje do navedenega datuma pri posameznem ukrepu oziroma do porabe sredstev na posameznih postavkah. Sredstva so za posamezni ukrep namenjena za tekoče leto in se ne prenašajo v naslednje proračunsko obdobje. Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 8 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 45 dneh po zaključenem razpisu, ko bodo upravičenci prejeli v podpis pogodbo. Če upravičenci v 15 dneh C2MMlDgSW® ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev. Na podlagi predloga komisije odloča o dodelitvi sredstev župan s sklepom. VII. NAČIN REŠEVANJA VLOG Upravičenci morajo vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, priložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in gozdarstva iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Enaka potrdila, ki so zahtevana za več ukrepov, so lahko dana v enem izvodu in veljajo za vse ukrepe. Strokovna komisija, ki jo imenuje župan, opravi pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril iz razpisa. Komisija lahko v posameznih primerih zahteva dodatno dokumentacijo. Vloge upravičencev se obravnavajo po kronološkem vrstnem redu. Prednost pri dodeljevanju sredstev imajo kmetje, katerih edini vir preživljanja je kmetovanje. Odpiranje vlog ne bo javno. VIII. MESTO ODDAJE VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJ Vlagatelji oddajo vloge na sedežu Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, v sprejemni pisarni, ali po pošti - priporočeno s povratnico - na predpisanem obrazcu, ki ga prejmejo v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravočasne, pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene. Datum: 25.1.2006 OBČINA IVANČNA GORICA Jernej Lampret, prof., I.r. župan KMETIJSTVO V PRORAČUNU 2006 Na kmetijskem delu proračuna se bodo v letu 2006 sofinancirali naslednji ukrepi/programi: L Program reforme kmetijstva in živilstva 1). Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu • Ekološke in integrirane kmetije • Hladilni bazeni 2.369.000,00 SIT 1.648.000,00 SIT 2). Razvoj in prilagajanje podeželskih območij • Sofinanciranje društev • Projekti za razvoj kmetijstva in podeželja 2.290.000,00 SIT 2.500.000,00 SIT 3). Zemljiške operacije • Sofinanciranje melioracij • Sofinanciranje pašnikov • Sanacije v gozdarstvu in kmetijstvu 9.000.000,00 SIT 2,575.000,00 SIT 400.000,00 SIT 4). Ukrepi za stabilizacijo trga • Neposredna plačila v kmetijstvu 6.800.000,00 SIT II. Splošne storitve v kmetijstvu 1). Delovanje služb in javnih zavodov • Sofinanciranje programov kmetijske in gozdarske svetovalne službe 2.600.000,00 SIT 2). Zdravstveno varstvo rastlin in živali • Sofinanciranje Zavetišča za živali 1.600.000,00 SIT III. Gozdarstvo 1). Vzdrževanje in gradnja gozdnih cest • Gozdne vlake • Gozdne ceste 5.600.000,00 SIT 6.000.000,00 SIT IV. Drugi izobraževalni programi 1). Druge oblike izobraževanja • Sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva - Denarna pomoč pri izobraževanju s področja kmetijstva 800.000,00 SIT - Sofinanciranje tečajev iz varstva rastlin 504.000,00 SIT Pripravila: Za Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Marija Okom 6 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 GViMPOSO Na podlagi Pravilnika za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 44/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI IZ PRORAČUNA OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2006 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa so programi na področju socialno-humanitarnih dejavnosti. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti: - javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva; - društva na področju zdravstva in socialnega varstva, registrirana v skladu z zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 in 89/99); - dobrodelne organizacije kot prostovoljne in ne-profitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Ivančna Gorica, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom ali verske skupnosti; - prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarne organizacije, ki imajo v svojih programih elemente socialne skrbi in skrbi za zdravje občanov oziroma svojih članov; - druge organizacije in zasebniki, ki izvajajo občinske programe na področju socialne varnosti ali občinske programe za izboljšanje kakovosti življenja za občane Občine Ivančna Gorica. 4. Izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - so registrirani in imajo humanitarno dejavnost oziroma dejavnost socialnega varstva opredeljeno v svojih aktih; - imajo sedež v občini Ivančna Gorica; - društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja občine Ivančna Gorica, njihovi člani pa morajo biti tudi občani občine Ivančna Gorica; - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in drugo dokumentacijo, kot jo določa zakon; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih aktivnosti, - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov; - vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročilo o realizaciji programov za preteklo leto. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 1.650.000 SIT. 6. Komisija bo pri vrednotenju prispelih vlog upoštevala naslednja merila in kriterije: 1. Sedež izvajalca: - sedež v občini Ivančna Gorica - 20 točk - podružnica v občini Ivančna Gorica - 6 točk - člani iz občine Ivančna Gorica - 2 točki 2. Število članov iz občine Ivančna Gorica: -1-10 članov - 3 točke -11-30 članov - 6 točk -31-50 članov -10 točk - 51-70 članov - 15 točk - nad 70 članov - 20 točk 3. Program dela za razpisano leto: 3.1 vzpostavljanje socialne mreže z okoljem (druženje, obiski starostnikov, onemoglih, invalidov ...) -10 točk; 3.2 krvodajalska akcija - 10 točk; 3.3 organizacija dobrodelne in druge prireditve na območju občine Ivančna Gorica - 8 točk (max. 24 točk); 3.4 izobraževalna dejavnost (predavanje, delavnica, krožek ali druga oblika izobraževanja) za člane in/ ali širšo okolico: - v občini Ivančna Gorica - 5 točk (največ 15 točk) - zunaj občine Ivančna Gorica - 2 točki (največ 4 točke); 3.5 rekreativna dejavnost (izlet, ekskurzija, letovanje, ostale športne in kulturne aktivnosti za člane) - 2 točki (največlO točk); 3.6 sodelovanje članov in prostovoljcev pri načrtovanju in izvajanju programa: -1-5 članov in prostovoljcev - 1 točka - 6-10 članov in prostovoljcev - 2 točki -11-15 članov in prostovoljcev - 3 točke - nad 16 članov in prostovoljcev - 5 točk; 3.7 reference - program se na območju občine izvaja: - 0-5 let - 1 točka - 5-10 let - 2 točki - nad 10 let - 3 točke; 3.8 izdaja glasila, biltena ali kakšne druge oblike promocijskega materiala - 5 točk (največ 10 točk); 3.9 pričakovani delež sofinanciranja občine Ivančna Gorica: - do 40 % - 6 točk - 40 - 50 % - 2 točki - nad 50% - 0 točk. Programi bodo ocenjeni v skladu z merili in kriteriji, ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov. Programi se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti morajo biti porabljena v letu 2006. 8. Razpisna dokumentacija je od objave razpisa v Uradnem listu RS do zaključka razpisa na voljo na Občini Ivančna Gorica (v poslovnem času občine), Oddelek za družbene dejavnosti, Sokolska 8, Ivančna Gorica, lahko pa se jo na željo posreduje tudi po elektronski pošti. Podrobnejše informacije posredujeta Bogomir Sušič ali Janja Garvas Hočevar, tel. 01/78-78-385. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 28. 2. 2006, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za programe na področju socialno-humanitarnih dejavnosti 2006 - ne odpiraj«. 11. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 21 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0001/2006-BS Datum: 6.1. 2006 Župan Jernej Lampret, prof. Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov izvajalcev, ki niso bili predmet drugih javnih razpisov, iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 112/ 2005) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV IZVAJALCEV, KI NISO BILI PREDMET DRUGIH JAVNIH RAZPISOV, IZ PRORAČUNA OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2006 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa so letni programi (dejavnosti) in projekti (največ dva na izvajalca), med katere sodijo organizacije večjih prireditev, proslav, dogodkov, izdaje knjig, brošur, zvočnih zapisov ipd., ki niso bili predmet drugih javnih razpisov iz proračuna Občine Ivančna Gorica, vendar pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti občine. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov in projektov: - fizične in pravne osebe, ki Imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Ivančna Gorica, - druge fizične in pravne osebe, če se programi in projekti pretežno nanašajo ali se odvijajo na območju občine Ivančna Gorica. 4. Izvajalci programov In projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da izvajajo programe in projekte, ki so predmet razpisa, - da imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Ivančna Gorica oziroma izvajajo programe in projekte, ki se pretežno nanašajo ali se odvijajo na območju občine Ivančna Gorica, - da programi in projekti omogočajo vključevanje članov oziroma uporabnikov iz občine Ivančna Gorica, - da imajo jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov ter zagotovljene druge (neproračunske) vire financiranja, - da imajo izkušnje ter reference z izvajanjem programov in projektov na področju, za katerega se prijavljajo, - da imajo zagotovljene kadrovske in prostorske pogoje za delo. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 800.000 SIT. 6. Merila in kriteriji za vrednotenje programov in projektov so: • PREGLEDNOST - cilji ter nameni programov in projektov so jasno opredeljeni: 0 do 5 točk; • SEDEŽ - izvajalec ima stalno prebivališč oziroma sedež v občini: 5 točk; - ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV programov in projektov -1-5 aktivnih članov oz. nosilcev: 2 točki, -6-10 aktivnih članov oz. nosilcev: 3 točke, -11-15 aktivnih članov oz. nosilcev: 4 točke, -16-20 aktivnih članov oz. nosilcev: 5 točk; • PROMOCIJA - programi in projekti prispevajo k prepoznavnosti občine: 0 do 10 točk; • KVALITETA IN REALNOST - programi in projekti so kvalitetni in Izvedljivi: 0 do 5 točk; • IN0VATIVN0ST - programi in projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih programov in projektov ter vsebujejo drugačen pristop: 0 do 10 točk; • SODELOVANJE - izvajalci redno sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizator je Občina Ivančna Gorica: 0 do 5 točk; • REFERENCE - redno in kvalitetno delovanje v daljšem časovnem obdobju: 0 do 5 točk; • DELEŽ LASTNIH SREDSTEV-za izvedbo programov in projektov imajo izvajalci - 60-80% lastnih sredstev: 1 točka, -81-90% lastnih sredstev: 2 točki, - več kot 90% lastnih sredstev: 5 točk. 7. Sredstva, dodeljena Izvajalcem programov in projektov, morajo biti porabljena v letu 2006. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa do porabe sredstev, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine. Podrobnejše informacije posredujeta Mojca Globokar Anžlovar ali Janja Garvas Hočevar, tel. 01/78-78-385. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Ker gre za razpis odprtega tipa, se prijave sprejemajo do porabe sredstev. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica) ter oddana v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za programe in projekte drugih izvajalcev - 2006 - ne odpiraj«. 11. Prijavitelji bodo o odobreni višini obveščeni najpozneje v enem mesecu od datuma prejema prijave (vloge) na naslovu naročnika. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov in projektov. Številka: 430-0003/2006-BS Datum: 10.1. 2006 Župan Jernej Lampret, prof. 7 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 - ra®w® [M?® Dobrota, ljubezen, vera in upanje. Kako pomembne vrednote! Vse to je bilo sporočilo letošnjih živih jaslic. Kar petkrat so jih ponovili v župnijski dvorani v Višnji Gori. Poleg domačih faranov so si jih prišli ogledat tudi drugi ljudje od blizu in daleč. Igralci: Rok, Brigita, Janez, Gašper, Miha, Polona, Janja, Anica, Gašper, Barbara, Jure, Matej, Mojca, Urban in nekajmesečni Timotej, so svoje vloge odlično odigrali. Igro sta popestiila še ovčka ter osliček. Za svetlobne efekte pa je poskrbel Miha. Seveda brez našega požrtvovalnega župnika Boštjana Modica vsega tega ne bi bilo. Vemo, da je porabil veliko časa in energije, za kar pa smo mu zelo hvaležni. J. O. PRAVLJIČNI KONCERT V KRŠKI JAMI Konec decembra se je v Krški jami zgodil 8. Božični odmev. Gre za tradicionalni koncert, ki ga vsako leto v božičnem času pripravijo domača društva v sodelovanju s pokrovitelji. Koncert in voščila imajo zaradi romantičnega okolja Krške jame še poseben čar. Tudi letos je bilo tako. Občudovanje je vzbudil že vstop v jamo, saj so se številni obiskovalci lahko sprehodili ob pomanjšanem mestu Betlehem. To je še posebej zaživelo v plamenih svečk. Ob vseh voščilih so se nato zvrstili različni nastopajoči, od harmonikarjev do Roka Kosmača. Posebne pozornosti množice, zbrane v Krški jami, pa je bila seveda deležna Nina Pušlar s svojo svežo pesmijo Ni ona. Proti koncu prireditve so vsi obiskovalci skupaj zapeli še Sveto noč in pozdravili Božička. Cisto zadnje dejanje pravljičnega koncerta pa je bil ognjemet. Lojze Grčman BOŽIČNI KONCERT TUDI V STIČNI 26. decembra, na dan sv. Štefana, so se poslušalcem predstavili vsi pevski zbori v župniji Stična. Koncert so začeli najmlajši pevci, ki jih vodijo Damijana Bijek, Maja Nograšek in Monika Ro-kavec. Sledili so nastopi mladinskega pevskega zbora in zbora Samarijan, ki ju vodi p. Maksimilijan File. Četrti nastopajoči pa so bili člani mešanega pevskega zbora pod vodstvom Robija Markoviča. Poseben gost večera je bil predavatelj na Akademiji za glasbo prof. Tone Potočnik. Slednji je spremljal petje na čembalu in orglah. Nad prijetnim pobožičnim večerom so bili navdušeni tudi poslušalci, ki so dodobra napolnili Opatovo kapelo v stiškem samostanu. Lojze Grčman ŠTEFANOVO NA VELIKI DOBRAVI... ... IN V ŠENTVIDU predstavili tudi mladi pritrkovalci z nekaj ubranimi melodijami na miniaturne zvonove. V imenu Krajvne skupnosti Šentvid je spregovorila predsednica Marjeta Bijec in med drugim poudarila pomen praznika, ob katerem so se zbrali. Konec leta pa je bila tudi lepa priložnost, da se v imenu sveta krajevne skupnosti in krajanov zahvali tistim društvom, ki vse leto aktivno vstopajo v dogajanje in življenje krajanov in drugih. Na področju kulture delujeta KD Vidovo in KD likovnikov Ferda Vesela. Gasilci so lani praznovali svojo 120-let-nico, turistično društvo pa 45-letnico. Poleg njih so aktivni tudi v drugih društvih: planinci, konjerejci, lovci, upokojenci, letalci in drugi. Svoj delež k prepoznavnosti kraja pa prispevajo tudi številni športniki, ki dosegajo lepe rezultate tudi na državnem in mednarodnem področju. Dvorana je bila polna in po koncu so se vsi preselili na trg pred cerkvijo, kjer so se ogreli s toplim čajem, ki so ga v snežnem dnevu pripravili Šentvidčani. Prav sneženje pa je preprečilo, da bi slovesno praznovanje potekalo v celoti na prostem. SS RITMI BOBNOV V ŠENTVIŠKI CERKVI V cerkvi svetega Vida v Šentvidu pri Stični je bil na božični dan tradicionalni božični koncert Šentviških slavčkov. Tokratni program je obsegal 14 pesmi, ki so z božično tematiko in blagimi napevi pričarale praznično vzdušje ob jaslicah. Na koncertu so se Slavčkom, ki jih vodi Tanja Tomažič Kastelic, pridružili še mladi prijatelji s svojimi instrumenti. Tako smo lahko poslušali spremljavo klavirja, kitare in violine, iz katerih so prijetne zvoke mojstrsko izvabile Eva, Laura in Nina Butkovič, z bobni pa je v zimski čas priklical vzdušje črnskih duhovnih pesmi Dejan Kralj. Še posebej pa je obiskovalce koncerta s svojim glasom očarala Izabela Hribar. Pesmi, kot so Tam stoji pa hlevček, Zveličar nam je rojen zdaj. Sveta noč in druge so v obiskovalcih prebujale tisti pristni občutek pripadnosti in hvaležnosti, zaradi katerega nam je božični čas tako zelo blizu. A kot se za praznik spodobi, ni manjkala niti slovesna pesem zvonov. Šentviški pritrkovalci pod vodstvom Jožeta Mehleta so iz zvonov izvabili čudovite melodije, ki so zaokrožile praznični večer. dš Preteklega 26. decembra se je na god sv. Štefana ponovno, kot že vrsto let doslej, zbrala na Veliki Dobravi množica prijateljev konj. V lepo obnovljeni cerkvi sv. Jakoba je imel višnjanski župnik Boštjan Modic mašo, namenjeno vsem pokojnim konjarjem. Po maši smo se zbrali pred cerkvijo, mimo katere je v sprevodu šlo skoraj 40 konj. Na čelu povorke sta iskra konja jahala dva Petra: eden od njiju je nosil državno, drugi društveno zastavo. Vsakega konja posebej je župnik blagoslovil. jezdeci in vozniki pa so dobili priložnostne spominske medalje. Po končani slovesnosti smo se vsi prisotni zbrali še na prijazni in gostoljubni Špa-novi domačiji, kjer so nas člani višnjegor-skega Društva prijateljev konj imenitno pogostili. Z Dobrave se nikomur ni bilo treba vračati domov lačen ali žejen, povrhu vsega pa smo imeli v žepu vsak še vrečko s peščico blagoslovljene soli. Na Štefanovo smo doslej praznovali tudi dan samostojnosti, tokrat pa prvič praznik državnosti in enotnosti. Morebiti je sprememba naziva praznika čisto malo tudi zaradi vstopa v Evropsko skupnost, ko smo za malenkost manj samostojni? Z Velike Dobrave pa žal nismo prišli domov nič lepši in mlajši, kot smo odšli, saj težko verjamem, da bi se kdo spomnil reka: "Če hočeš ostati mlad in lep, se moraš na Štefanovo zjutraj umiti v mleku!" To si velja zapomniti: leto je namreč hitro naokoli in spet bo sv. Štefan in spet konjski praznik na Veliki Dobravi. P-g- Praznik ljubiteljev konj in konjerejcev - Štefanovo - je bil v Šentvidu tudi letos zaznamovan s tradicionalnim blagoslovom konj. Prizadevni člani Konjerejskega društva Radohova vas so kljub sneženju uspešno pripravili in izpeljali slovesen mimohod in blagoslov, ki ga je vodil župnik Stane Kerin. Letos se je blagoslova v središču praznično okrašenega Šentvida udeležilo več kot trideset konjarjev; nekateri so prijahali v sedlu, medtem ko so ZDRUŽILI MOČI Na dan samostojnosti in enotnosti. 26. decembra, zdaj že lanskega leta, so se v Šentvidu odločili, da bodo praznovali skupaj in enotno: povezala so se nekatera šentviška društva, ki so v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravila zanimiv in pester večer. Predstavili so se plesalci domače folklorne skupine in pevci KD Vidovo. Organi- zatorji so pripravili tudi program za najmlajše in v goste povabili otroško ekipo z Radia Zeleni val. Malčki so bili vidno navdušeni nad ogromnim zelenim zmaj-čkom Ferdom, malo Miško in Petro. Veliko veselja in smeha pa so pokazali tudi, ko so zagledali ogromen koš, napolnjen z bomboni in pomarančami. Zbranim so se v dvorani kulturnega doma v Šentvidu se drugi pripeljali z vpreženimi vozovi. Poskrbljeno je bilo tudi za vse navzoče ljubitelje konj in ostale občudovalce, ki so jim članice društva podeželskih žena ponujale svoje dobrote, pa tudi za žlahtno kapljico je bilo poskrbljeno. Bližajoči se konec leta je bil tako priložnost za veselo razpoloženje in obilico dobrih želja, s svojo navzočnostjo pa je šentviški praznik konj počastil tudi župan Jernej Lampret. 8 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 „ w B@3 □ ra®w® t®?® KONCERT BOŽIČNIH PESMI V ZAGRADCU Božični čas je obdobje, ko se v nas prikrade spokojnost, mir, veselje in je čas, ko želimo vse naše radosti deliti tudi z drugimi. V tem času pa sta lepoto božiča polepšala tudi otroški in odrasli pevski zbor Zagradec, ki sta v ponedeljek, 26. decembra, pripravila božični koncert. V cerkvi Marije Brezmadežne se je najprej predstavil odrasli pevski zbor, ki je ob spremstvu orgel zapel o božiču, o Jezuščku v jaslicah in o pastircih, ki so obiskali hlevček. Potem se je predstavil še otroški pevski zbor, ki je ob spremljavi kitare, violin in ob sloju svečk, ki so jih nosili pevci, popeljal poslušalce med zvezdice in v skromni hlevček. Višek koncerta pa sta bili pesmi, ki sta jih zbora zapela združena pred jaslicami. Pri prvi pesmi je dirigiral vodja odraslega pevskega zbora Robi Kohek, Sveto noč pa so pevci zapeli s pomočjo dirigentke Vanje Erjavec, ki vodi otroški pevski zbor. Ponedeljkov večer je bil tako napolnjen s pesmijo, obiskovalci pa so odhajali vedrih obrazov, saj so jih pevci v dobri urici popeljali v čarobnost božiča. Helena Kastelic B0ZICN1 MELODIJE TUDIVAMBRUSU Ob sklepu božičnega časa in novoletnih praznikov smo se tako kot lansko leto zbrali, da za slovo še enkrat podoživimo lepoto in bogastvo božičnega časa - časa, ki kliče k družinskim koreninam, k spokojnosti srca. k razmišljanju o življenju. V nedeljo, 22. januaija, smo se v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Ambrusu zbrali ljubitelji lepega petja in igranja, da bi prisluhnili prelepim božičnim pesmim. S petjem nas je navduševal zdaj že dobro znani mešani pevski zbor Ambrus pod vodstvom Cirila Hočevarja in ob spremljavi Robija Kohka. Letošnja posebna gostja je bila mlada harfistka Urška Preis iz Ljubljane. Predstavili pa sta se nam tudi "domači" nadarjeni glasbenici, in sicer Tjaša Hočevar na klavirju in Monika Hočevar na violončelu. S svojim petjem nas je ogrel moški pevski zbor ter proti koncu še najmlajši pevci pod vodstvom Mateje Hočevar. Tako kot lansko leto so pevci in pevke koncert zaključili s pesmijo Sveta noč, posebno vzdušje pa so pričarali otroci s prižganimi svečkami v rokah. Tako kot so nepogrešljive pesmi naših pevcev, so postali nepogrešljivi tudi vsakoletni koncerti, zato si želimo še veliko lepih pesmi in prijetnega vzdušja ob poslušanju le-teh. K. H. PD POLŽ NA POLŽEVEM V soboto, 17. decembra, je domače Planinsko društvo POLŽ izpeljalo 2. tradicionalni prednovoletni nočni pohod na Polževo. Več kot 150 pohodnikov se nas je zbralo v Višnji Gori, kjer smo ob šesti uri zvečer prižgali bakle in se skozi mesto mimo gradu podali na pot. V uri in petnajstih minutah smo prispeli do hotela na Polževem, kjer sta nas že čakala aperitiv in pogrinjek. Po nekaj pozdravnih besedah predsednika društva Aleša Erjavca sta nam vodnika Jana Podržaj in Roman Tratar predstavila fotoreportažo iz minule uspešne planinske sezone, sledila pa je podelitev priznanj za marljivo delo v društvu. Poleg omenjenih vodnikov sta priznanje v obliki polža prejela še podpredsednik društva Rok Kastelic in zelo aktivni član upravnega odbora Srečko Murn. Med drugim smo pregledali tudi program izletov za prihodnje leto in pokram-ljali o planinskih temah. Med večerjo je bilo v veliki dvorani kar prešerno vzdušje, ki pa se je le še stopnjevalo, saj pravega novoletnega rajanja ob glasbi in plesu kar ni hotelo biti konec. Razšli smo se pozno, nekateri celo proti jutru, z željo, da se čimprej spet udeležimo kakšne akcije PD POLŽ. Vodnik PZS Roman Tratar 10 VPRAŠANJ ZA NINO PUSLAR Zablestela je kot meteor in ob nedeljah zvečer prikovala pred televizijski sprejemnik cele družine. Posnela je svojo prvo pesem in videospot, v kratkem pa jo čaka tudi snemanje plošče. Kljub temu si je vzela čas tudi za bralce Klasja, ki ga z veseljem prebira. Bi lahko bralcem Klasja za začetek izdala, kako si se sploh odločila sodelovati v Bitki talentov? Sodelovanje ni bilo moja odločitev, ampak so na to idejo prišle moje prijateljice. Nato sem si rekla, da nimam kaj izgubiti, in sprejela izziv. Prijavilo se nas je več kot 600,42 pa nas je bilo sprejetih na oddajo. Kako je oddaja izgledala iz zakulisja? V živo vse skupaj izgleda bolj majhno, kot je po televiziji. Tako včasih nastane precejšnja gneča. Mano je bil zelo prijazen, saj je vedno prišel v garderobo in nam zaželel veliko sreče. Vse je obravnaval enako. V studio smo sicer prihajali že popoldne, saj smo imeli zbor ob 14. uri. Nato je bila na vrsti generalka, vsak pa je pesem zapel dvakrat. Sledilo je kosilo, okrog sedmih zvečer pa smo se vrnili v studio, kjer so bile na vrsti še zadnje priprave na oddajo. Kakšno je bilo vzdušje med udeleženci Bitke? Napetost vedno obstaja. Na začetku je nisem čutila, proti koncu pa vedno bolj, vendar nikoli v obliki kakšne nevoščljivosti. Z Nino sva se srečali šele v zadnjih oddajah, vendar sva se dobro ujeli in med nama ni (bilo) nobene zavisti. Kaj pa je bilo odločilno za izbor pesmi? Izbor je bil zelo težak. Ni bilo namreč lahko izbrati pesmi, ki bo všeč meni in poslušalcem ter da bom ob tem pokazala še svoj glas. Bilo je kar naporno in težko sem se odločila, katera bo prava. Nato sem vadila v svoji sobi. Včasih več, včasih manj. Kakšna dva dni pred oddajo sem se pokazala bratu in prijateljicam, da so še oni povedali svoje mnenje. Kako je potekalo snemanje videospota za pesem Ni ona? Snemali smo dva dni: prvi dan v Luki Koper, nato v Ljubljani. V Kopru me je zelo zeblo, saj je bilo precej mrzlo, jaz pa sem bila malo oblečena. Tako so bila vseskozi ob meni dekleta, ki so mi podajala bundo. Sicer pa sem se imela super. Prav tako sem uživala na snemanju pesmi v studiu, kjer smo se z ekipo odlično ujeli. Avtorji pesmi so Matjaž in Urša Vlašič ter Boštjan Grabnar. Skladba mi je zelo všeč, ker imam tudi sicer najraje pop-rock zvrst. V kratkem pa boš posnela tudi ploščo. Mislim, da bomo kmalu imeli sestanek, plošča pa naj bi izšla meseca maja. V zadnjem času si imela veliko intervjujev, med drugim tudi na ETV. Kdaj med številnimi obveznostmi najdeš čas za šolo? Prvi teden po zmagi je bilo časa za šolo resnično zelo malo, vendar so profesorji in ostali pokazali veliko razumevanja. Pozneje sem se šoli bolj posvetila. Dobila sem možnost, da si prilagodim urnik in tako se lažje pripravim na ocenjevanje. Sicer pa bi rada združila pevsko kariero in šolanje tudi v prihodnosti, saj se zavedam, kako pomembna je izobrazba. Kaj pa počneš v prostem času? Igram prečno flavto, ukvarjam se z različnimi športi in se družim s prijatelji. Slišali smo, da vsak mesec zelo nestrpno pričakuješ Klasje. Ja! Klasje zelo rada berem, ker so v njem novice in dogodki iz naših krajev. Imaš še kakšno sporočilo za bralce? Rada bi se najlepše zahvalila prav vsem, ki so kdajkoli glasovali zame. Lojze Grčman SVEČAN ZAKLJUČEK LETA V TDIVANČNA GORICA Ocenjevalci so bili enotnega mnenja, da se je urejenost bivalnega okolja v zadnjih petih letih opazno izboljšala, in izrazili upanje, da je k temu vsaj nekoliko pripomogla tudi pozornost domačega turističnega društva. Med množico lepo urejenih bivališč je komisija za leto 2005 izbrala pet najbolj izstopajočih domovanj. Ob pomoči družinskih članov so jih urejale: 1. Lojzka Sever, Ljubljanska c.18 2. Fani Campa, C. II. grupe odredov 26 3. Majda Maver, Ljubljanska c. 41 4. Marija Tomšič, Jurčičeva c. 12 in 5. Anka Kot, Ul. Juša Kozaka 7, vse iz Ivančne Gorice. Ob tem je treba pripomniti, da več okusno urejenih domovanj v Ivančni Gorici in okoliških krajih ni moglo nastopiti v konkurenci, ker so doslej že dvakrat prejela priznanja Turističnega društva. Priznanja sta podelila nadvse prizadevna člana društva, dosedanji predsednik Stane Klemenčič in dosedanja tajnica Ljuba Strubelj. Svečanost je obogatil pester kulturni program. Srečanje članov turističnega društva je z obiskom počastil tudi župan Jernej Lampret. Ob koncu smo zbrani zaželeli uspešno delo novi predsednici društva Renati Laznik. Sredi decembra smo se ob zaključku leta zbrali člani in sodelavci Turističnega društva Ivančna Gorica. Pregledali smo delo v minulem letu in svečano podelili priznanja najuspešnejšim urejevalcem domačega oko- lja. Petčlanska društvena komisija za ocenjevanje urejenosti bivalnega okolja in podeljevanja priznanj si je med letom večkrat ogledala zunanjo urejenost domov in okolice v naseljih krajevne skupnosti Ivančna Gorica. Leopold Sever Štiri dobitnice priznanj Turističnega dmštva Ivančna Gorica 9 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 mttfš ZIMSKI RADOSTI TOKRAT DRUGAČE Tu je bela zima: otrokom v veselje, odraslim pa včasih tudi kot prinašalka dodatnih skrbi, ki jih mnogokrat pripeljejo v zdravstveni dom; tudi letos je bilo že veliko prehladov in bolezni s povišano telesno temperaturo, ki dostikrat povzročijo nemalo skrbi in strahu. Kdaj je strah utemeljen in obisk zdravnika potreben ali celo nujen? Kdaj bolniku predpišemo zdravila in kdaj oziroma zakaj včasih ne? Prehladne bolezni so posledica okužbe z drobcenimi bitji, ki vde-rejo v telo kot zajedavci. Ločimo dve vrsti teh napadalcev, in sicer viruse in bakterije. Ko pridemo v stik s prehlajenim človekom, je v drobnih kapljicah iz njegovih dihal na milijone virusov, ki se naselijo v dihalih. Telo se seveda brani. Poviša se telesna temperatura, v dihalih se veča količina sluzi, ki je bogata s protitelesi, ki viruse uničujejo. To spremlja tudi vnetje prizadetih sluznic. Opazimo izcedek iz nosu, pekoče in pordelo žrelo, kašelj. Bolezen traja nekaj dni in sama preide. Obisk pri zdravniku ni potreben! Antibiotik, ki si ga mnogi bolniki želijo, nima nobenega učinka oziroma je celo škodljiv, saj zmanjšuje lastne obrambne sposobnosti telesa. Kaj pa lahko storimo? Znižujemo telesno temperaturo, če se povzpne nad 38,5 stopinj Celzija: lahko z domačimi zdravili (sok surove rdeče pese, mlačne kopeli - ne mrzle!) ali lekarniškimi pripravki, ki se dobijo tudi brez recepta. Skrbeti moramo za zadostno pitje tekočin. Bolnik mora imeti možnost oddajanja toplote v okolje; naj bo lahko oblečen, ne pregrevajmo ga še mi, "da bi se prepotil". Hrana naj bo lahka - jejmo večkrat, a po malem! Kdaj posumimo, da gre za bakterijski zaplet? Če se po prehladu stanje že izboljša, pa se nato povrne visoka vročina; če izcedek iz nosu mine, vedno hujše pa so bolečine v žrelu; če (najpogosteje pri otrocih) začne hudo boleti eno uho; če se pojavi gnojni izmeček. Kako lahko v zdravstvenem domu prepoznamo bakterijsko okužbo? Osnovna pomoč je preiskava krvi. In zakaj želimo bakterijski zaplet prepoznati? Ker tu lahko telesu priskočimo na pomoč s snovmi, ki ubijajo bakterije ali preprečujejo njihovo razmnoževanje - to so antibiotiki. Kaj pa so najpogostejše napake pri zdravljenju okužb dihal? - Prihod v ambulanto že ob prvih znakih bolezni: pomoči tako ne bo, bolnik bo dodatno okužil' ostale v čakalnici, nenazadnje tudi onesposobil osebje - tudi mi se lahko nalezemo bolezni, proti katerim ni cepiv in bo zato delo v zdravstvenem domu okrnjeno. - Nekritično jemanje antibiotikov: pri virozah tako ali tako ne pomagajo, pri okužbah z bakterijami pa je treba vedeti in razumeti, zakaj ravno določen antibiotik in ne kak drug. - Predolgo jemanje: večinoma v kombinaciji z nepotrebnim. Primer: otrok ima tri dni vročino. Dobi antibiotik, ki seveda ne po- SUHOKRANICI SE NE STRINJAJO Občani še berete Klasje. To lahko sklepamo po odzivu, ki ga je povzročil intervju z novim direktorjem Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, objavljen v zadnji prednovoletni številki Klasja. V njem direktor dr. Janez Zupančič na vprašanje naše kolegice iz uredništva glede zdravstvene ambulante v Zagradcu odgovarja, da je njena prihodnost sorazmerno negotova, saj različne analize kažejo nesmotrnost njenega delovanja. Zupančič nestalnost zdravnika v Zagradcu pojasnjuje s potrebami, ki se kažejo v matičnem domu v Ivančni Gorici, zato le-ta velikokrat s težavo odstopa zdravnika. Nestalno in nezadostno opravljanje storitev v Zagradcu pa vpliva na slab finančni izkoristek oz. so stroški ohranjanja zdravstvene oskrbe v tem delu občine preveliki. Poleg tega naj bi bila po Zupančičevih besedah ambulanta preslabo opremljena v smislu nujne medicinske pomoči. »Reakcija«, o kateri govorimo, pa je prišla v obliki odprtega pisma krajanov Zagradca. Vsaj sklepa se lahko, da gre za mnenje večine krajanov - tako je bilo pismo namreč podpisano. Poslano je bilo direktorju ZD Ivančna Gorica, županu Jerneju Lampretu, Krajevni skupnosti Za-gradec in Ministrstvu za zdravje. Prispelo pa je tudi v naše uredništvo. V njem so krajani ostro obsodili direktorjevo mnenje glede prihodnosti zagraške ambulante in izrazili trdno prepričanje, da mora njihova ambulanta delovati še naprej. Rešitev vidijo v tem, da se zagotovi stalna prisotnost zdravnika, druga možna rešitev pa naj bi bila podelitev koncesije za opravljanje zdravstvene službe v Zagradcu. Kljub nezadovoljstvu, da se mnenje izraža na tak neformalen način v obliki nepodpisanega pisma, in to na dokaj oster način, je župan Jernej Lampret sklical sestanek z direktorjem Janezom Zupančičem in predsednikom odbora za družbene dejavnosti pri občinskem svetu Igorjem Jernejčičem, da bi izmenjali mnenja in proučili, kako le priti do skupnega jezika. Vabljen je bil tudi predsednik KS Zagradec Stane Kralj. Na sestanku je bilo izraženo enotno mnenje, da je treba začeti reševati omenjeno problematiko. Kot je že sicer znano, je tudi tokrat direktor Zupančič poudaril, da je število zdravnikov pogojeno z normativi v t.i. mreži zdravnikov, ki jo postavlja zakonodaja na področju zdravstva. Velikokrat je število zdravnikov na nekem območju drugačno od dejanskih potreb. V tem smislu tudi drži županovo mnenje, da je vse, kar je zunaj primarnega zdravstva, nad-standardno, to pa zahteva dodaten kader in sredstva. Poglavitni zaključek sestanka je bil, da se proučijo možnosti za uresničitev zahtev, navedenih v pismu krajanov, še prej pa bo po županovih besedah potrebno srečanje s predstavniki krajevne skupnosti, društev in ostale javnosti tega območja, ki po svoji aktivnosti in populaciji najbolj potrebujejo zdravstveno pomoč. Matej Steh maga, če gre za virozo. Zaskrbljeni starši pridejo k dežurnemu zdravniku, ta pa, ker nima na voljo laboratorija, na slepo zamenja antibiotik, ki po treh dneh še ne pokaže polnega učinka; starši tako otroka zvečer pripeljejo k tretjemu zdravniku, ki ga napoti v bolnišnico, kjer pa končno z laboratorijskimi preiskavami ugotovijo virusno okužbo. Koliko škode za mlado telesce! Vsako zdravilo ima namreč tudi stranske učinke in otrok jim je po nepotrebnem izpostavljen. Včasih je bolje kak dan počakati, čeprav nam bolniki zamerijo, češ da v začetku nismo storili nič, potem pa da se je stanje poslabšalo. Ob tem ne smemo pozabiti, da živijo v telesu tudi številni mikrobi, ki nam pomagajo pri prebavi in tudi sami po svojih močeh v boju za prostor uničujejo nevarne prišleke. Ti so mnogokrat prve žrtve nekritičnega jemanja; malo je najbrž ljudi, ki po jemanju antibiotikov nikoli niso imeli prebavnih težav. - Prekratko jemanje: vedno povemo, kako dolgo je treba antibiotik jemati. Ko se stanje izboljša, še niso pobiti vsi sovražni mikrobi. Tisti najbolj odporni so še živi, in če antibiotik prehitro nehamo jemati, se bodo namnožili prav ti, ki se jih najbolj bojimo. Pa še nekaj: mamice, svojo skrb in ljubezen do otroka izkazujte z vztrajnim dojenjem. Z materinim mlekom dobi otrok tudi protitelesa proti mikrobom, tako da mamica prevzame del obrambe tako pred virusi kot pred bakterijami. Zato dojene otroke bolezni praviloma manj ogrožajo. Tonja Gomzi - Hrabat; dr. med. POJASNILO K IZVAJANJU NOVELE PRAVILNIKA 0 PLAČILIH STARŠEV ZA PROGRAME V VRTCIH Na Ministrstvu za šolstvo in šport so pripravili spremembe Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 110/2005), ki predstavlja dopolnitev obstoječe pravne podlage za odločanje o plačilih staršev za sedanje koledarsko leto. Vsebina najpomembnejših novosti je naslednja: 1. Plačilo v višini prvega plačilnega razreda Določba prvega odstavka 3.a člena ostaja še naprej v veljavi, določba drugega odstavka pa se z novelo zakona spreminja, tako da bodo starši, ki jim bo določeno plačilo v višini prvega plačilnega razreda, odslej tudi za starejše otroke plačali plačilo v višini prvega plačilnega razreda. 2. Upoštevanje katastrskega dohodka Plačilni razred se poveča, če višina k.d. (brez znižanj in olajšav, tako kot izhaja iz letnega obvestila davčne uprave o višini k.d.) presega določeno vrednost. Tega k.d. se ne preračunava s faktorjem niti se ga ne razdeli na število družinskih članov, temveč se ga upošteva kot samostojno kategorijo v vsakem primeru, ko družinski člani sodelujejo pri ustvarjanju dohodkov iz kmetijstva. Povečanje plačila velja za naslednje primere: - če k.d. presega 100.000 tolarjev, se plačilo poveča za en plačilni razred, - če k.d. presega 200.000 tolarjev, se plačilo poveča za dva plačilna razreda, - če k.d. presega 300.000 tolarjev, se plačilo poveča za tri plačilne razrede, - če k.d. presega 500.000 tolarjev, je plačilo staršev 80 % cene programa. 3. Upoštevanje prihodkov samostojnega podjetnika Novi šesti odstavek 4. člena pravilnika sedaj določa, da se kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček iz odločbe o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti brez upoštevanja znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Plačilni razred se poveča glede na letno višino prihodkov samostojnega podjetnika, kot to izhaja iz odločbe o davku iz dejavnosti. Povečanje plačila velja za naslednje primere: - če prihodki presegajo 20 milijonov tolarjev, se plačilo poveča za en plačilni razred, - če prihodki presegajo 40 milijonov tolarjev, se plačilo poveča za dva plačilna razreda, - če prihodki presegajo 60 milijonov tolarjev, se plačilo poveča za tri plačilne razrede, - če prihodki presegajo 100 milijonov tolarjev, se določi plačilo v višini 80 % cene programa. 4. Upoštevanje premoženja družine Po novem se za drugo premično premoženje večje vrednosti šteje vsaka posamezna premičnina nad vrednostjo 2 milijona tolarjev. Kot premoženje se upoštevajo tudi kapitalske naložbe oziroma poslovni deleži in delnice v gospodarskih družbah. V praksi to pomeni, da se za lastnike zasebnih podjetij vrednost kapitala ugotavlja ne le iz osnovnega kapitala, temveč tudi iz finančnih podatkov bilance stanja, ki kažejo vrednost kapitalske naložbe v posameznem podjetju. Pripravila Marija Okoren, Občina Ivančna Gorica ABV ABV, KOVINSKI IZDELKI, d.o.o. Sela pri Dobu 3, 1296 Šentvid pri Stični Tel; 01-780-50-23, 01-780-50-24 Fax: 01-78-74-518, e-mail: abv@abv.si Naše podjetje Vam nudi: P ^jjjjF^^pi ^pT _ - lahkih in težkih jeklenih konstrukcij za potrebe gradbeništva, - jeklenih konstrukcij industrijskih, proizvodnih in skladiščnih objektov, - jeklenih stopnišč z ograjami, - nadstreškov in manjših podkonstrukcij, - ograj in izdelkov iz inox materiala. MONTAŽO - lahkih in težkih jeklenih konstrukcij, - izoliranih strešnih plošč, - izoliranih jeklenih fasadnih plošč. oTOlil 1 vE - čiščenje jeklenih profilov in pločevine na linijskem peskalniku, - mehanski razrez pločevin dim. 6000 mm in debeline do 1 5 mm, - plamenski razrez pločevine, - krivljenje pločevine do dolžine 6000 mm, - usluge z avtodvigalom z možnostjo dostave, - usluge z rotacijskimi dvigali, - svetovanje in izdelava delavniške dokumentacije in PZI projekta. Kontaktna oseba - Anton Jakše, tel. 041 569 665 10 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 I< j^J Av/ 1 i ÖK4J J..P N .......K..... SNEŽAK-VELIKAN POD GRADIČEM Tudi v letošnji zimi se je izkazalo, da nam le-ta prinaša prav posebne radosti, povezane s preživljanjem časa na snegu. Pri tem imamo največkrat v mislih otroke, ki jih ponavadi sneg najbolj razveseli. Da pa vedno ni tako, nam dokazuje zanimiv podvig, ki se je zgodil v Šentvidu, natančneje v naselju nad šentviško osnovno šolo. Kdo izmed Sentvidčanov ne pozna Rudija Ko-renčiča, mizarja, ki zdaj že nekaj let uživa v pokoju? No, Rudi pa očitno ni vešč samo v mizarskih spretnostih, saj je letošnja zima privabila iz njega tudi nekaj umetniškega navdiha. Vse se je začelo z obilnim sneženjem konec decembra. Snega je bilo vedno več in več, Rudi pa ga je na svojem dvorišču pridno kidal na kup. In iz tega kupa je nato nastala prava umetniška skulptura, ki jo lahko vidite na fotografiji. Rudi se je namreč odločil, da naredi snežaka, pri tem pa ga je oblikovanje s snegom vse bolj navduševalo in na koncu je nastalo nekaj več kot le običajni sne-žak. Seveda mojster ni bil čisto sam pri svojem ustvarjanju - z različnimi pripombami in tudi spodbujanjem so mu pomagali sosedje iz ulice, toda avtorstvo vendarle v celoti pripada njemu. Nekaj težav je sicer nastalo pri definiranju, za kakšno upodo- bitev gre, na koncu pa je soseska le določila, daje sneženi mož še najbolj podoben nekoč zelo popularnemu Dedku Mrazu. Seveda upajo, da jim tega Miklavž z vrha Gradišča ne bo preveč zameril. Opravljena je bila tudi uradna izmera dimenzij, in sicer je Rudijev Dedek Mraz velik 4,35 metra, čez pas pa meri njegov obseg kar 510 cm. Vsak, ki torej zaide v ta konec Šentvida, lahko občuduje veliko snežno postavo, in če imate srečo, vam njen lastnik tudi vse natančno razloži, če seveda razumete govorico rok. Največ veselja pa je naredil Rudi otrokom iz bližnje šole, saj radi zaidejo na njegovo dvorišče, ki postane vsaj za nekaj časa otroško igrišče. Pri vsem tem je pa še nekaj zanimivo. Tudi tokrat se je namreč izkazalo, da ljudje, ki imajo prirojeno kakšno telesno hibo, potem bolje izražajo in razvijajo kakšno drugo svojo vrlino oz. čutila. In dokaz za to je ravno naš Rudi. Je namreč gluhonem, vendar se v njem očitno skriva kar nekaj umetniške žilice. Verjetno bodo že zvončki odgnali, preden bo njegov »kup« snega skopnel. Za prihodnjo zimo pa bog vedi, kakšen navdih spet zadene našega Rudija. mš ZA NAMI JE AKTIVNO IN USPEŠNO LETO 2005 VAŠ KANAL JE NA MULJAVI ZBRAL SKORAJ VSE DOLENJSKE ŽUPANE Društvo upokojencev Šentvid pri Stični je za seboj pustilo uspešno in delovno leto. Ponosni smo, da imamo svoj dom, da skrbimo zanj in ga uporabljamo za druženje ob nedeljah dopoldan in ob četrtkih, ko se zberejo pridne roke, ki vezejo, pletejo, kvačkajo in koga tudi kaj naučijo. Da bi pokazali svoje delo, smo spomladi lansko leto pripravili razstavo, kije bila lepo obiskana. Organizirali smo razna predavanja o zdravju, zdravi prehrani in varnosti. Znali smo se poveseliti na dan, ko si nadenemo maske, nismo pa tudi pozabili na praznovanje rojstnih dni, zato smo se s tem namenom srečali vsaki drugi mesec. Da ne boste mislili, da smo se držali samo dobre hrane in kapljice, poskrbeli smo tudi za dober korak v naravi, ko smo šli na Bo-jansko, v Izirk, Na Felič vrh in Sela Šum-berk, in to kljub vremenu, ki nam je večkrat hotelo ponagajati. Organizirali smo tudi plesni tečaj, ki je bil lepo obiskan. Poseben vrhunec lanskega leta je bila 30-letnica našega doma upokojencev; praznovali smo jo 7. julija. Pripravili smo piknik v lovskem domu Šentvid in takšnih srečanj kot takrat si samo še želimo tudi v letu 2006. Udeležili smo se tudi srečanja upokojencev Slovenije v Postojni, srečanja upokojencev ljubljanske regije na Snežniku in koordinacije društev, ki so jo gostili upokojenci iz Šmarja - Sapa. Poudarjamo, da smo bili povsod lepo sprejeti, za kar smo vsem iskreno hvaležni. Septembra smo šli na izlet na Bizeljsko. Ogledali smo si t.i. repnico in prelepe vinograde, romarske Svete gore, po vsem tem pa smo našli še čas za zabavo v eni izmed gostiln na Bizeljskem. Trte, ki smo si jih ogledovali, so nas v mislih že napeljale na mlado vino, zato smo se dogovorili tudi za martinovanje. Z dvema avtobusoma smo se ga udeležili na Suhorju. Ob kratkem programu smo se prijetno družili, druženje pa smo ob povratku v Šentvid nadaljevali v našem domu, ki je bil skorajda pretesen za vse. Bližalo se je že novo leto, zato smo začeli s pripravami na novoletno srečanje. Že vnaprej smo vedeli, da bo naš dom pretesen, zato je bilo za tokratno srečanje članov in članic izbrano gostišče v Ribnici. Kljub snegu, ki je belil naravo, smo srečno potovali, na večerji pa nas je z darili obiskal tudi Božiček. Resnično nas je presenetil, društvu je namreč prinesel televizor in DVD predvajalnik, zato bi se ob tej priložnosti v imenu komisije za družbene dejavnosti rada zahvalila članici Anici Kastelic iz Radohove vasi, ki je prispevala večji znesek za darila. Hvala tudi avtobusnemu prevozniku Kastigarju in vsem ostalim, ki ste prispevali svoj delež k programu. Tudi v letošnjem letu že delamo s polno paro. Pripravljamo se na občni zbor, praznovanje rojstnih dni, pustovanje, dan žena, mučenike, izlete itd. Največ dela pa bo s pripravo na koordinacijo društev upokojencev bivše občine Grosuplje (DU Grosuplje, Šmarje - Sap, Videm - Do-brepolje, Višnja Gora, Ivančna Gorica, Stična in Šentvid pri Stični), za katero je v letošnjem letu, julija, določeno naše društvo. Novost letošnjega leta je tudi društveni koledar, ki ga lahko dobite člani in članice v našem domu ali pa na bližnjem občnem zboru. V domu pa smo poskrbeli tudi za novo opremo v pisarni, poleg novih omar in mize smo nabavili tudi računalnik. Ob koncu naj izrazim še besede hvaležnosti in ponosa članov društva našemu predsedniku Jožetu Kendu, ki nam je v letu 2005 pomagal tudi po finančni plati, zlasti ko je moralo društvo poravnati znesek za priklop društvenega doma na novo kanalizacijo. Zahvala gre tudi Gasilskemu, Lovskemu in Letalskemu društvu Šentvid, cvetličarni Cvet market Jana Zurga ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v minulem letu. Ob tej priložnosti zahvala tudi Turističnemu društvu Šentvid za priznanje, ki smo ga prejeli za naš lepo okrašen upokojenski dom. A. Gorišek Novoletni čas je že tradicionalno čas številnih srečanj in prazničnih dogodkov. Eno takšnih srečanj je že četrto leto organizirala novomeška televizija Vaš kanal, ki kot znamenje dobrega poslovnega sodelovanja povabi župane dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin, da se zberejo v eni od njih. Letošnje srečanje je potekalo 20. januarja na naši Muljavi. V sončnem petkovem popoldnevu se je tako zbrala pri Obrščaku kar pisana druščina. Goste sta, kot se spodobi, sprejela naš župan gostitelj Jernej Lampret in direktor občinske uprave Janez Radoš, podžupan Dušan Strnad pa je bil službeno odsoten. Na Muljavo so prišli župan Boštjan Kovačič (Novo mesto), Zvone Lah (Mirna Peč), Franc Škufca (Žužemberk), Franci Vovk (Dolenjske Toplice), Janko Bukovec (Semič), Slavko Dragovan (Metlika), Anton Zupet (Škocjan), Ivan Mo-lan (Brežice), Kristijan Jane (Sevnica) in podžupanja Krškega Ana Nuša Somrak. Manjkala sta le črnomaljski župan Andrej Fabjan in sosed iz Trebnjega Ciril Metod Pungartnik, medtem ko je šentjernejski župan Franc Hudoklin na srečanje poslal svojega namestnika. Po sprejemu se je omenjena druščina kar peš odpravila na Jurčičevino, kjer so jih sprejeli hranitelji Jurčičeve dediščine. Goste je pozdravila Tatjana Lampret, ogledali pa so si rojstno hišo našega rojaka in prenovljeni skedenj. Seveda so lahko cenjeni gostje začutili Jurčičev čas samo ob navzočnosti samega Krjavlja, Župan Lampret v družbi novomeškega in žužemberškega kolega. za kar je poskrbel župan Lampret. ki je v preobleki v dramskem vložku navzoče dobro nasmejal in nekatere tudi presenetil. Popoldan se je nato nadaljeval pri Obrščaku, kjer je potekal zanimiv družabni program. Zbrane je posebej nagovorila direktorica Televizije Novo mesto Irena Vide. Skupaj so si tudi ogledali posebno oddajo, ki jo predvaja novomeška televizija v svojem programu Pokličite župana, le da se je tokrat oddaja imenovala Ko-fetkanje z mamo Manko. Že sam naslov pove, da je bila oddaja pripravljena v hudomušnem stilu in navzoči so se ji do solz nasmejali. Za povrhu je mama Manka župane obiskala še v živo. mš Novo mesto Irena Vide na Jurčičevim. ZAKAJ SMO VČLANJENI V UTŽO IVANČNA GORICA? V Sloveniji že 20 let narašča število univerz za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) in njihovo članstvo. Neizpodbitni obsežni dokazi v svetu in pri nas izpričujejo dejstvo, da je v starejši populaciji ogromen potencial še neizrečenega znanja, sposobnosti, ustvarjalnosti, humanosti, samo-zdravljenja, samospoštovanja in samostojnosti. Torej, dajmo vsem možnost samouresničitve. Ko odkrivamo, doživljamo svoje vrednote, smo postopno odprti, sprejemljivi tudi za druge, za naravo in za vse, kar nam nudi. Ko spoznavamo, podo-življamo dejstvo, da smo celostna duhov-no-duševna in fizična bitja; takrat se nam dogajajo še lepša doživetja. Skrbi za telo dodajamo nove vrednote. Dr. Plutova nam je nazorno, aplikativno predstavila naše delovanje na vseh štirih nivojih. Uspešnost prehajanja, ohranjanja harmoničnosti med temi nivoji je odvisna samo od nas samih. Saj poznamo tudi pri nas znan rek - poslušajmo svoje telo. Le tako dobimo tisto želeno notranje sporočilo za svoje odločitve. Te so vedno prave. Dobimo tudi moč, da odklonimo nam neustrezne zunanje vplive. Gospod Hrovatin nam je predstavil kratek pregled medsebojnih odnosov. Dovolj za razmišljanje o sebi. Se imamo radi, se spoštujemo, cenimo svoje delo, se za- vedamo, da smo zase sami odgovorni? Torej, pridobivajmo tudi spoštljiv odnos do drugih z razumevanjem, oproščanjem njihovih morebitnih napak. Pomočnik nam je dejstvo, da smo vsi in vsak popolnoma individualna bitja. Počasi ob novih znanjih, spoznanjih pridobivamo pozitivno vizijo, jo ohranjamo zase, za svojce in našo lepo Slovenijo. Ko delujemo sproščeno, se nam odgrinja RESNICA. Omogoča nam pretok misli v sožitje. Vsak ima pravico do svoje resnice. Zato jo spoštujmo z zahvalo, da jo podeli z nami. Ne razmišljajmo daleč naprej pri vse hitrejšem razvoju in spremembah. Usmerjajmo se raje v dogajanje danes, tukaj, ta teden ... Zadržujmo, podaljšuj-mo le resnične prave misli, občutke in dejanja. Od kod pa nam energija in moč? Gospa Greglova nas je popeljala v globlji pomen in način dihanja ter praktično uporabo tovrstnih tehnik. Ko mislimo s svojo glavo, je za nas tako prav. Če se zmotimo, se samo na svoj račun. Zakaj se nam je tako zelo priljubila Dušica Kunaver? Ker posluša svoje srce. Zato z ljubeznijo govori o naši preteklosti, njenih lepotah in vrednotah. Te in še druge sporoča v knjigah naslednjim rodovom. Na srčnosti se izraža naša individualnost - to sem JAZ. Potencira se moč volje in korajže. Delo- vanje z ljubeznijo nam široko odpre vrata v osebno SVOBODO. Vsi soustvarjamo tragedije na zemlji in v atmosferi. Ne ujemimo se vanje, ampak se naravnajmo na pomoč. Tudi s pošiljanjem lepih dobrih misli, želja, rešitev. Zrak je najmočnejši prevodnik energij. Solidarnost je pri nas že zgodovinsko dejstvo. Vse članice in člani smo poklicani za so-oblikovanje naših srečanj. Vsa srečanja so v UTŽO Ivančna Gorica odprta za vse občane. Dobra kavica olepša trenutke, dobro dejanje ves dan. Martina Kralj 11 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 KORKIVANČNA GORICA V LETU 2005 CSIMJBvMIlB 0C3SPC3®®O NA PRAGU 100-LETNICE Bralci Klasja gotovo poznate rubriko našega sodelavca Poldeta Severja Ljudje z začetka preteklega stoletja. Polde je pred kratkim omenjeno rubriko prenehal objavljati, saj mu je, kot sam pravi, zmanjkalo občanov devetdesetletnikov. Ena tistih naših občank, kije pred leti že bila deležna Poldetove pozornosti, je tudi Julijana Petan iz Artiže vasi. V uredništvo je prispelo pismo njenih otrok, ki svoji mami ob 98. rojstnem dnevu želijo vse dobro. Razveselilo nas je, da je gospa Julka prispela do samega praga svoje 100-letnice. Da bi to častitljivo starost res dosegla, ji želimo vsi v uredništvu, gotovo pa tudi vi, bralci Klasja. Pismo o Julijani Petan iz Artiže vasi objavljamo na tem mestu. Na kratko vam bom v našem poročilu predstavila dela, ki smo jih v letu 2005 opravile članice Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica. -Ob dnevu žena in materinskem dnevu smo obiskale vse naše občanke, stare več kot 80 let, na terenu in v domovih starejših občanov. - Aprila in septembra smo na našem območju organizirale odvzem krvi v Kulturnem domu Ivančna Gorica. Odvzema je se udeležilo 333 oseb, od teh je bila 277 odvzeta kri. Iz podatka je razvidno, da se je odvzema dobro udeležiti tudi zato, da vidiš, če imaš zdravo kri. Krvi še vedno primanjkuje, zato prosimo vse zdrave občane: udeležite se odvzema, darujte kri zdaj, ko ste zdravi, morda jo boste kdaj ravno vi tudi sami potrebovali. Rešite s tem življenje drugi osebi, ki brez vaše humanitarne pomoči ne bi preživela. To je humano dejanje, ki vas krvodajalce bogati in osrečuje. Edino plačilo za vašo kri je zavest, da ste storili nekaj res zelo dobrega osebi, ki ste ji rešili življenje, saj njeno srce ponovno lahko bije. - Aprila smo povabile in s kratkih kulturnim programom počastile tiste krvodajalce in krvodajalke, ki so kri darovali večkrat. Priznanje so dobili: Ilija Barukčič, Uroš Legan, Uroš Erjavec, Marjan Osvald, Silva Ozi-mek, Jure Medved, Alojz Hribar, Ivan Leskovar, Zlatko Novak, Darko Stukelj, Marija Blatnik in Branimir Miklavčič. -Junija smo organizirale izlet v Ver-žej, ki se ga je udeležilo 8 naših krvodajalcev; ti so se na srečanju vseh krvodajalcev Slovenije odlično počutili. Kot veste, je narava v letu 2005 večkrat podivjala po različnih krajih v Sloveniji. Klicu na pomoč smo se odzvale z manjšim zneskom. -Decembra pa tako kot vsako leto: nabavljale, pakirale in dostavljale smo številne pakete za naše starejše od 80 let, bolne, osamljene in tudi mlajše, ki živijo v težkih socialnih razmerah. Nekaterim smo pomagali tudi denarno. Zelja naših nadrejenih je, da bi organizirali srečanje vseh naših starejših občanov. Res je tako, vendar smo članice naše organizacije še vedno prepričane, da se srečanja tisti številni od do zdaj obiskanih ne bi mogli udeležiti, saj je najpogostejši vzrok za to bolezen, pa tudi vajeni so samote in tako nimajo želje po druženju. Zato se nam zdi, da je osebno srečanje z njimi bolj pristno. Dela je bilo še veliko, žal pa v teh nekaj odmerjenih vrsticah vsega ne morem napisati. Vsem krajanom, ki radi darujte 1.000,00 SIT za te potrebe, se še enkrat iz srca zahvaljujem tudi v imenu tistih, ki jim ta pomoč veliko pomeni, saj ne gre samo za darilo, temveč predvsem za občutek, da jih še nismo pozabili. Pridružite se v letu 2006 tudi tisti, ki ta trenutek ne mislite tako. Postanimo humana družba in se ozrimo na vse uboge, ki nimajo nikoli obloženih miz, tudi ob praznikih ne. Že lani sem prosila, da bi se kdo prostovoljno vključil v našo organizacijo. Treba jo je pomladiti, zato tudi letos pozivam: ODZOVITE SE KLICU SODELOVANJA. Vse zainteresirane prosim, da pokličejo na telefonsko številko 01 7878 308 . (Lojzka Sever). Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali z našo organizacijo, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni šefinji trgovine Obuteks v poslovni stavbi Žolnir v Ivančni Gorici, ki se je nakupu humanega darovalca z Nizozemske novembra 2005 pridružila s 25% popustom ter tako poskrbela, da so ubogi izbrani otroci iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Vi-dem-Dobrepolje dobili tako več ob-lačil.Tudi iz naše krajevne skupnosti so bili deležni te humane akcije trije otroci. Sledite takemu vzoru tudi vi, saj bi konec letošnjega radi z veseljem poročali, da se je pojavil prav tak darovalec kot lansko leto, vendar iz Slovenije. Istočasno smo dolžni zahvalo: Občini Ivančna Gorica, Krajevni skupnosti Ivančna Gorica, uredništvu Klasja, Območni organizaciji RK Grosuplje, Gostišču Pri Frenku Ivančna Gorica, cvetličarni Andreja iz Ivančne Gorice, trgovinama Obuteks in Vrtiček iz Ivančne Gorice, Slaščičarni Center iz Ivančne Gorice ter trgovinama PIPO Šentvid pri stič- ni in TUŠ Ivančna Gorica za dobro sodelovanje. Ob tej priložnosti bi se rade zahvalile tudi samoiniciativnemu darovalcu, ki je naši krajevni organizaciji podaril invalidski voziček, ki bo od zdaj lahko služil za izposojo. Iskrena zahvala tudi celotnemu odboru RK za dobro sodelovanje in nesebično pomoč ter tudi vsem tistim, ki verjamejo v naše poslanstvo in nam dajejo priznanje. Predsednica KORK Ivančna Gorica Lojzka Sever DELOVNI NAČRT KORK IVANČNA GORICA ZA LETO 2006 1. Celo leto 2006 bomo skrbeli za socialno ogrožene in bolne. 2. Ob dnevu žena in materinskemu dnevu bomo obiskali vse nad 80 let stare naše občanke doma, in tiste, ki jesen svojega življenja preživljajo v domovih starejših občanov. 3. Odvzem krvi bomo organizirali dvakrat - aprila in septembra. 4. V spomladanskih mesecih bomo podelili tudi priznanja krvodajalcem. 5. Obiskovali bomo naše zveste člane RK, ki bodo praznovali jubilej 90 let. 6. V poletnih mesecih bomo organizirali pobiranje članarine, ki je v celoti namenjena za porabo hrane, daril ter sveč ob morebitnih pogrebih naših članov. 7. Ob morebitnih elementarnih nesrečah bomo organizirali humanitarne akcije, vendar samo za naše dolgoletne člane. 8. Še vedno smo pripravljeni sodelovati pri izgradnji doma starejših občanov, vendar samo v KS Ivančna Gorica. Če bomo to priložnost zamudili, v našem kraju nikoli ne bo tovrstnega doma. 9. Decembra bomo nabavili in dostavili darila starejšim od 80, bolnim in ostalim, kot je to že naša tradicija. 10. Naš plan je več ali manj vedno enak skozi celo leto. Trudimo se in ga skušamo vsako leto v celoti realizirati. NAŠA MAMA Takole je Primčevo mamo ujel v objektiv Polde Sever pozimi 2001. Rodila se je 10. februarja leta 1908, v Petmšnji vasi, po domače pri Midelmo-novih. Bila je nezakonska hči kmečke dekle, pozneje kuharice, ki je morala hčerko pustiti pri stari materi. Ze kot devetletni otrok je morala za knihom. V vasi pri Vrežgovih je pazila otroke vse do 12. leta, ko je morala iti za deklo in poprijeti za vsako delo. Služila je na kmetiji v Pristavlji vasi pri Vrbičevih, na Bregu pri Dobu pri Bregarčkovih, nekaj časa pa tudi v gostilni pri Johanu v Radohovi vasi. Stara 20 let se je poročila na kmetijo vArtiži vasi, kjer je bilo veliko trdega dela doma in pri sosedih, živelo pa se je skromno. Rodila je osem otrok; trije so že umrli, pet pa nas je še živih. Da sta z očetom preživela takrat desetčlansko dmžino, sta delala na vso moč. Najhujši časi so nastopili, ko se je začela vojna. Očeta so odpeljali v koncentracijsko taborišče na Rab, mama pa so ostali za vse delo sami, pa še pet majhnih otrok je bilo pri hiši. Ata se je vrnil po de\>etih mesecih. Bil je ves izčrpan in bolan, ko pa se je pozdravil, je šel v službo na železnico, da je zaslužil vsaj za preživetje. Otroci smo začeli odraščati in hoditi v šolo, po končani šoli pa smo se še izobraževali in iskali zaposlitev. Zaposlili in poročili smo se vsi. Kljub garanju in skromnemu življenju, bo naša dobra mama, vsega slabega vajena, 10. februarja letos dopolnila 98 let. Čeprav smo skromno živeli, pa nam je bilo otrokom skupaj s starši vseeno lepo, saj smo večer za večerom prepevali: poleti na klopi pred hišo, pozimi pa za pečjo. Takšno je bilo takrat življenje. Njeni otroci Cenjena gospa FRANJA PUSNIK, 90-letnica, je bila rojena davnega leta 1915, natančneje 15. novembra. Njen častitljivi jubilej smo počastili tudi z obiskom članic v imenu Rdečega križa Ivančna Gorica. Gospa preživlja jesen svojega življenja srečno in tudi dokaj zdravo, saj jo redno videvamo, kako se sprehaja. Živi pri Elici Špindler, na ulici Cankarjeve brigade v Ivančni Gorici, kjer jo imajo zelo radi ter jo spoštujejo in cenijo, na ljubeč način pa ji vračajo dobroto, ki so je bili od nje deležni v svoji mladosti. (Is) K0RSK1 PLUS KOREKT PLUS - jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj Iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne In nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence In dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških In slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). ZLATA POROKA V farni cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori sta si v soboto, 21 januarja, po petdesetih letih zakonske zveze obljubila še nadaljnjo zvestobo Viljemina in Anton Jevnikar z Vrha nad Višnjo Goro. Tone je rojen Vrhovec, žena Viljemina pa je doma iz Rač pri Mariboru. Kako sta se spoznala - to je dolga in ganljiva zgodba, a tokrat o njej le na kratko: Tone je kot trinajstletni fantič daljnega leta 1948 skupaj z vrstniki našel ročno bombo, ki je enemu od njih eksplodirala v roki. Posledice so bile strahotne: eden mrtev, dva povsem oslepela (eden od njiju je bil Tone), eden pa ob eno oko. Tone je po rehabilitaciji odšel v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljano. V Škofji Loki se je učil pletarstva in tam je spoznal Viljemino. Bodoče žene ni nikoli videl, a je kljub temu očitno odlično izbral. Žena mu je zvesta sopotnica v življenju, ki že tako ali tako ni nikomur postlano samo z rožicami, še posebej ne Tonetu, ki se barv rož le še medlo spominja iz otroških let. Slavljencema želimo še vrsto let lepega življenja na njunem domu v eni naših najlepših vasi. Ker sta se poročila zelo mlada, ob poroki je imel ženin šele 20 let, nevesta pa še tri leta manj, bosta, upajmo, lahko praznovala še šestdeset, sedemdeset... let zakonske zveze. P-8■ 12 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 V stiškem samostanu se kar vrstijo pomenljive obletnice, ki jih na pobudo samostanske skupnosti oz. opata Antona Nadraha vsakokrat primerno obeleži tudi širša skupnost. Ena takih nas čaka v letu 2006, ko mineva 100 let od rojstva p. Simona Ašiča, znanega zeliščarja in ljudskega zdravnika. Rojenje bil namreč 30. novembra 1906, zato se bodo leta 2006 odvijale v samostanu dejavnosti in prireditve, s katerimi bomo počastili njegov spomin. dili prepotreben zeliščni vrt. V njem bodo posajene najpogostejše zdravilne rastline, ki si jih bodo obiskovalci lahko v družbi vodiča tudi ogledali. Nekatere zdravilne rastline bi lahko ljudje gojili kar na svojem vrtu in si s tem olajšali marsikatero zdravstveno tegobo. V zeliščnem vrtu bo dobil svoje mesto tudi p. Simon. Njegov doprsni kip bo delo Jožeta Trontlja, starega znanca in prijatelja stiške opatije. Dolga leta je namreč delal v samostanu kot rezbar, kipar, slikar in restavrator, danes pa živi kot samostojni umetnik na Polici pri Grosupljem. Načrtovani vrt s kipom bo gotovo postal ena od privlačnejših točk samostanskega kompleksa. ZEL1SCARJI IZ VSE SLOVENIJE IN AŠIČEV SPOMINSKI PARK Junija se bodo zbrali v Stični ze-liščarji iz vse Slovenije. Izmenjali si bodo izkušnje in se spomnili pionirja in obenem staroste slovenskih zeliščarjev, p. Simona Ašiča. Organizacijo tega srečanja sta prevzela samostansko podjetje Sitik in njegov strokovni vodja, magister Kukman. Spomladi bodo na pobudo Sitika v parku pred vhodom v samostan ure- RAZSTAVA 0 ŽIVLJENJU IN DELU Letošnjega slavljenca bo primerno počastil tudi Slovenski verski muzej. Skupaj z zunanjo sodelavko, ki proučuje delo p. Ašiča v svoji diplomi, bodo jeseni pripravili razstavo o njegovem življenju in delu. V ta namen bodo v razstavne prostore skušali prenesti tudi t. i. Ašičevo sobo, ki predstavlja pravzaprav zametek kasnejšega natančnejšega muzejskega prikaza življenja in dela p. Simona. To začasno razstavo si bodo lahko ogledale številne šolske ekskurzije, ki jih v septembru, ob začetku šolskega leta, zlepa ne zmanjka. Postavitev stalne razstave o tem priljubljenem možu pa vsekakor ostaja eden od važnejših projektov stiškega muzeja, ki ga bo treba v bližnji prihodnosti uresničiti. Samostan razmišlja s tem v zvezi o preureditvi nekaterih samostanskih prostorov v prodajno lekarno, kjer bi se obiskovalci oskrbeli z želenimi oz. nasvetovanimi izdelki podjetja Sitik. Seveda pa tega načrta v letošnjem letu še ne bo mogoče popolnoma uresničiti. FILATELISTI, POZOR! Prirediteljem je bilo obljubljeno, da bo spomin na p. Simona Ašiča počastila celo Pošta Slovenije, in sicer z izdajo priložnostne znamke, ki naj bi izšla do jeseni. Ta znamka bo gotovo poslastica za filatelistične sladokusce. VERSKE SLOVESNOSTI V juniju bo najbolj opažena slovesna otvoritev spominskega parka in blagoslovitev doprsnega kipa p. Simona. V novembru pa bo seveda najodmevnejši dogodek slovesno bogoslužje, s katerim bodo počastili stoletnico rojstva priljubljenega »zdravnika«, ki je znal pozdraviti ne le telesnih, ampak tudi mnoge dušne bolečine. Lahko se nadejamo, da se bodo slovesnosti udeležili mnogi vplivni gostje, cerkveni dostojanstveniki in predstavniki javnega življenja. KAJ PA KLASJE? Na seji uredništva smo se dogovorili, da bo naše občinsko glasilo ta jubilej dostojno obeležilo. Zdelo se nam je primerno, da ravnamo podobno, kot smo ravnali ob jubilejnem letu Viride Visconti. Kot pomembno osebnost, ki je dala pečat našemu okolju, smo jo v posebnem podlistku približali prebivalcem naše občine. Podobno bomo ravnali tudi zdaj. V letošnjih številkah Klasja bomo v obliki bralcem že znane »nadaljevanke« pisali o življenju in delu p. Simona Ašiča. Potrudili se bomo, da bo podlistek kar najbolj zanimiv. Za »predjed« bralcem posredujemo nekaj tematskih sklopov, ki jih bo vseboval: - Čas, v katerem je živel in deloval p. Simon, - Njegova družina, rojstni kraj in širše okolje, - Otroštvo in poznejše šolanje, - Leta, ki jih je preživel na Poljskem, v samostanu Mogila blizu Krakova, - Druga svetovna vojna in povojni čas, - P. Simon kot dušni pastir in redovnik, - P. Simon kot zeliščar in zdravilec Upamo, da bomo bralcem tako posredovali kar najbolj verodostojno podobo p. Simona Ašiča. Veseli bomo, če nam bodo bralci poslali svoje osebne izkušnje in spomine nanj. Njihovi prispevki bi tako lepo dopolnili vedenje o njem. Svoje zapise lahko pošljete kar na uredništvo Klasja. Hvala že vnaprej! MA.Ficko Zgodbe o kruhu ^ . .. . 1 I ^ |I ^MMf111 11___ Brez ocvirkovke ni pusta p po cestah se bodo kmalu zapodile pustne seme in v februarske dni vnesle hudomušno veselje. Pustni čas pa ni povezan samo z veseljačenjem in norčijami, ampak so zanj značilne posebne bogate jedi. Na Dolenjskem so od nekdaj pripravljali ocvirkovko ali špehovko, ki je še danes tako rekoč obvezna jed za pusta. Tekoma (jrosuplje Po jedilniku se opazi, da pust zaznamujejo predvsem jedi, ki se kuhajo takoj po kolinah. Tako so bile na mizi od nekdaj bolj mastne jedi, saj se je moral pred postom, ki pustu sledi, vsak do sitega najesti. Na četrtek pred pustno nedeljo, ki se ga šaljivo imenuje debeli četrtek, bodo na svoj račun še posebno prišli ljubitelji kruha z ocvirki, ki mu pravimo tudi ocvirkovka. Zanjo je značilen bogat nadev iz ocvirkov, ki ji ponekod dodajo tudi pomladna zelišča in jo pripravljajo kot pomladno poslastico. Priljubljena pogača je tudi špehovka, njen nadev pa poleg ocvirkov sestavljajo še narezana klobasa in slanina. V pustnem času gredo poleg tega v slast tudi pustni krofi, krhki flancati in razne potice, pogače in povitice. H klobasam in repi, ki je tudi značilna jed v pustnem času, pa bo vedno teknil tudi dober grosupeljski kruh. Za pustne dni si torej kar privoščite vsega, kar vam srce poželi. Za lačna usta pusta hrusta. 15 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 R ■ ..LeJ wmH0 AKTIVNOSTI V KUD LIKOVNIKOV FERDA VESELA Člani KUD likovnikov Ferda Vesela smo imeli v soboto, 3.12.2005, društveno razstavo. Razstavljali smo v okviru Festivala Stična in v sodelovanju s Slovenskim verskim muzejem, saj smo razstavljali v njihovi galeriji (samostan Stična). Tema razstave je bila voda. Voda je lahko, kot tudi sami dobro veste, čudovito žuborenje potoka v gozdu, lahko pa je tudi razburkano morje, ki pošlje na dno marsikaterega mornarja, ali pa je upodobljena v obliki simbola, kajti razstavljeni sta bili tudi sliki Kristusa in Kruha. Svoja dela je razstavilo kar 17 naših članov, med njimi: Adela Petan, Ne-venka Kotar, Slavica Bavdek, Marija Tratar, Javornik Milica, Jožica Krava-nja, Mirko Tihelj, Milica Škof, Boris Ribarič, Tone Drab, Srmole Edvard, Nada Kočar, Tjaša Novak, Marija Horvat, Marija Oberstar, Blanka Perpar in Maja Zupančič. Nekateri so začetniki, drugi so že prekaljeni slikarji, ki so svoje izkušnje nabirali tudi v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Nekateri člani so svoja dela naslikali doma, veliko pa se jih dobiva v galeriji društva, ki je v Kulturnem domu v Šentvidu, in tam slikajo pod vodstvom Toneta Draba. Dobijo se vsako sredo in slikajo med 9. in 13. uro. Spomladi nameravajo iti slikat ven, v naravo. Za konec bi se zahvalila KD Stična, da smo lahko razstavljali na njihovemu festivalu in da so organizirali tudi lep otvoritveni program, in pa Darji Srebnik iz Slovenskega verskega muzeja za veliko pomoč pri postavitvi. Vsi tisti, ki slikate doma in bi želeli deliti izkušnje, vljudno vabljeni v naše društvo, če pa bi si želeli ogledati razstavo, je ta odprta še v januarju. OTROŠKE DELAVNICE V PROSTORIH GALERIJE DRUŠTVA Pred časom se je v našem društvu porodila ideja, da bi organizirali delavnico za najmlajše, se pravi za otroke stare od 3 do 6 let. Ideja se mi je zdela odlična, saj se v Šentvidu za najmlajše dogaja premalo. Odpravila sem se v vrtec v Šentvidu, da povprašam, če bi bila katera izmed vzgojiteljic pripravljena pomagati. Našla sem Barbaro Bobnar in naše delavnice so se lahko pričele. Prva delavnica je bila v soboto, 7.12.2005, začeli smo ob 9 uri zjutraj. Na delavnico so prišli Ema, Zan, Ana, Neža, Katarina in Gaja, ostali so bili bolni. Barbara jim je prebrala pravljico o dveh snežakih, potem so snežake izrezovali iz papirja. Prvo srečanje je potekalo v vzdušju spoznavanja, medtem ko so bili drugič otroci že veliko bolj sproščeni in pogumni. Uvodoma jim je Barbara s pomočjo lutke medvedka Srečka povedala, da bomo delali okraske za jelko iz slanega testa. Testo je bilo mehko in voljno, ravno pravšnje za naše male ustvarjalce. Poleg okraskov so otroci naredili tudi voščilnice. Košček papirja so pobarvali z voščenko in potem z zobotrebcem risali oz. praskali po njej, zato se tej tehniki tudi reče »praskanka«. Zraven smo jedli bombone in poslušali božično glasbo. Res smo se imeli lepo. Naj omenim, da bo delavnica trajala do konca šolskega leta tako da ste vabljeni tudi tisti, ki bi se nam še želeli pridružiti. Najdete nas vsako soboto ob 9.30 v Galeriji društva, ki je v stavbi Kulturnega doma v Šentvidu. Vabljeni! RECEPT ZA SLANO TESTO (vse sestavine premešamo in gnetemo, da je voljno): 3 skodelice moke 1 skodelica soli 1 skodelica vode 1 žlica glicerina Irena Dobemik Stepec 10 LET FOLKLORNE SKUPINE ZAGRADEC Sobotni večer 17. 12. 2005 je bil za Folklorno skupino Zagradec nekaj posebnega, saj smo pripravili koncert ob naši desetletnici delovanja. Deset let je zelo dolga doba, a nam članom FS Zagradec se zdi, da je minilo le nekaj tednov od takrat, ko smo se na mrzel novembrski večer leta 1995 prvič srečali. Takrat smo vsi nestrpno čakali, da nas mentorica Nataša popelje v svet polk in valčkov. Sedaj, 10 let pozneje, pa smo folkloristi pokazali, da ples in petje dobro obvladamo. Občinstvu smo se predstavili s petimi spleti in publiko popeljali iz Dolenjske v Belo krajino, potem v Prekmurje, večer pa smo zaključili na Gorenjskem. Te pokrajine smo predstavili s spleti, zanimive pa so bile tudi narodne noše, ki so bile za vsako pokrajino nekaj posebnega. Pred plesom smo publiki predstavili kaj vse smo doživeli v 10 letih, kje vse smo gostovali in kako lepo so nam ostali v spominu plesi zaplesani v Avstriji, Italiji, na Češkem, V Franciji in Mehiki. Dotaknili smo se tudi ključnih obdobij v 10 letih delovanja - predvsem tega, da smo kupili nove narodne noše. Da smo se plesalci lahko preoblekli in pripravili za naslednji splet, so program popestrili še mladi glasbeniki iz Zagradca - Teja, Žiga, Aljaž in Luka ter Pevski zbor Zagradec. Folkloristi smo bili še posebej počaščeni, da se je našemu povabilu odzval župan Jernej Lampret, predsednik KD Šentvid Franjo Čuček, prav posebej pa nas je veselilo srečanje z bivšimi člani FS, ki so prišli na koncert obujat spomine. Franjo Čuček je FS čestital v imenu Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica, v imenu občine je čestital župan, z darilom pa nas je presenetila tudi folklorna skupina Vidovo iz Šentvida in njihov predstavnik Gregor Hribar. Zadnja beseda na koncertu je bila iz naših ust namenjena voditeljici Nataši Hribar, ki se že celih 10 let vodi našo skupino. Zahvalili smo se ji za potrpljenje in ji v spomin poklonili sliko dveh plesalcev vžganih v leseno ploščo. Večer se ni končal z zaključno besedo, saj smo pripravili pogostitev za vse obiskovalce in harmonika še dolgo v noč ni zamrla. Folkloristi smo izrazili še željo, da bi okrepili svojo skupino z novimi člani, zato še enkrat vabimo vse, ki jih veseli ples v narodni noši, da se nam pridružijo. Člani folklorne skupine Zagradec MOGILE PRI VIRJU IN NARODNA PRAVUICA 0 NJIH" - 2. DEL V prvem delu je bila v zadnjem Klasju predstavljena Jurčičeva zgodba o gomilah, ki jo je napisal po pripovedovanju ljudi, v tem delu pa sledi analiza zgodbe, ki temelji na znanih arheoloških podatkih, ki so jih prinesla raziskovanja naselbine in grobišča na Viru. Ljudje so pravilno domnevali, da so gomile delo človeških rok in ne narave, kot je leta 1845 menila komisija Ljubljanskega zgodovinskega društva. Avtor dobro oceni starost gomil, po velikosti posekanih hrastov, ki so rasli na njih, vendar bi moral dodati gomilam vsaj še dobrih tisoč let. Mnenje nekaterih takratnih znanstvenikov, da so v gomilah grobovi, je pravilno, a vprašanje je, ali so v njih res pokopani samo odličniki in člani njihovih družin ali tudi navadni ljudje. Jurčičeve trditve o pokopih Slovanov moramo gledati skozi prizmo takratnega časa in želje po dokazovanju starožitnosti Slovanov na našem področju, saj gre za čas narodnega prebujanja. Omemba Gradišča nad Stično je na tem mestu popolnoma pravilna, saj so tam našli železnodobno keramiko in tam bi res lahko iskali neko postojanko ali signalno postajo. Število 4000 mož pod orožjem je zelo verjetno plod ljudske domišljije, saj naj bi po oceni strokovnjakov na Viru v halštat-skem obdobju stalno živelo okoli 1000 do 1500 ljudi. Omemba spopada med knezoma je morda res prežitek nekega resničnega dogodka, ki je ostal zapisan v zavesti tamkajšnjih ljudi. Izkopavanja na naselbini na Viru so pokazala znake požiga in razrušitve, in kot govori zgodba, je bil prav na južnem delu obzidja naval sovražnikov najhujši; tam so med arheološkimi izkopavanji odkrili večje žganinske plasti. Podatek, da so Virci zbežali proti današnjemu Metnaju in se tam tudi naselili, je tudi pomemben in na Metnaju so res vidni sledovi gradišča, v bližini pa so našli odlomke želez-nodobnih posod. Povezovanje Artulje z Atilo je očitno zmotno in čas uničenja virskega mesta bi prej sovpadal z ustanovitvijo Emone kot pa njenim uničenjem. Zgodba o zlatem teletu pa je prisotna povsod, kjer se pojavljajo gomile, če pa je zlato tele res na Viru, ga bomo pa vsekakor odkrili. Mogoče pa zgodba govori o bitki, ki bi lahko potekala ob koncu certoškega horizonta ali na začetku negovskega, okoli leta 450 pr. n. št., saj iz negovskega horizonta na Viru v gomilah nimamo materiala in naselbinska izkopavanja dopuščajo možnost, da je bilo naselje v tem času morda za nekaj časa opuščeno. Ali je bil Artulja knez s sosednje Magdalenske gore, ki ravno v času negovskega horizonta doživi vzpon in prekine razvoj in razcvet Vira? Na te odgovore bomo morali še počakati. Zaključim lahko z Jurčičevimi besedami: „ Vsak torej, komur je mar sve-tinstva naše prelepe domovine, mora se podvizati rešiti in oznaniti te male, vendar včasih dragocene zaklade, in to tolikanj poprej, ker ginejo taka po-etično-zgodovinska poročila ne samo od roda do roda, ampak celo od leta do leta bolj, kakor se med ljudstvom živeči dan na dan lahko prepričaš." Sašo Porenta 16 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 KRŠKI OTROCI V KOLOSEJU NA PREMIERI ANIMIRANEGA FILMA MALI PIŠČEK Društvo Festival Krka je v četrtek, 26. januarja, organiziralo ogled animiranega filma Mali pišček za otroke, ki so v sklopu Festivala Krka 2005 obiskovali otroško glasbeno in lutkovno delavnico. Vstopnice in darila za 26 otrok je podaril Matjaž Javšnik, ki je v animiranem filmu posodil glas glavnemu junaku - malemu piščku. Ob pol petih popoldne se je pred Družbenim centrom Krka zbralo 26 otrok s petimi spremljevalci, ki so se na filmsko premiero Mali pišček v Ljubljani odpeljali z avtobusom. Pred filmom je Matjaž Javšnik, ki je svoj glas posodil glavnemu junaku animiranega filma, otroke prijetno presenetil z darili in vstopnicami. Otroci so nestrpno gledali na uro in čakali začetek filma ob 18. uri. Pred začetkom je bila na odru izvedena otroška plesna točka, voditelj pa je še dodatno pozdravil krške otroke in jim zaželel veliko užitkov ob ogledu. Luči so se ugasnile in misli so odplavale v svet risanih junakov. Dobra urica je prehitro minila, a je bila zapolnjena z veliko otroškega smeha. Po filmu je sledilo novo presenečenje. Voditelj je prinesel na oder darila in povabil vse otroke, da se mu pridružijo, malim navdušencem pa je Matjaž Javšnik delil svoje avtograme. Otroci so se vrnili domov nasmejanih obrazov in dobre volje, z lepimi spomini in novimi izkušnjami. Film, ki se vrti v ljubljanskem Koloseju, priporočamo vsem otrokom in odraslim, ki imajo še vedno otroka v sebi. Društvo Festival Krka in krški otroci STISKI KULTURNIKI NA OBOLNEM Člani Kulturnega društva Stična smo lani zabeležili še eno uspešno leto našega delovanja. Da pa bi si na začetku novega leta napolnili baterije, se poveselili, družili in skratka združili prijetno s koristnim, smo se tretjo soboto v januarju že četrtič odpravili na tradicionalni pohod Kulturnega društva Stična na Obolno. Letos smo se odpravili iz Stične proti vznožju Gradišča, čez Katujce mimo Dobrave in nato proti Pristavi. Na turistični kmetiji Okorn smo se dodobra okrepčali. Na Pristavi se nam je v sončnem zimskem dnevu odprl krasen pogled preko Zasavskega hribovja do Kamniško-Savinjskih Alp. Pot smo nadaljevali proti pristavški cerkvi, kjer smo se dobesedno spustili z napihnjenimi zračnicami proti Belentinu. Vožnja je bila adrenalinska in nepozabna. Ena od zračnic ni zdržala divje vožnje. Ko smo prišli do Belentinove kmetije, so bili naši občudujoči pogledi namenjeni mlinskemu kolesu, ovitemu v ledeni oklep. Pred nami je bil malo hujši vzpon do Debeč in nato preko Planine do Osredka. Tam smo spet imeli krajši odmor, posvečen zimskim radostim, tokrat kepanju. Med potjo nismo pozabili na kulturo, zato smo veliko prepevali. Tako je bil naš cilj kmalu pred nami, in ne bi bili pravi občani, če se ne bi najprej povzpeli na najvišji vrh občine Ivančna Gorica - na 777m visok hrib Obolno. Tam smo ponovno preizkusili naše zračnice. Z vrha hriba smo se zapeljali do turistične kmetije k Berčonovim, kjer so nas čakali z okusnim kosilom. Prijetno druženje, zanimiv in poučen pohod v prekrasni zimski naravi so nam dali idej za nove kulturne podvige v našem društvu. Tekst in slika: Urška Vrhovec KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) PRAZNOVANJE KULTURNEGA DNE bo za otroke od 5. do 12. leta. Pridružila se nam bo Pika, ki se je med poletnimi počitnicami vpisala v knjižnico, zdaj pa bi rada vedela, kako praznujemo kulturni praznik, kdo je Prešeren, kaj ima s tem Povodni mož itd. Pridite: - v knjižnico v Stični v četrtek, 9. februarja, ob 13. uri, - v knjižnico v Šentvidu pri Stični v četrtek, 9. februarja, ob 18. uri, - v knjižnico v Ivančni Gorici v petek, 10. februarja, ob 18. uri. Nekaj brezplačnih vstopnic je še na voljo v knjižnici v Ivančni Gorici. RAZSTAVA PIKASKOV je na ogled v knjižnici v Ivančni Gorici do marca (v času odprtosti). PREDSTAVITVENO ZGOŠČENKO Knjižnica Ivančna Gorica si lahko izposodite. Na njej je animirana zgodovina knjižnic, film Duh kulturne dediščine v naši občini, animirana vizija, povezave na cobiss in knjižnične servise ter drugi zelo koristni napotki. Priporočamo za zabavo in učenje. PIKASKIV KNJIŽNICI IVANČNA GORICA V soboto, 14. januarja, so v ivanški knjižnici odprli razstavo mladih ustvarjalcev iz društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični. Mladi Pikaski, kot so se poimenovali, so po stenah knjižnice razstavili svoje umetnine. Kot so na predstavitvi sami povedali, so slike grafike, izdelovati pa so se jih naučili na delavnicah, ki so jih kar nekaj tednov vsako soboto obiskovali v Šentvidu. Mladi so se umetniškega udej-stvovanja učili pod mentorstvom Jelke Roječ. Razstava v knjižnici Ivančna Gorica bo na ogled do marca. SS ms FULiy CUSTOMIZED COMPONENTS AND ASSEMBLIES ELVEZd.oo. Cesta Andreja Bitenca 68 SI -1000 Ljubljana, Slovenia, EU Podjetje Elvez, d.o.o. s 15-letno tradicijo na področju proizvodnje kabelske konfekcije in predelave plastičnih mas, bo zaradi širitve poslovanja, gradilo nove proizvodne in poslovne prostore v Višnji Gori. V podjetju se zavedamo, da svojo uspešno rast lahko nadaljujemo samo s sposobnimi, ustvarjalnimi in motiviranimi sodelavci. Zato k sodelovanju vabimo: 1. Vodjo prodajnega programa (m/ž) Pogoj: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe tehnične ali ekonomsko-komercialne smeri, - nekajletne delovne izkušnje na področju vodenja prodaje doma in v tujini, - aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika, - dobre komunikacijske, organizacijske in pogajalske sposobnosti. 2. Referenta v nabavi (m/ž) Pogoj: - V. ali VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri, - delovne izkušnje na področju proizvodnje in nabave, - aktivno znanje angleščine in/ali nemščine, - pogajalske sposobnosti, - dobro poznavanje računalniških programov - Word, Excel (zaželeno poznavanje informacijskega sistema Navision). Ponujamo dinamično in ustvarjalno delo v hitro-rastoči družbi, možnost osebnega razvoja, dodatnega izobraževanja in stimulativnega nagrajevanja. Zainteresirani kandidati naj pisne ponudbe z dokazili pošljejo na naslov: ELVEZ, d. o.o. Cesta Andreja Bitenca 68 1000 Ljubljana ali na e-naslov: info@elvez.si. DANES začnem še bol j skrbeti zase. za svoje zdravje in bol jše počutje: shujševalni, anticelulitni tretmani oxi tretman čokoladni tretmani nega obraza in telesa masaža masaža z vročimi kamni pedikura manikura solarij individualni trening darilni boni ambulantna fizioterapija fizioterapija na domu FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni Dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631,78 03 069 Qostiina <7>fti (Db/t Maku NATAKARJU ALI NATAKARICI ter osebi z nekaj izkušnjami pri delu v kuhinji nudimo delo in možnost stalne ali honorarne zaposlitve. Gostilna Pri Obrščaku Ilovar Srečko s.p. Muljava 22,1295 Ivančna Gorica tel: 01/7876-381 gsm: 041/397-600 Bartol Ivan s.p. Nova pot 29 1291 Škofljica GSM: 041/877-122 o KVALITETNO - polaganje - brušenje - lakiranje - laminati y©»3(i 17 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 Ob tem predolimpijskem razmišljanju pa vas, dragi bralci Klasja, v uredništvu vabimo, da nam predstavite svoje morebitne olimpijske spomine in skušali jih bomo objaviti v naslednji številki Klasja, Morda ste bili na katerem izmed prizorišč olimpijade v Sarajevu leta 1984 ali pa pozneje, morda se kdo izmed vas odpravlja v Torino. Potrudite se, vabimo vas, da nam posredujete svoje vtise ali spomine. Zaželeno je tudi fotogradivo. PRED NA« SO XX. ZIMSKE fnrinn PnnF» I ViiiiiiiJ' III ( %1i|i!!# fuuiiiuiiiu \nmeirn OQ9 OUMPUSKE IGRE marko tratar slovenski šahovski velemojster »VEDNO HAITI !AJB@U§0 POTEZO« Pošta Slovenije je 20. januarja izdala priložnostne znamke ob letošnjih XX. zimskih olimpijskih igrah. Le-te se bodo začele v italijanskem Torinu v petek, 10. februarja, s slovesno otvoritvijo na olimpijskem stadionu. V Torinu bo nastopilo več kot 2.500 športnikov iz več kot 80 držav, kar je več kot pred štirimi leti, ko je v Salt Lake Cityju sodelovalo 76 držav udeleženk. Za Slovence bo olimpijsko dogajanje sorazmerno blizu, pravzaprav najbliže po »naši« olimpiadi v Sarajevu leta 1984. Ljubitelji zimskih športov bomo tudi tokrat lahko stiskali pesti za naše športnike. Za pot v Torino je predvidenih 41 slovenskih olimpij-cev. Največ, kar 18, jih bo nastopilo v disciplinah alpskega smučanja, poleg njih pa so tu še smučarski tekači, skakalci, nordijski kombinatorci in biatlonci ter dva predstavnika v akrobatskem smučanju, po enega predstavnika pa bomo imeli Slovenci med drsalci in sankači. Slovenska bera kolajn, ki se je začela s srebrom Jureta Franka v Sarajevu, je kar lepa in tudi letos se bo lahko Slovenija potegovala za kakšno izmed odličij. Morebitna odličja bodo tudi primerno denarno nagrajena. Generalna pokroviteljica slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc, zavarovalnica Wiener Städtische, je objavila, da bo morebitni dobitnik zlate kolajne prejel 15.000 evrov nagrade. Denarne nagrade bo podeljeval tudi Olimpijski komite Slovenije. Sicer se še ne ve, kako visoke bodo; na zadnjih igrah v Atenah 2004 je bilo za zlato rezerviranih 36.000 evrov, za srebro 27.000 evrov in za bron 18.000 evrov. Seveda so pri tem športne velesile lahko mnogo bolj radodarne: italijanski olimpijski komite bo na primer vsakega svojega zlatega olim-pijca v Torinu nagradil z 130.000 evri, srebro bo vredno 65.000 evrov, bron pa 40.000 evrov. Posebna zgodba vsakih olimpijskih iger so tudi uradni simboli in maskote. Uradni emblem iger v Torinu predstavlja mrežo kristalov v obliki gore, ki se dotika neba, simbolika pa opozarja na sodelovanje tradicionalnega olimpijskega duha in moderne tehnologije. Maskoti iger v Torinu sta t.i. Neve in Gliz. Neve je prikupna deklica, ki simbolizira snežno kepo, Gliz pa njen prijatelj, ki predstavlja ledeno kocko. Prav na snegu in ledu pa temeljijo zimski športi. Kot velika prijatelja spodbujata olimpijski duh in krepita prijateljstvo med narodi. Njun avtor je portugalski oblikovalec, ki je zmagal na mednarodnem Nantes 2004: nezadovoljen z desetim mestom posamično Tokrat smo se pogovarjali z našim občanom Markom Tratarjem, ki mu je decembra lani na odprtem mednarodnem šahovskem prvenstvu v Zadru uspelo doseči zadnjo zahtevano normo za osvojitev naziva »šahovski velemojster«. Svečana podelitev titule bo aprila 2006 v Turčiji, na kongresu Mednarodne šahovske zveze. Najprej bralcem razloži, kaj pomeni postati šahovski velemojster. Titula šahovskega velemojstra je stalna, dosmrtna in v sedanjem času pomeni skoraj nujo, če se želiš s šahom ukvarjati profesionalno, tekmovati na mednarodnih prvenstvih in biti konkurenčen vse mlajšim in vse boljšim tekmovalcem. Kaj tebi osebno predstavlja ta dosežek? Ta titula zame predstavlja začetek novega obdobja in ne gledam nanjo kot na zaključek svoje šahovske kariere. Zame osebno je to izpolnitev sanj iz otroštva in ob tej priložnosti bi se rad zahvalil mami, ki mi je vseskozi stala ob strani, ter očetu, ki je bil moj največji navijač. Mislim, da bi bil on tega dosežka najbolj vesel. Koliko velemojstrov je v Sloveniji in kakšni so pogoji, da pridobiš ta naziv? Da postaneš šahovski velemojster, je treba izpolniti kar nekaj pogojev. Eden izmed njih je, da na mednarodni šahovski lestvici zbereš najmanj 2500 točk, potem pa obstajajo še tri norme, kar pomeni, da moraš na treh turnirjih zbrati dovolj točk. V okviru enega turnirja moraš igrati z vsaj tremi velemojstri, vsi nasprotniki (ki jih je vsaj sedem) pa morajo biti iz najmanj štirih držav. V Sloveniji je trenutno sedem šahovskih velemojstrov, jaz sem osmi. Od teh sedmih so živi samo štirje, dejansko aktiven pa je le še eden. Kako si začel svojo šahovsko kariero? Kdo te je navdušil? Izhajam iz šahovske družine in to igro igram že 23 let. Stric in teta sta tekmovala na prvenstvih in dosegala odlične rezultate; med drugim sta bila tudi državna prvaka. Šah me je naučila igrati teta, pozneje pa sem na podstrešju našel knjigo iz leta 1961 o šahu ter jo začel študirati. Moje vodilo je bilo, da sem vedno skušal najti najboljšo potezo v dani situaciji, vendar sem kmalu ugotovil, da je to nepraktični pristop, saj ti na tekmovanju zmanjka časa, če preveč razmišljaš. Začetki so bili težki, saj sem se vsega naučil sam, brez trenerja. V katerem klubu igraš in kakšni so tvoji klubski uspehi? Za letošnje leto imam podpisano pogodbo s klubom Maribor Branik, igral pa sem tudi že za druge slovenske in tuje klube (hrvaški, avstrijski). Eden izmed mojih dosežkov je tudi ta, da imam največ ekipnih zmag v Sloveniji (9). Šah kot služba... Kakšen je tvoj vsakdanjik? Hobiji? Moj vsakdanjik je posvečen predsvem šahu. Gre za priprave na nasprotnika, študiranje določenih potez (baza partij obstaja na internetu); dejansko je najpomembnejše sprotno izpopolnjevanje, saj moraš biti za tekmovanja vedno kar najbolje pripravljen. Kadar ne igram šaha oz. se ne pripravljam na tekovanje, se rad družim s prijatelji in lenarim. Kakšne so tvoje nadaljnje ambicije i» zvezi s šahovsko kariero? Želim si utrditi in izboljšati svoj položaj na mednarodni šahovski lestvici, moja tiha želja pa je, da bi se uvrstil med najboljših sto na svetu. Med drugim bo v Torinu maja 2006 šahovska olimpijda in po letu 1998 sem ponovno v slovenski olimpijski ekipi. V posamičnem tekmovanju pa bi si želel ponoviti dosežek iz leta 1997, ko sem bil slovenski članski prvak. Se zadnje vprašanje: ali je res, da dobri ša-histi obvladajo matematiko oz. logiko? Praviloma ja, vendar so z raziskavami ugotovili, da ni direktne povezave med nadarjenostjo za šah in matematiko. Pri tem pa so ugotovili, da obstaja direktna povezava med talentom za šah in talentom za glasbo. Veliko dobrih šahistov je odličnih virtuozov ali pevcev. Jaz, žal, nisem nikoli igral nobenega inštrumenta, pravijo pa, da imam dober posluh. Hvala za pogovor in še veliko uspehov na tvoji šahovski poti. Natalija Pavlin Jure Franko je 16. februarja 1984 na Bjelašnici prismučalpivo zimsko olimpijsko medaljo za Slovenijo. Uradni sprejem na turnirju v Nantesu (Francija), 2004 (skrajno desno) natečaju za oblikovanje maskote iger. Nekaj povsem novega in izrazito italijanskega pa je oblika olimpijskih medalj. Medalje bodo v obliki kroga z luknjo v sredi, kar naj bi simboliziralo znamenite italijanske trge, t.i. »piazze«. Organizatorji bodo podelili 342 kompletov takšnih medalj. SI II SPOMNITE SARAJEVA? Zimska olimpijada leta 1984 v Sarajevu (49 držav, 1272 športnikov) je bila za Slovence oz. tedanjo Jugoslavijo gotovo edinstven tovrstni dogodek v zgodovini. Vprašanje je, ali bo Slovenija kdaj gostiteljica kakšnih olimpijskih iger, kot je bila pred 22 leti kot del skupne države Jugoslavije. Pravzaprav pa smo gostiteljstvo le za las zgrešili ravno na kandidaturi za olimpijske igre, ki se bodo začele čez nekaj dni. Za leto 2006 je namreč kandidiral avstrijski Celovec s skupno kandidaturo treh dežel, med katerimi je bila tudi Slovenija. Vendar je junija 1999 zmagal italijanski Torino. Sarajevskih iger se bomo Slovenci vedno spominjali z nasmehom, saj so nam prinesle tudi prvo olimpijsko kolajno na zimskih igrah. V veleslalomu jo je osvojil Jure Franko, ki je le za 23 stotink sekunde zaostal za zlatom - to je pripadlo Švicarju Maxu Julenu. Začela se je slovenska zimska olimpijska pravljica, ki se je nadaljevala štiri leta kasneje v kanadskem Calgaryu. Organizatorji so za organizacijo iger v glavnem mestu tedanje republike Bosne in Hercegovine potrebovali zvrhano mero iznajdljivosti in tudi finančnih sredstev, ki so prihajala tudi iz preostalih delov Jugoslavije. Več- ina olimpijskih prizorišč pozneje ni več gostila tako kvalitetnih športnikov, žalostne posledice pa so pustili dogodki deset let po igrah, ko je bilo Sarajevo eno največjih žarišč krvave vojne na Balkanu. Mednarodni športni javnosti so igre v Sarajevu najbolj ostale v spominu po edinstvenem nastopu britanskih umetnostnih drsalcev Jayne Torvill in Christopherja Deana, ki sta ob melodiji Bolera oddrsala najlepše doslej. Sodniki so ju za umetniški vtis ocenili prvič in edinkrat do zdaj enotno: z najvišjo oceno 6.0. Sicer pa so to bile prve olimpijske igre pod vodstvom legendarnega predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Jua-na Antonia Samarancha. In po čem si bomo sarajevske igre še zapomnili? Po Vučku, malem volkcu, ki je bil uradna maskota iger. Osvojil je praktično vso tedanjo Jugoslavijo, otroci smo bili ponosni, če smo imeli zvezek ali kakšno kapo z Vučkom. Sarajevo '84 je resnično pustilo lepe in zanimive spomine. Matej Steh .'ROW IS Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 TEKAŠKE PROGE NA LETALIŠČU Tudi letošnjo zimo pa se je šentviško športno letališče spremenilo v smučar-sko-rekreacijski poligon. Na svoj račun so in še lahko pridejo zlasti tekaški navdušenci. Pred leti smo člani Letalskega kluba tudi že pripravili tekmo v smučarskih tekih v različnih kategorijah. Če bi zima ponudila še ugodne vremenske razmere, ni izključeno, da bi se to ponovilo tudi letos, (mv) ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ IfllČNA GORICA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA V petek 20. januarja je Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica izvedla volilno skupščino. Dosedanjemu predsedstvu s predsednikom prof. Marjanom Po-tokarjem na čelu je namreč potekel mandat in treba je bilo izvoliti nove može. Na začetku skupščine je nekaj besed spregovoril dosedanji predsednik prof. Potokar. V svojem govoru je poudaril napredek zveze in njenih športnikov v desetih letih delovanja. Prav tako je bil storjen velik korak naprej pri športni infrastrukturi v občini. Po predsednikovih besedah pa bi morah več pozornosti nameniti domačemu strokovnemu kadru. Sam pa pravi, da zaradi preobilice dela ne zmore biti več na čelu zveze. Po kratkem govoru so sledile volitve. Kandidat za predsednika zveze je bil le eden. Jože Kastelic iz Sankukai karate kluba Ivančna Gorica je tako tudi postal predsednik zveze. Za člane predsedstva zveze so bili izvoljeni Anton Borštnar, Milan Dremelj, Mitja Hren, Milan Kralj in Marko Mamilovič. Nadzorni odbor pa sestavljajo: Peter Lorbeg, Vlasta Polak in Janez Kralj. Vsem je bil podeljen petletni mandat. Lojze Grčman DOGAJANJE V SMUČARSKEM KLUBU KOALA Letošnja zima nam je prinesla obilo snega in nizke temperature, smučarki klub Koala pa smučarske tečaje na Vrhu pri Višnji Gori. Na njih letos sodeluje več kot 60 otrok, ki so razdeljeni v začetne in nadaljevalne skupine. Na poligonu, ki je prirejen prav za začetnike, so klubski vaditelji pripravili posebne programe, s katerimi otroke učijo osnov smučanja, pozneje, na večjih smučiščih, pa nadaljevalnih oblik smučanja. Ker nam zaenkrat vremenske razmere dopuščajo, vsako soboto sestavimo novo začetno skupino, ki se v 10-urnem tečaju nauči osnovnih oblik smučanja. Tečaji zaradi velikega števila otrok potekajo tudi med tednom zvečer; takrat nadaljevalne skupine v soju reflektorjev izpeljujejo zavoje. Za vse tiste, ki jim osnovno vijuganje ne dela več težav, organiziramo na- daljevalne tečaje na avstrijskih smučiščih, kjer učimo predvsem zarezne tehnike ter nadaljevalnih oblik smučanja. Še vedno so aktualni enodnevni smučarki izleti v večje avstrijske smučarske centre in Smučarski servis v Ivančni Gorici, kjer smo vam na voljo od ponedeljka do petka med 16. in 20. uro. Več na: www.koala.si SD Koala ZELENI LUČ ZA BEI0 P0IIEV0 ID »RUS IN TRETJE SANKANJE (UPAMO, DA B0 POSTALO TRADICIONALNO) MNOŽIČNOST IN PESTROST PROGRIMOV ZAŠČITNA ZNAKA V ŠŠD JOSIPA JURČIČA Kot smo poročali v zadnji številki Klasja, se v letošnji zimi lahko nadejamo dobre smuke na polževskem smučišču. K temu je resnično pripomogla letos tudi radodarna zima in nekatere investicije v smučarsko infrastrukturo. Vendar kljub temu še ni vse steklo, kot bi moralo. Čeprav ste nekateri že lahko preživeli na Polževem nekaj odličnih smučarskih dni, pa ste verjetno kdaj prišli tja tudi »zastonj«, saj smučišče ni obratovalo. Zapletlo seje pri nekaterih dovoljenjih. Vendar smo člani novoustanovljenega smučarskega kluba Polževo in ostali prijatelji 1. februarja le pridobili vsa potrebna dovoljenja za obratovanje smučišča. Komisija za pregled smučišča z Ministrstva za promet je vzela pod drobnogled vse malenkosti in ugotovila, da bi se marsikatero smučišče glede organizacije in dela lahko zgledovalo po smučišču na Polževem. Prepričani smo, da boste tudi vi, dragi bralci Klasja, tako zagnani pri smučanju na polževskem smučišču, kakor smo bili mi pri organizaciji. Vabljeni torej na Polževo; po vrhu planote so urejene tudi tekaške proge. Turistično dmštvo Polževo, Smučarski klub Polževo, Hotel Polževo ŠD Ambrus deluje od leta 1996. Za svoj logotip so si izbrali športno copato. Ambrus je mala vasica, o kateri se ne govori dosti. Najbolj znani smo po Romih, ki delajo vsakodnevne težave, ampak nič zato. V našo krajevno skupnost se povezujejo še naslednje vasice: Primča vas, Višnje, Bakerc, Brezovi Dol, Kamni Vrh in Kal. Ljudje so preprosti in zelo družabni. Zametki športa so se začeli že leta 1985, ko se je nekaj vaščanov spomnilo, da bi lahko za žegnanje popestrili dan in bi vas nekako združili v neko veliko, veliko družino. In res. Na god sv. Jerneja so se domislili, da bi vas prijateljsko razdelili na dva dela. Pa so jo. Ne fizično, ampak samo domišljijsko. Odločili so se. da bodo dan pred sv. Jernejem obarvali športno. Igrali bomo nogomet, so si rekli. In so ga. Ta dan so poimenovali SEVER IN JUG, in ne boste veijeli: še danes, ko domačina vprašate, kaj pa je to sever in jug, vam fahko vsak pove tisoč in eno zgodbo, kaj se je dogajalo v teh 21 letih. Ko sem malo pobrskal, kdaj je bilo športno društvo ustanovljeno, sem izvedel marsikaj. Športno društvo Ambrus je bilo ustanovljeno leta 1996, leto po ustanovitvi ZŠO-ja v občini Ivančna Gorica. Prvi predsednik je bil Jože Hočevar, ki je bil tudi pobudnik za ustanovitev. Danes pa društvu predseduje Peter Hočevar, kateremu se letos izteče mandat in bo vodstvo prepustil mlajšim generacijam. Očitno jim to kar dobro uspeva. V okviru športnega društva se zgodi veliko zanimivega. Lahko se pohvalijo z najlepšim igriščem v občini, ki ga imajo v souporabljanju s tamkajšnjo OŠ. Veliko projektov izpeljejo na leto zvesti člani društva, ki jih je kar več kot 60. Najodmevnejši dogodek je seveda sever in jug, skupno smučanje enkrat ali dvakrat na sezono, pa pohodi in še marsikaj. Lahko se tudi pohvalijo, da so že gostili skakalno reprezentanco JAPONSKE, kar radi pokažejo in povedo ob slikah, ki so jih ovekovečili za tak obisk. Pa ne smemo pozabiti na Dušana Mravljeta, ki se je ustavil v Ambrusu in počastil športnike s svojim obiskom, ter na razne športnike, kot so košarkarji, smučarji... Kdo bi si mislil, da je vasica tam nekje za devetimi gorami in nekaj vodami lahko tako obiskana in aktivna. Pred tremi leti pa smo se skupaj spomnili, da bi lahko tudi pozimi naredili kakšno srečanje. Tu pa sem se jim priključil še jaz. Kot prišlek iz Ljubljane sem se poročil z domačinko in ljudje so me sprejeli za svojega; tako sem zdaj tudi jaz del te zgodbe. Torej: organizirali bomo sankanje za staro in mlado. Toda kakšno naj bo? Da bo pritegnilo ljudi, naj bo to nočno sankanje ob baklah. In res. Izbrali smo hrib. Prvo leto smo bili na gozdni poti, ki povezuje Ambrus z dobrepoljsko dolino. Proga je bila odlična, dolga kar 3 km. Vendar to ni bilo tisto pravo. Saj ne rečem, da se nismo navozili, ampak nismo bili skupaj. Pa smo si rekli: prihodnje leto poiščemo tak hrib, da bomo videli, kako se naši prijatelji sankajo in kakšne vragolije počnejo na sanka-lišču. Dolgo smo tuhtali in spoznali, da ga imamo pred nosom. Hrib za znano propadlo tovarno Rašica je bil pravšnji. No, stvar smo pripeljali tako daleč, da smo se letos zbrali že tretjič, in vsako leto dodamo kaj novega. Letos smo skuhali vino, za otroke sadni čaj, ko pa nas je že zelo zeblo in smo bili že malo utrujeni, pa smo še pojedli malo golaža, katerega smo kuhali cel večer. Upamo, da bo družabno sankanje prešlo v tradicionalno, tako kot sever in jug. Vsako leto se porodi nova ideja in prav je tako. Da pa boste videli, kako se imamo res lepo, pa vam zaupamo fotografijo našega kuharja Toneta. UPAMO, DA BOSTE NA NASLEDNJEM NAŠEM PROJEKTU Z NAMI, DA TUDI VI ZAČUTITE DELČEK SKUPNOSTI, KI ŽIVI LE ZA DVOJE - DRUŽABNOST IN ŠPORT. P.S. KDAJ DRUGIČ PA RAZLOŽIMO VEČ O SEVER IN JUGU. Mitja Hren Na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici že vrsto let deluje športno društvo, ki vključuje okrog 100 članov, pretežno dijakov šole, pa tudi nekaj staršev in mladine iz Ivančne Gorice oz. njene okolice. Včlanjeno je v občinsko zvezo športnih društev, je pa tudi eno od ustanovnih društev Zveze za šport otrok in mladine Slovenije. Delovanje društva je raznoliko, pa vendarle je njegova glavna usmeritev športna rekreacija in spodbujanje zdravega načina življenja mladih in njihovih staršev. Zato poteka ob petkih zvečer športna rekreacija: igra se košarka, odbojka, občasno tudi badminton in namizni tenis. Ob tej priložnosti se v društvu zahvaljujemo ravnatelju šole, ki nam da na razpolago šolsko telovadnico. Poleg redne športne rekreacije organiziramo ob sobotah tudi enodnevne smučarske izlete na nam bližnja avstrijska smučišča ter štiridnevno smučanje med šolskimi počitnicami, ki ima značilnosti šole v naravi. Letos bo to potekalo od 22. do 25. 2. na Osojščici (Gerlitzenu) v Avstriji. V športnem društvu delujejo razni športni krožki, ki se jih udeležuje veliko dijakov. To so plesni, nogometni, košarkarski, teniški, odbojkarski ter krožek za fitnes. Občasno organiziramo kolesarske, planinske in veslaške izlete ter tekmovanja oz. turnirje v tenisu in košarki. Tisti člani, ki so nekoliko bolj tekmovalne na- rave, pa se tekmovanj tudi udeležujejo. Tako v občinski ligi v košarki že nekaj let uspešno nastopa ekipa SSD-ja, ki bo v njej tekmovala tudi letos. Načrtov za delo v društvu je veliko, glavni cilj za naprej pa je, da bi mladim ponudili kvalitetne programe ter jih tako spodbudili za gibanje in zdrav način življenja. Simon Bregar 19 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 tPQEu1 kar ni ifspito n0g0me7ašem, IE ROKGMETASiM V zimskem času poteka precej športnih srednješolskih tekmovanj, ki se jih udeležujejo tudi dijaki naše šole iz Ivančne Gorice. Letos so odlično igrali nogometaši in rokometaši, ki so postali dolenjski prvaki in se tako uvrstili med najboljših 16 ekip v Sloveniji. Oboji so seveda upali še na kaj več. 12. januarja so prvi preskusili svoje sposobnosti nogometaši, ki so se v Novem mestu pomerili z ekipami ŠC Novo mesto - srednja gradbena in lesarska šola, Gimnazija Ljubljana Šiška in ŠC za pošto, ekonomijo in telekomunikacije iz Ljubljane. Rezultata prvih dveh tekem: ŠC SGLŠ Novo mesto : Gimnazija Ljubljana Šiška 3 : 1 SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica : ŠC za pošto, ekonomijo in telekomunikacije LJ 6 : 5 (1 : 1) V drugih, odločilnih tekmah na izpadanje, igra najprej zmagovalec prve tekme s poražencem druge, nato pa še poraženec prve tekme z zmagovalcem druge. Rezultati so bili taki: ŠC SGLŠ Novo mesto : ŠC PET LJ 4:1 Gimnazija Ljubljana Šiška : SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica 5 : 3 V nadaljnje tekmovanje sta se tako uvrstili domača ekipa iz Novega mesta in Gimnazija Lj. Šiška. Naši dijaki so odigrali zelo dramatično tekmo s »Šiškarji«, ki je bila odločena v zadnjih trenutkih. V tolažbo nam ostaja dejstvo, da bi tekmo s poškodovanim Luko Sadarjem zelo verjetno dobili. Za našo šolo so zelo dobro igrali: Jure Erjavec, Goran Markovič, De- jan Grošelj, Franci Kadunc, Klemen Špec, Izidor Bregar, Jaka Apfel, Toni Duša, Miha Ribarič, Tilen Jenko in Goran Gavranič. A kar ni uspelo nogometašem, je dober teden pozneje rokometašem, ki so v domači šolski dvorani gledalcem pripravili pravo dramo s srečnim koncem. A pojdimo od začetka. Najprej so naši dijaki zanesljivo premagali ekipo Gimnazije Ledina iz Ljubljane z rezultatom 20 : 11. V drugi tekmi pa je ekipa Gimnazije Brežice prav tako zanesljivo ugnala ekipo ŠC za pošto, ekonomijo in telekomunikacije iz Ljubljane z rezultatom 19 : 11. Ker se drugi odločilni tekmi igrata na enak način kot pri nogometaših (zmagovalec prve tekme proti poražencu druge in obratno), se je zdelo, da bosta dolenjski ekipi zanesljivo zmagali, a ni bilo tako. Najprej so se z ekipo ŠC PET iz Ljubljane pomerili naši fantje. Za naše dijake se je začelo slabo in se na začetku drugega polčasa še slabše nadaljevalo, saj so takrat že zaostajali za navidez nedosegljivih 6 golov. Toda tekma se konča šele ob zadnjem sodnikovem pisku, kar naši fantje dobro vedo. V odličnem finišu so izenačili in celo povedli, a tekma se je v rednem delu končala neodločeno - 18 : 18. Sledile so sedemmetrovke, pri katerih pa so bili naši boljši, še posebej pa se je izkazal odlični vratar Klemen Ferlin. Tako je bil končni rezultat 22 : 20 za Srednjo šolo Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. V drugi odločilni tekmi so dijaki Gimnazije Brežice zanesljivo ugnali dijake Gimnazije Ledina z rezultatom 19 : 12. Med najboljših 8 srednješolskih ekip v Sloveniji sta se tako uvrstili SŠ Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice in Gimnazija Brežice. Za domačo ekipo so odlično igrali: Simon Stopar, Jure Tadina, Klemen Ferlin, Staš Skube, Matevž Potokar, Janez Svetin, Jaka Radič, Ožbolt Kristan, Gašper Stopar, Anton Svetin, Jan Ilovar, Gašper Štrus, Matjaž Turk in David Kastelic. V polfinalu jim želimo veliko uspeha! Simon Bregar NOVO VODSTVO NK LIVAR Sredi lanskega decembra je skupščina NK Livar Ivančna Gorica na svoji seji izvolila nove organe kluba. Junija je namreč dosedanji predsednik kluba Jaka Sever zaradi prezaposlenosti odstopil in čez pol leta so izvolili novo vodstvo. Predsednik kluba je postal Stanislav Osterman (direktor glavnega pokro- vitelja, podjetja Livar Ivančna Gorica), v upravnem odboru pa so Cvetka Furlan (predstavnica glavnega pokrovitelja), Tone Medved (predstavnik Občine Ivančna Gorica), Srečko Kovačevič, Marjan Sadar, Zvonko Grm in Peter Lorbeg. V nadzornem odboru so Bogomir Volkar (predstavnik Občine Ivančna Gorica), Branko Vrščaj in Lojze Lih-tenvalner, člani disciplinske komisije pa so Darko Jurčič, Iztok Štepic in Janez Perme. Upravni odbor je na svoji prvi seji potrdil mandat direktorice kluba Cvetki Furlan, ki je to funkcijo opravljala že do sedaj, (mš) VSAK IZMED NAS JE ANGEL Z ENIM KRILOM, ZATO LAHKO LETIMO LE OBJETI. (Lucia.no de Crescenzo) IRANU V SPOMIN (1957-2006) Člane Letalskega kluba Šentvid je v torek, 17. januarja, doletela vest, da je naš član in pilot Miran Lavrih sredi najlepših in najbolj ustvarjalnih let nenadoma umrl in odšel med zvezde, tja, kamor je vedno zrl in kamor ga je vleklo srce. V torek ga je med popravljanjem avtomobila izdalo prav srce. Miran je bil že od začetka član Letalskega kluba Šentvid. Pomagal gaje graditi, poprijel je za vsako delo, naj si bo to urejanje piste, okolice, postavljanje hangerja, pripravljanje prireditev itd. Vedno je prvi prišel in zadnji odšel. Letališče Šentvid je bil njegov drugi dom. Pred šestimi leti je v Ajdovščini opravil izpit za pilota motornega zmaja. Takrat se je dokončno zapisal letenju. Po napornem in odgovornem delu v službi si je najraje olajšal dušo s svojim zelenim zmajem. Ko je frčal nekje nad Šentvidom ter bližnjo in daljno okolico, si je polnil baterije za nove podvige. V zraku se je počutil kot ptica. Malo pred smrtjo se je odločil, da se bo šolal še za pilota na ultra lahkem letalu v Letalski šoli Šentvid. Prezgodnja smrt mu je to preprečila. Z Miranovo izgubo bo ostala velika praznina v našem klubu. Pogrešali ga bomo. Vse kaže, da njegov motorni zmaj le ne bo sameval. Njegovo delo bodo v Letalskem klubu nadaljevali njegovi Erika, Uroš in Dominik. Dobrega prijatelja in člana bomo ohranili v trajnem spominu. Letalski klub Šentvid priprave NOGOMETAŠEV... Nogometaši Livarja iz Ivančne Gorice so vadbo, ki jih bo pripravila za spomladanski del sezone, začeli 23. januarja. Med igralci, ki se potijo pod budnim očesom Jožeta Prelogarja in njegovega pomočnika Zorana Matoviča, ni več prvega strelca ekipe in lige Darija Biščana. Ivanški virtuoz je po preizkušnji v Mariboru na koncu podpisal za celjski Publikum in že trese mreže v majici svojega novega kluba na pripravljalnih tekmah. Seveda mu veliko sreče pri uveljavljanju v prvi ligi želimo tudi v uredništvu Klasja. Poleg Biščana so klub zapustili tudi Mitrakovič, Starčevič in Bingo. Vprašanje ostati ali ne pa si postavlja Marič. Zaenkrat ni konkretnih novic v zvezi z prihodi igralcev, ki bodo nadomestili dosedanje nosilce igre. Gotov in potrjen pa je zato prihod novega predsednika. To pa ni nihče drug kot sam direktor Livarja Stane Osterman, čigar kandidatura je bila seveda potrjena na decembrski skupščini kluba. Za nekaj besed o pripravah pa smo zaprosili trenerja Ivančanov Jožeta Prelogarja. »Štirje igralci so šli, pričakujem, da bo v klub prišlo pet ali šest fantov. Sicer bo težko. Liga se začne 12. marca. Radi bi se uvrstili v sredino lestvice, vendar bo to mogoče le s primernimi okrepitvami, ki so nujno potrebne. Seveda je pomembno tudi, da se dobro pripravimo.« Trener Livarja je navrgel še eno zanimivo misel: »Vsako sezono je težje pridobivati igralce. Se kako se pozna, da ni več Olimpije, ker je z njo usahnil tudi ljubljanski bazen igralcev.« Lestvica po zadnjem odigranem - 14. krogu, 13. 11. 2005 Mesto Klub Tekem Z N P Goli Točke 1. Dravinja 14 9 3 2 27: 14 30 2. Krško 14 6 6 2 19: 14 24 3. Supernova Triglav 14 5 7 2 17 : 8 22 4. Factor 14 6 4 4 14 : 15 22 5. Aluminij 14 5 5 4 16: 13 20 6. Zagorje 14 4 5 5 15: 16 17 7. Tinex Šenčur 14 3 6 5 16: 23 15 8. Livar Ivančna Gorica 14 3 5 6 16: 19 14 9. Svoboda-LJ 14 3 2 9 11 : 13 11 10. Koroška Dravograd (• ■3) 14 2 5 7 13: 29 8 Lojze Grčman ... IN ROKOMETASEV Športniki, ki žogo bolj obvladajo z zgornjimi okončinami, so priprave začeli nekoliko prej kot njihovi nogometni kolegi. Trener Roman Zarabec je treninge namreč zapovedal že takoj po novoletnih radostih. Vijolični so tako že davno pustili za sabo obdobje treningov, ko je v ospredju telesna priprava. Odigrali so tudi že precej prijateljskih srečanj, natančneje pet. Na njih pa rezultati niso bili ravno hvalevredni. Nasprotno. Od petih tekem, ki so jih rokometaši SVIŠ-a odigrali z Grosupljem, Sevnico, Ribnico, Črnomljem in Slovanom, so Ivančani zmagali le na eni: s Črnomljem. Takšno razmerje ekipi, ki se spogleduje s prvo ligo, gotovo ni v čast. Da ima hudič pri SVIŠ-evih precej mladih, dokazuje tudi dejstvo, da se Bajram še vedno ni otresel težav s poškodbo, ki jo je staknil novembra. Ekipo gotovo najbolj pozna trener, ki spremlja vsak trening in vsako tekmo. »S takšno igro in pristopom nismo kandidati za prvo ligo. Slabi smo v obrambi, s katero se dobivajo tekme. V obrambi je potrebno garanje in pomaganje. Z mladinci sem bolj zadovoljen, saj igrajo bolje kot nekateri nosilci igre. V Sevnici smo slabo igrali v napadu. V Ribnici je bila problem obramba, včasih nas zmede že preprosto križanje v nasprotnikovem napadu. Poleg tega smo na omenjeno gostovanje odpotovali brez poškodovanih krožnih napadalcev. Slovan nas je nadigral in »pretekel«. Kljub vsemu sem optimist in do začetka spomladanskega dela sezone je še nekaj časa. Dotlej bomo največ delali na obrambi. Vem, da so fantje sposobni, potreben pa je preklop v glavah,« je priprave svojih varovancev orisal Roman Zarabec. Uspešnejša od svojih moških kolegov pa so dekleta. Varovanke Primoža Porija so odigrale že štiri kroge drugega dela tekmovanja in zabeležile štiri zmage. Premagale so Europrodukt Brežice s 34 : 29, Kočevje z 31 : 29, Polje s 26 : 30 ter Loko kavo KSI s 24 : 23. Dejavne so tudi mlajše ekipe. Mlajši dečki B so doživeli poraz na Igu s 13 : 8 ter v Črnomlju s 6 :15. Premagali pa so Škofljico s 14 : 9. Mlajši dečki A so premagali Kočevje z 8 : 17, Črnomelj z 19 : 17 ter Radgono z 19 : 20. Starejši dečki B so izgubili proti Preventu s 25 : 15 ter proti Gorenju s 27 : 32. Starejši dečki A so izgubili v Sevnici s 35 : 29 ter premagali Gold Club z 32 : 22. Lojze G ranem SAHOVSKE NOVICE Končno smo šahovsko dejavnost prenesli tudi v Višnjo Goro. 18. decembra smo v prostorih Krajevne skupnosti Višnja Gora organizirali prvenstvo Šahovskega kluba Višnja Gora-Stična. Udeležba je bila žal precej slaba. Tekmovalci so igrali dvakrat po 15 minut, na koncu pa so za prva tri mesta sledili še dodatni dvoboji - dvakrat po 5 minut, saj so bili popolnoma izenačeni. Prvi trije uvrščeni so prejeli medalje: 1. Sašo Pirnat MK, 5 točk, 2. Damjan Lesjak, 4 točke, 3. Boris Kocmur, 3 točke. Četrtega januarja pa je bil na sporedu že prvi dvoboj I. delavske lige Ljubljanske regije. Nasprotnica je bila ekipa Črni graben, ki je do zdaj nismo še nikoli premagali oz. smo v dvobojih z njo celo visoko izgubljali. Tokrat pa smo se jim oddolžili z zmago 3,5 : 0,5. Zmagali so Krumpak (MK), Pirnat (MK) in Lesjak, naš novi član in mojster FIDE Kragelj pa je na I. deski remiziral. Dvoboji so potekali prvič v prostorih KS Višnja Gora, kjer želimo poživiti dolgoletno šahovsko mrtvilo. Vsi, ki vas zanimajo dosežki našega kluba, si lahko rezultate ogledate na teletekstu TV Slovenija in na spletni strani ŠK Komenda, ki vodi I. delavsko ligo. Janez Dremelj, SK Višnja Gora-Stična 344 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 ÖPÖEü1 NOGOMETASICE spet blestele V teh zimskih dneh so aktivne tudi nogometašice. Kadetinje in deklice do 12 let ZNK Livar so zelo uspešno odigrale turnir v Zagorju. Rezultati: 1 .TURNIR-ZAHOD: ZAGORJE, nedelja, 15.1.2006 1 .TURNIR- ZAHOD: ZAGORJE, nedelja, 15.1. 2006 REZULTATI TEKEM: KRKA : LIVAR 3 : 0 KAMEN JERIČ : KISOVEC 6 : 0 KRKA : KAMEN JERIČ 2 : 3 LIVAR : KISOVEC 3 : 0 KISOVEC : KRKA 0 : 8 KAMEN JERIČ: LIVAR 0:5 Mirtič 2, Gruden Prek 2, E. Vehar, Š. Vehar, Koprivrtik, Kofol Gruden 2 - Š. Vehar 2, E.Vehar Berglaitner, Dorčič, Medved Mirtič 3, Kutija 2, Stipič, Gruden, Kovačič Medved 2, Gnldovec 2, Retar LESTVICA: 1. KRKA 2. LIVAR 3. KAMEN JERIČ 4. KISOVEC 2 0 1 2 0 1 2 0 1 0 0 3 13:3 +10 8:3 +5 9:7 +2 0:17 -17 REZULTATI TEKEM: LIVAR : OŠ IG 6:1 LIVAR: KISOVEC 13:0 OŠ IG : KISOVEC 2 : 0 LESTVICA: 1. LIVAR 2 2. OSNOVNA ŠOLA IG 2 3. KISOVEC 2 NAJBOLJŠE STRELKE: Zivkovič 3, Huskič, Begič, Veljič -Šušteršič Živkovič 4, Begič 4, Veljič 2, Huskič 2, Nagode Smole, Kramar 2 0 0 6 19:1 1 0 1 3 3:6 0 0 2 0 0:15 + 18 - 3 -15 VIKTORIJA ZIVKOVIČ PAMELA BEGIČ ANELA HUSKIČ ALMA VELJIČ ZNK LIVAR ŽNK LIVAR ŽNK LIVAR ŽNK LIVAR 7 zadetkov 5 zadetkov 3 zadetki 3 zadetki NAJBOLJŠE STRELKE: 1. MIRTIČ EVA 2. SARA GRUDEN 3. MAJA MEDVED ŠPELA VEHAR ZNK KRKA ŽNK KRKA ŽNK LIVAR ŽNK KAMEN JERIČ 5 zadetkov 4 zadetki 3 zadetki 3 zadetki ZNK Livar vabi vse deklice med 8. in 12. letom, ki se rade podijo za žogo, da se jim pridružijo. Treningi za novinke potekajo vsak torek med 15.30 in 16. uro. Janez Vodenšekin Lojze Grčman SANKUKAI KARATE KlUi VAE1S K AKTIVNEMU PREŽIVLJANJU poe»OLDNEVOV Borilne veščine se od običajnega ne-oboroženega prerivanja razlikujejo po organizaciji in strukturiranju posameznih tehnik ter načinu poučevanja le-teh. Borilni športi so običajno orientirani na spopade med dvema nasprotnikoma, pri katerih mora eden nadvladati drugega, pri tem pa se držati posebnih predpisanih pravil, ki veljajo za borilno veščino ali za posamezni spopad. Se zdaleč pa to ni edini cilj treniranja SANKUKAI karateja. Združevanje fizične, mentalne in duhovne energije ni le eden od vidikov treniranja borilnih veščin. Razlog, zaradi katerega so borilne veščine umetnost, način življenja in razmišljanja, torej več kot samo šport. Tako so tehnike samoobrambe in telesne aktivnosti zgolj metoda in okvir za učenje, da vzdržujemo ali izboljšamo mentalno in fizično zdravje. Pri treniranju SANKUKI KARATEJA ob vadbi z nasprotnikom oziroma partnerjem poskušamo spoznati sa- mega sebe, velik poudarek je na meditaciji in dihalnih vajah. Vadba vsakega posameznika skozi čas raste, saj se ob vadbi spreminja tudi osebnost posameznika in njegovo gledanje na svet. Gibanje, zavest, natančnost, distanca ter časovna usklajenost so pomembni dejavniki pri izvedbi tehnik in napredovanju učenca od toge "telovadbe" do tekočega in uporabnega znanja. S pravilno vadbo borilnih veščin krepimo psihofizično moč in na ta način vzdržujemo zdravje, povečujemo samozavest in duhovno zrelost. Tako prispevamo k razvoju emocionalne inteligence, h kontroli čustev in k sposobnosti komuniciranja. Tehnike so le način spoznavanja z različnimi vrstami problemov, katerih rešitev je prepuščena posamezniku. V času in prostoru, v katerem živimo, v mestu ali zunaj njega, si dogodki hitro sledijo. Nasilje se zgodi nepričakovano, še posebej, če smo nekje sami. Če se znajdete v taki situ- : Prijem za revir z namenom udarjanja TJdarec z odprto roko "shuto-uchi pod nos, ki m nadaljujemo s krožn im gibom navzdol aciji, ste prepuščeni sami sebi. Zato smo se odločili, da poleg rednega treninga SANKUKAI KARATEJA organiziramo tudi dvomesečni tečaj samoobrambe. Tečaj je namenjen mladim (od 16 let dalje) in tudi malo manj mladim (do 50 leta), skratka vsem tistim, ki jih ni strah novih izzivov in želijo poizkusiti nekaj novega. Pridobili boste kondicijo, istočasno se boste naučili osnovnih načinov samoobrambe, izgubili kak odvečni kilogram in popravili držo. V osnovno vadbo je vključena meditacija, ogrevanje vseh okončin in mišičevja. Pomembno je spoznanje, da se je treba pripraviti za vsak psihofizični napor, kajti le tako je zagotovljen uspeh. Naučili se bomo reševati iz zapletenih situacij, bodisi ob padcu na poledeneli cesti ali ob nezaželenem prijemu. Kako je vse enostavno, če poznamo osnove samoobrambe, pa si lahko ogledate na spodnjih fotografijah. Zasuk krožno v fflfflpgf levo, da zaščitimo i^S-^^B glavo, z lem roko vz\'od na palec napadalčeve roke Obrambo zaključimo z vzvodom na vrat in metanjem. SANKUKAI karate je primeren za vse, ki težijo h kakovosti odnosa do sebe, soljudi in narave. Dobro se bodo počutili tudi tisti, ki si prizadevajo danes biti boljši, kot so bili včeraj. Za drzne in radovedne pa je še poseben izziv. V tem mesecu se nam lahko pridružite tudi vi, kajti poteka vpis v začetne in nadaljevalne tečaje SANKUKAI karateja, v skupini deklic in dečkov, mladincev/mladink in članov/članic. K vpisu vabim prav vse: zberite pogum in se nam pridružite, kajti za SANKUKAI KARATE ni starostnih omejitev, treningi pa so prilagojeni posamezni starostni kategoriji. Vpis poteka v telovadnici: - OŠ Ivančna Gorica, vsak torek in četrtek ob 18.00. - OŠ Šentvid, vsak ponedeljek in četrtek ob 18.00. Trener SANKUKAI KARATEJA Jože Kastelic, 2. DAN ivanske e»! krojijo mm fin V športni dvorani Brinje v Grosuplju že nekaj časa poteka medobčinska zimska liga v malem nogometu, ki se je udeležujejo tudi 4 ekipe iz naše občine, in to zelo uspešno. 20 ekip je bilo najprej razdeljenih v 2 skupini (A in B). V skupini A sta prvi dve mesti zasedli ekipi Mizarstva Trunkelj Krka in Mix bara, obe iz naše občine, v skupini B pa sta bili s prvim in tretjimi mestom skoraj enako uspešni ekipi Delta new wev in Višnja Gora. S temi uvrstitvami so si prislužili nadaljevanje tekmovanja v 1. ligi, v katero je združenih najboljših 5 ekip iz obeh predskupin. Rezultati ekip iz predskupin, ki so zdaj v isti ligi, se upoštevajo, ekipe odigrajo le še tekme z ekipami, ki so bile prej v drugi skupini. Do konca so še štirje krogi, ekipe iz naše občine pa zasedajo lepa mesta. LESTVICA (1. liga): število zmage remiji porazi TOČKE dani prejeti gol tekem goli goli razlika 1 DELTA NEW WAVE 5 4 1 0 13 15 : 8 7 2 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 5 4 0 1 12 24 : 6 18 3 ŠD PONIKVE 5 3 1 1 10 14 : 11 3 4 KMN MOLECULA 5 3 1 1 10 12 : 14 -2 5 MIX BAR 5 2 2 1 8 11 : 10 1 6 VIŠNJA GORA 5 2 1 2 7 13 : 13 0 7 VELIKI SNEŽAK 5 1 1 3 4 17 : 18 -1 8 ŠMD TURJAK 5 1 0 4 3 7 : 15 -8 9 RAČNA 5 0 2 3 2 5 : 14 -9 10 ADI TEAM - AVTOSERVIS PRPIČ 5 0 1 4 1 10 : 19 -9 LESTVICA (2. liga): TOČKE število zmage remiji porazi dani prejeti gol tekem goli goli razlika 1 ELEKTRO GALE 5 4 1 0 13 24 : 6 18 2 AVTO GROSUPLJE, D.0.0. 5 4 1 0 13 34 : 16 18 3 NK BRINJE I 5 3 1 1 10 29 : 25 4 4 KARPAT 5 3 0 2 9 23 : 15 8 5 ŠD KBM - EKIPA 5 1 4 0 7 11 : 9 2 6 PEKARNA GROSUPLJE 5 2 1 2 7 17 : 21 -4 7 FAST FOOD MUKI 5 2 0 3 6 37 : 20 17 8 ODVISNIKI 5 1 1 3 4 5 : 17 -12 9 NK BRINJE II 5 0 1 4 1 12 : 30 -18 10 NIKE TEAM 5 0 0 5 0 7 : 40 -33 Simon Bregar UmadixJmM£aid tkd KLUi kang tudi letos ambiciozno Leto 2005 je bilo za Taekwondo klub Kang nadvse uspešno. Člani kluba so 15. decembra na SŠ Josipa Jurčiča že tretjič doslej opravljali izpit za višji pas. Pod strokovnim očesom trenerja Tomaža Zakrajška (črni pas, 3. dan) in predsednika Borisa Miloševiča (črni pas, 1. dan) je izpit opravilo 30 učencev. V klubu so zelo zadovoljni, saj se je število članov v sila kratkem času povečalo; pri junijskem opravljanju izpita je bilo na primer 24 učencev. »To, da raste predvsem otroška skupina, pomeni, da smo na pravi poti,« je zadovoljen Zakrajšek. Decembra je izpit opravilo 16 otrok, od tega štiri deklice. Sedem jih ima po novem višji rumeni pas, šest rumenega in trije višji beli pas. Poleg njih je bilo uspešnih tudi 14 mladincev, med katerimi jih bo po novem deset nosilo zeleni pas, trije višji zeleni in eden rumeni pas. Najbolj so navdušile vse štiri deklice iz otroške skupine. Po koncu je sledilo obvezno, zdaj že tradicionalno skupinsko fotografiranje in podelitev diplom. Le teden dni pozneje, 22. decembra, je imel TKD klub Kang na SŠ Josipa Jurčiča predstavitev borilne veščine taekwondo, prireditev pa si je ogledalo tudi približno 150 gledalcev. Varovanci trenerja Zakrajška so pokazali, kaj so se doslej naučili na treningih, in dokazali, da so iz pravega testa. Najprej je bilo na vrsti obvezno »ogrevanje« in raztezanje, da ne bi prišlo do neprijetnih poškodb. Potem se je začelo zares. Učenci so pokazali osnovne ročne in nožne tehnike udarcev in tako imenovanih »blokad«, pozneje pa sta formo (borbo proti namišljenemu sovražniku) najprej predstavila dva fanta in nato sila uspešno še dve dekleti. Sledila je predstavitev nekaterih tehnik samoobrambe, na koncu pa še najbolj atraktivno lomljenje desk. »Razbijanja« so se najprej lotili učenci, nato pa jih je več skupaj razbil še trener Zakrajšek, ki je prav pred kratkim v Nemčiji pod budnim očesom mojstra Jong-U Kanga opravil izpit za črni pas, 3. dan. S tem pa prireditve še ni bilo konec. Slovesnost se je nadaljevala v kulturnem domu v Stični, kjer seje trener Zakrajšekvsem članom kluba in podpornikom ter otrokom in njihovim staršem zahvalil za izkazano zaupanje in pomoč. Ob prijetnem druženju, ki gaje z okusno pogostitvijo še polepšala pokroviteljica, Pekarna Pečjak, so se vsi skupaj poslovili od starega leta in si zadali nove cilje v letu 2006. TKD klub Kang si je namreč tudi letos zastavil ambiciozne načrte. Sodelovanje kluba in okolice v Ivančni Gorici bi lahko označili za sožitje, ki bi ga rad trener Zakrajšek ohranil tudi v tem letu. Treningi bodo tako še naprej potekali v Ivančni Gorici, v OŠ Stična (otroci: ponedeljek, sreda in četrtek od 17. do 18. ure ; člani: ponedeljek, sreda in četrtek od 18. do 19. ure). Za dodatne informacije in odgovore na morebitna vprašanja je na voljo trener Tomaž Zakrajšek, GSM: 041 589 476, e-pošta: tomaz.zakrajsek@email.si. TAEKWONDO klub 21 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 Qospodinjska stran ZNACMOSIUM PO MVIHSmmmiMAH SLOVENIJA - PRELEPA DEŽELA PRIJAZNIH LJUDI Dežela na obrobju Alp in Jadranskega morja, na vratih sosede Italije, z mogočno nemško tradicijo na severu, s klicem slovanskega juga in vzhoda, kjer se na stežaj odpira proti širni Panonski kotlini in vztrajno premaguje prve obronke Dinarskega gorovja: to je Slovenija. Dežela na prehodu, na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture. Razburljivo drugačna, a tako preprosto domača. Množica zanimivih posebnosti daje slovenski pokrajini značilen pečat. V mozaik tega koščka Srednje Evrope je narava položila mogočne alpske vrhove, najgloblja kraška brezna, strme stene in mehko zaobljene griče, najlepša jezera, najbolj nenavadne kraške oblike, dragocene rastlinske in živalske posebnosti, mrežo žuborečih potokov, rek in slapov, širne sončne ravnice, brezčasnost in tišino gozdov ter topel val morja. V pokrajini lahko na vsakem koraku zasledujemo ritem jezika domačinov, kulture in identitete. Bogastvo kulinarične dediščine, gostoljubnost, prijaznost in pozornost domačinov zagotavljajo prijetno bivanje. Slovenija ni samo lepa po svoji po- krajini, pridni so tudi ljudje. Znane so idrijske čipke, ribniška suha roba, pisanice iz Bele krajine, ljudje izdelujejo marsikaj ... Ohranila se je tudi domača obrt: tkalstvo, pletilstvo, čevljarstvo, klobučarstvo, slamnikarstvo, lončarstvo, pletarstvo, klekljarstvo, čipkarstvo, suha roba, izdelava buta-ric, kovaštvo, svečarstvo, medičarstvo, izdelava velikonočnih jajc ... V naslednjih številkah Klasja bom predstavila kulinariko posameznih slovenskih pokrajin. Seveda bom začela z našo preljubo Dolenjsko. DOLENJSKA Dolenjska je očarljivo mehkobna slovenska pokrajina, taka, kot sta dolenjska pesem in tukajšnji človek. Čudovita pokrajina je posejana z valovitimi griči, čudovitimi travniki, brezovimi logi in košatimi smrekovimi gozdovi, z bogatimi vinorodnimi predeli; pečat pa ji daje sanjava reka Krka. Ljudje te pokrajine so prepoznavni po svoji hudomušnosti in gostoljubnosti in prav radi vas postrežejo s svojim dobro znanim cvičkom. V cvičku so skrite stare modrosti prebivalcev te čarobne pokrajine. Skozi celotno Dolenjsko poteka tektonska črta, o čemer zgovorno pričajo topli in mineralni vrelci v Čateških, Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Na območju Ribnice je znana suha roba, ki je v manj razvitih dolenjskih območjih včasih zaposlovala vse družinske člane. Vsak košček lesa so znali koristno porabiti. Po vsej Slovenji je znan ribniški zdomar, ki še vedno hodi po vaseh in prodaja izdelke iz lesa. Ribniški zdomar je postal "Rib^nčan Urban, po cejFm svejti znan". Dežela cvička Lejpšiga hriba nej, ku je naš griček, bulšega vina nej, ku je naš cviček. (Dolenjska narodna) Dolenjska je dežela, znana po cvičku, ki sodi v našo nacionalno zakladnico. Vino svetlo rdeče barve, sorazmerno visoke kislosti in zelo nizke stopnje alkohola. je zelo pitno in nežnega okusa. Vsak pravi Dolenjec bo rekel, da je cviček zdravilo. Cviček se tako rekoč prileže k vsaki hrani, tako preprostim jedem kot pečeni Martinovi goski. Dolenjec še enostavno enolončnico pošteno zalije s cvičkom. Dolenjska z okolico je zaradi svojih naravnih danosti, tu mislimo predvsem na neposredno bližino Kočevskega Roga in reke Krke, bogata tudi v kulinarični ponudbi. Kočevski rog nudi bogat izbor divjačine in gob, Krka pa je bogata z ribami, tako da je ponudba rib pri vsaki hiši že kar tradicionalna. Poleg tega pa lega nekaterih zaselkov omogoča pripravo čudovitih suhomes-natih dobrot, ki so ena glavnih kulinaričnih značilnosti Dolenjske. PUST, MASTEN OKROG UST Pust se na Dolenjskem še vedno pošteno praznuje z obhodi šem ter z dobro jedačo in pijačo. Ponekod so pusta vozili v "šatergi" ali na vozu. V Ribnici se je do današnjih dni ohranil pustni sprevod. Prav tako tudi v dobrepoljski dolini. Pust je vedno bil masten okrog ust, zato so pustni nedelji dali vzdevek »mastna nedelja«, četrtku pred njo pa »debeli četrtek«. Na mizi ni smelo manjkati svinjine in mastnega peciva, kot so špehovka, ajdova potica, krofi in "pohaje". V Dobrepolju še vedno spečejo štulo. Za pusta se ponudi tudi ričet s prekajenim mesom ali prekajeno svinjsko glavo ter vseh vrst koline, ki so jih kmetje pripravili čez zimo. KRAPOVA OBARA S CVIČKOM 3 kg krapov, 3 veliki krompirji, en velik koren, 1 peteršiljeva korenina, lovorovi listi, 2 žlici olja, 4 stroki česna, 2 čebuli, sesekljan peter-šilj, majaron, sol, poper in 2,5 dl cvička. Očiščeno meso krapov narežemo na kocke, prav tako tudi korenje in krompir, ter skupaj s krapom, peteršiljevo korenino in lovorovim listom damo v veliko posodo, zalijemo in solimo. Posebej na olju popra-žimo sesekljano čebulo in česen, dodamo peteršilj in majaron. Nato primešamo obari ter močno popramo. Na koncu dodamo še cviček, ki je na dolenjskem območju nepogrešljiv tudi v prehrani. Krapovo obaro zelo radi jedo ljudje, ki so v močnem stiku z reko Krko in jim je prehrana z ribami zelo ljuba. SPEHOVKA 60 dag moke, 2 rumenjaka, sol, 8 dag sladkorja, 15 dag masla, 3 dag kvasa, 3 dl toplega mleka Moko presejemo, naredimo jamico in vanjo damo v mleku in sladkorju raz-mešan kvas. Zamešamo malo moke in pustimo, da vzhaja 2 do 5 minut. Medtem penasto umešamo maslo, posamezno dodamo rumenjake, sladkor in limonino lupinico. Prilije-mo precej vroče mleko in to zmes vlijemo v moko s kvasom. Zamesimo testo in ga gnetemo z rokami, dokler ne postane gladko. Vzhajano testo razvaljamo in ga namažemo z nadevom. 40 dag ocvirkov popražimo in maščobo odcedimo. Ocvirkom primešamo domačo smetano (ali kislo smetano) ter namažemo po testu. Zvijemo in pečemo pri 180°C 1 uro. STULA-KASNATA POTICA Testo: 75 dag bele moke, 3 dl mleka, 10 dag masti, 2 rumenjaka, 4 dag kvasa, 1 žlica sladkorja Nadev: 50 dag mastne prekajene slanine, 30 dag kaše, 2 jajci, 1 čebula, 5 strokov česna, šop peteršilja, ščep majarona, sol in poper Zamesimo testo, pustimo, da vzhaja, ga razvaljamo za pol prsta debelo in namažemo s pripravljenim nadevom, zvijemo in položimo na namaščen pekač ter pečemo v pečici, ogreti na 200°C. Preden je kaš-nata potica pečena, jo lahko prelijemo še s smetano. Nadev pripravimo tako, da najprej skuhamo svinjino, nato pa v juhi skuhamo kašo. Kuhani in odcejeni kaši dodamo na koščke narezano svinjino, jajci, sesekljan peteršilj in čebulo, majaron in česen. Solimo in popramo ter dobro premešamo. —- „ RIČET S PREKAJENIM MESOM 25 dag ješprenja, 30 dag prekajenega mesa, 1 korenček, peteršiljeva korenina, ohrovt, 4 dag masla, 2 žlici sesekljane čebule, strt česen, lovorov list, timijan, majaron, na kocke narezan krompir, paradižnikova mezga, 25 ml kuhanega fižola, sesekljan peteršilj Ješprenj operemo v topli vodi in ga čez noč namočimo. Naslednji dan ga pristavimo z mesom in narezano zelenjavo. Vse skupaj mora počasi vreti 2 uri. Na masti popražimo čebulo in česen ter dodamo je-šprenju. Solimo, dodamo vse dišavnice, proti koncu kuhanja pa še na koščke narezan krompir in paradižnikovo mezgo. Dodamo še kuhan fižol in potresemo s peteršiljem. Lahko tudi zabelimo. V poletnem času dodamo ješprenju še cvetove cvetače, grah, kole-rabico ... Namesto prekajenih rebrc lahko ponudimo kranjsko klobaso. PECEiiCil S KISLIM ZELJEM Priprava: Količino mesa vzamemo po lastni presoji. Za 1 kg mesa potrebujemo 2,5 dag soli, česen, poper, naribano limonino lupinico, muškatni orešček ter tanka svinjska čreva. Meso dobro zmeljemo, dodamo začimbe, sol ter malo vode - tako se bolje polnijo čreva. Maso dobro pregnetemo in pustimo počivati vsaj dve uri. Pečenice nato lahko spečemo na segreti maščobi in s pokrito pokrovko. Pečemo jih 15 minut na vsaki strani. Tako pečene so zelo sočne. Zraven ponudimo kislo zelje ali krompirjevo solato. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec 22 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 Kmečka soba, z metrgo, kolovratom, polno mizo dobrot in "bugcovim kotom". (Razstava DPŽ Iv. G. ) XRATKOCASNJK AVTOR MARKO BOKALIČ MAJHNIMI KOLESI STROKOVNJAK ZA SPECIA-LITETE IZ KUHINJE OVOJ, ZAVOJ BRUNO ZA PREHOD ČEZ POTOK CO-?-SAN DEČEK, KI NI HOTEL ODRASTI (PETER) RAČUNAL. OBLIKOV. MATEVŽ BOKALIČ ZAHODNA SOSEDA RITUAL GRINTOVCA NASA NESTRUPENA KAČA IME DVEH OBMEJNIH VASI PRI DOBOVI POJOČA TRAVNIŠKA ŽUŽELKA OSKRBA BOLNIKA GORIŠKI JE BIL SIMON GREGORČIČ SRKB SVOBODO-MISLEC ALFRED NOBEL CIRKUŠKI ŠAUIVEC SAMICA SKOBCA NEREALNOST, NEŽIVUE-NJSKOST PREBIVALEC TITOVEGA ROJSTNEGA KRAJA PRITRDILNIM SAMBI SORODEN PLES RIBIŠKI ALI LOVSKI PLEN BOMBAŽNA VLAKNASTA KOPRENA SORODNICA SRŠENA 2. OSEBA MNOŽINE SL. PEVKA (NUŠA) RIMSKI CESAR, KI JE UNIČIL JERUZALEM JEZUSOV SODNIK (PONCU) HR. MESTO OB DONAVI SILNA REDKOST, DRAGOCENOST LITERAT ŠELIGO OKRASEN DVORIŠČNI PTIČ NEMŠKA ARHITEKTA (BRUNO IN MAX) SEBI PRITRDILNE PRIPRAVE NA SMUČEH SIBIRSKI GOZD PORTUG. MESTO JV. OD PORTA 1. SOLMI-ZACIJSKI ZLOG KOPANJE (NA PLAŽI) BREZ KOPALK VAS MED BEGUNJAMI PRI CERKNICI IN BLOKAMI PESNICA ŠKERL ZADNJA BRAZDA NA ZGORNJEM DELU NJIVE NA STRMINI ROMUNSKA VALUTA \ ■L... STAROGRSKA DOLŽINSKA MERA, ENOTA ZA ANTIČNA TEKAŠKA TEKMOVANJA (200m) MELONI PODOBEN TROPSKI SADEŽ SASA PAVČEK ZAPISI DOGODKOV PO LETIH DEL CERKVE, NAMENJEN VERNIKOM HRVAŠKI NAFTAR ZLATA OGNJA-NOVIČ SPIS, KI SE BERE PRI MAŠI POLOTOK MED ČRNIM IN SREDOZEMSKIM MORJEM DRŽAVA V SEVERNI AMERIKI ZNAK ZA ALUMINIJ RDECE-RJAVO BARVILO ZA LASE, _KANA ZASAVSKI RUDAR TURŠKI PELEME-NITAŠ KARAN-TANSKI VLADAR LAHKA KRIŽANKA Kdor jo bo rešil, bo v poudarjenem navpičnem stolpcu zvedel, kaj nas bo kmalu spet razveselilo. P 0 K L 1 M B T D D Vodoravno: 1. ječa, 2. del voza, 3. ekipa, 4. nevestina oprema, 5. del hiše, 6. počitek Geslo iz decembrske številke: S VE ČA KVIZ 1. Kaj pomeni kratica OF? al osvobodilna fronta b) občinski furmani c) otroški faktor 2. Katero zaporedno število je imel cesar Franc Jožef? al I. b) II. c) III. 3. Katera rastlina je dajala surovino za platno? al konoplja b) sirek c) lan 4. Kdo je izumil žarnico? a) Nikola Tesla b) Thomas Edison c) Jožef Štefan 5. Koliko dolenjskih vršacev sega nad 1000 metrov? 6. Kje imajo pajki strup? a) na glavi b) na zadku c) na nogah 7. Koliko kemijskih elementov je zapisanih v imenu AmBrUS? al štirje b) šest c) trije Rešit\>e iz decembrske številke: 1. d, 2. a, 3. b, 4. štiri, 5. b, 6. a, 7. Sobrače. SMESNICA »France Prešeren, največji slovenski pesnik, se je rodil v Vrbi na Gorenjskem,« je v šoli povedala učiteljica. »Seveda moramo vedeti, da se prav tako imenuje tudi drevo, ki raste ob vodi,« je še dodala. Ko je naslednjič vprašala Toneta, kaj ve o Prešernu, je takole odgovoril: »Naš največji pesnik Prešeren seje rodil v drevesu, ki raste ob vodi.« CENIK OGLASOV IN POGOJI OGLAŠEVANJA V KLASJU KOMERCIALNI OGLASI VELIKOST OGLASA (glede na format časopisa) OKVIRNA POVRŠINA CENA (SIT) brez DDV cela stran (A3) 1.239 cm2 105.600,00 polovica strani (A4) 619 cm2 66.220,00 četrtina strani (A5) 309 cm2 33.660,00 osmina strani (10 x 15 cm) 150 cm2 25.410,00 šestnajstina strani (10 x 6 cm) 60 cm2 14.630,00 vizitka (5x3 cm) 15 cm2 7.550,00 1. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5% , do največ 30%. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30% popust. 2. Oglas na naslovnici je 100% dražji od cene oglasa znotraj časopisa. (Oglaševalci na naslovnici imajo sklenjeno pogodbo za celoletno oglaševanje in do konca leta 2006 na tem mestu ni možnosti za spremembo oglaševalcev). 3. Oglasi znotraj časopisa so možni le v črno-belih barvah. 4. Oglaševalec mora pred objavo posredovati: - podpisano in ožigosano naročilnico (lahko tudi dopis), s katere je razvidno, v kateri številki Klasja želi oglaševati in kakšne dimenzije naj bo oglas, - kopijo potrdila o registraciji podjetja. 5. Za enkratno objavo oglasa je dovolj naročilnica, za večkratno oglaševanje se sklepa pogodba z ustanoviteljico časopisa Klasje, Občino Ivančna Gorico. MALI OGLASI Mali oglasi so brezplačni in so namenjeni le fizičnim osebam. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja malega oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika, če je to zaradi prostorske omejenosti potrebno. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavi oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti. ZAHVALE Fizične osebe lahko objavijo zahvalo ob smrti svojcev, velikosti cca. 100 cm2. Cena je 3.300,00 SIT + DDV. Uredništvo si pridržuje pravico do različnega oblikovanja cen za različno oglaševanje. Vse navede cene so brez 20 % DDV-ja. Pravne in fizične osebe lahko posredujejo oglase na naslov uredništva ali po faksu št. 786 94 01 ali po elektronski pošti klasje.casopis@siol.net Uredniški odbor, februarja 2006 - Jo j, kako praktično je mini krilo v takem vremenu - ga sploh ne zmočiš. Tudi jaz si ga bom omislila. / 23 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 Ni smrt tisto, kar loči nas, so vezi močnejše, kjer ni pomemben ne kraj in ne čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata in starega ata ALOJZA ZAJCA s Krke 53 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Hvala gospodu župniku Antonu Humarju za opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi in Per-parjevim za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi domači So poti, ki sijih izberemo sami, so tiste, ki nam jih krojijo drugi, in te, ki so nam usojene. Zal s slednjih ni povratka. Za tiste, ki ostanejo, je tema, oni pa zagledajo svetlobo. Naj se Boži tam, kjer je, odpočije, mirno sklene svoje pridne naj roke. ZAHVALI Tiho in mirno je zaspala naša draga žena. mama, hčerka, sestra in teta BOŽA ZAVOMIK roj. Ciber iz Ivančne Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino in žalost, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, prispevali za dober namen ter jo pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica in sosedom iz Ulice 6. junija za topel stisk rok. Hvala gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred z mašo. Posebna zahvala gre družini Matjaš in podjetju Eurotek z Biča, kamor je s svojo gorečo vdanostjo in srcem dan za dnem zahajala na delo. Za prelep govor in vso dobroto še enkrat iskreno hvala. oči: mož Srečo, sin Blaž, mama Mima, sestra Marina s hčerko Branko in brat Franci z družino Mimo in zbrano se mu v sanjah razpleta življenja povest. Luč nebesna se nadenj sklanja in sam je ena od zvezd. Tone Pavček IliVALA K svojemu očetu je v večnost odšel MIRAN LAVRIH iz Zaboršta pri Šentvidu Od njega smo se poslovili 21. januarja v Šentvidu pri Stični. Hvala vsem, ki ste prispevali k lepemu slovesu in z nami delili bolečino nepričakovane izgube. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi. ZAHVALI V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica PAVLA BREGAR roj. Koščak iz Velikih Les 5 pri Krki Na njeno zadnjo pot smo jo pospremili v četrtek, 22. decembra 2005, na pokopališče na Krki. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sokrajanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku s Krke za obiske na domu, za poslovilne besede in lepo opravljeno pogrebno mašo. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Roku za zaigrano Tišino in Perparje-vim. Zahvaljujemo se vaščanom iz Velikih Les, Društvu upokojencev Ivančna Gorica in OZ ZB NOV Ivančna Gorica za lepe poslovilne besede. Zahvala tudi dr. Zupančiču in zdravstvenemu osebju iz ZD Ivančna Gorica ter gospe Ne-venki Grojzdek za nesebično pomoč v času njene bolezni. Žalujoči domači Čas brez t\>ojega nasmeha je kot cesta brez smeri; le spomini so uteha, ki si jo srce želi. Mami - za dobroto hvala, za ljubezen in za zgled. V naših srcih boš ostala, dokler ne snidemo se spet. Ob tihem slovesu drage žene, mami, mame in sestre IVANE NOVAK iz Šentpavla se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami v težkih trenutkih delili bolečino, nam izrekali sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in dober namen, ter vsem, ki ste zanjo molili in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za pomoč sorodnikom, sosedom in prijateljem. Posebna zahvala velja gospodoma Jožetu Koželju za besede tolažbe in upanja ter gospodu Janku Novaku, pevcem in pogrebcem. Še posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mami imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA V 63. letu starosti je umrl JOŽE ZUPANČIČ J Zabračarjev iz Šentvida pri Stični Iskrena hvala Krajevni skupnosti Šentvid pri Stični za pomoč in cvetje, še posebej njenemu podpredsedniku Juriju Rojcu za vsestransko organizacijsko pomoč. Zahvala gospodu župniku Stanetu Kerinu za svečano pogrebno mašo in gospodu Jožetu Koželju za somaševanje. Vsem hvala za darovane maše, darove za dobre namene in sveče in ker ste ga v tako velikem številu pospremili do groba. Hvala pevcem za zapete pesmi in pogrebcem ter Perparjevim. Sorodnica Joži in teta Ani ZAHVALA Ob smrti brata in strica DAMJANA MESTNIKA Veliko Globoko 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala gospodu župniku Tonetu Humarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za petje ter družini Perpar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi domači Tiho, mirno si zaspal, odšel v kraj, od koder te ne bo nazaj. Ne solza ne bolečine na koncu ni, ostaja le praznina, ki boli. Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. zahvala Izteklo se je zemeljsko življenje in po večno plačilo je odšel k svojemu Stvarniku naš dobri mož in atek FRANC BLATNIK s Kitnega Vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga prišli pokropit, vserfiTki ste namenili darove za farno cerkev, vsem, ki ste mu namenili svete maše, vsem, ki ste mu prinesli cvetje in sveče ter vsem, ki ste gav tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Lepa zahvala sovaščanom za tolažilne besede in vso pomoč v težkih urah v domači hiši in mrliški vežici. Posebna zahvala našemu župniku g. Francu Vidmarju za vse lepe misli v pridigi in za občuteno voden pogrebni obred. Hvala Vanji Erjavec za vse tople besede, s katerimi je orisala pokojnega kot ljubeznivega, pridnega in vedno pripravljenega pomagati sovaščanom in soljudem. Hvala pevskemu zboru in Robertu Kohku za ganljivo petje, Jožetu Strmoletu za zvonjenje, vsem ministrantom in sorodnikom Novakovim za pogrebne storitve. V žalosti: njegovi domači. Perpar Janez s.p. ¥SE POGREB«! STORITVE M ENEM MESTU, BOSEGLJSVi 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 I Í ¿vj - JO*- / JMT •' • * š - * * " -Pl i TO A " • M, Mhim-Mk ^i M. Mi. mk - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI KLESANJE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 24 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 UGANKE ŠALJIVKE 1. S katero cesto ima komunalno podjetje pozimi največ dela? 2. Česa sonce nikoli ne obsije? 3. Kateri možje spomladi najbolj jokav? 4. Kateri konj vidi enako dobro naprej in nazaj? 5. Z bremenom gre, brez bremena pa ne! Odgovori: 1. z rimsko, 2. sence, 3. sneženi, 4. slepi, 5. ura na uteži. Ivan Sšvec BESEDA 0 BESEDI Večina ptic odlaga jajca v mehko kotanjo, imenovano gnezdo; po domače pravimo, da ptice nesejo jajca. Če glagol "nesti" v pomenu odlagati jajca v gnezdo primerjamo z nemškim izrazom za gnezdo (das Nest), opazimo presenetljivo glasovno in pomensko povezavo. Razlaga, kako je do te podobnosti prišlo, gre lahko v treh smereh: 1. Podobnost med obema izrazoma je povsem naključna. 2. izraza sta pri obeh jezikih vznik-nila samostojno zaradi glasoličnosti, izhajajoče iz naravnih glasov. 3. Eden od jezikov je izraz vzel iz drugega jezika. Kadar naši besedoslovci ugotovijo homolognost (enoizvornost) izraza, izvirnost vedno pripišejo kakemu drugemu jeziku, v tem primeru nemškemu; nikoli niti ne pomislijo, da je morda šla posvojitev tudi v drugi smeri. Pojav ima svoje korenine v dolgoletni podrejenosti našega naroda in njegove znanosti tuji oblasti in ideologiji. Bodi tako ali drugače, naš »nesti« in nemški »nest« zvenita hudo po naše. Leopold S. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Se malo, pa bo na vrsti stoti predmet iz zakladnice naših domov. Današnja etnološka uganka je v tesni povezavi s predmetom, ki smo ga objavili v novembrski številki našega časnika. Njegova nekdanja uporaba je lepo skladna tudi z letnim obdobjem in z vremenskimi razmerami v tem času. Verjamem, da nas je še vedno nekaj med živimi, ki smo svoj čas uporabljali ta pripomoček. Drugi boste povprašali starejše in tako obogatili svoje vedenje o minevajočih časih. Hvala za vsa sporočila. Klasjev Polde ' Kie so tiste vodice, ki so včasih bileN AKACIJEVA KREMA »Vsaka ženska hoče ohraniti svojo lepoto ter rada žrtvuje zanjo. Naj jo li grajamo radi tega? Ne, nasprotno, vsako dekle in vsaka žena naj goji svojo lepoto, saj je prvi predpogoj za vsako žensko, da je lepa in lepa ostane. Velika napaka bi bila, ako bi ženska ne preganjala kvarečo rdečico noša, peg, zajedalcev, mozoljev, gub in sploh kožnih napak. Samo to je vprašanje, ali preganja to s pravim sredstvom. Najučinkovitejše sredstvo je Kriegnerjeva Akacia lepotilna krema. Temeljito prežene vse hibe v dveh do treh dneh. Cena: dve kroni.« Komentar: Včasih so pa znali, včasih! LS PRIZNANJE USPEŠNEMU VARUHU NAŠE KULTURNE DEDIŠČINE ČEZ HRIBE IN DOLINE MED UUBITEUE STARINE VODE NA MALI DOBlAVi POVEST O JANEZOVI SREČI Uredništvo narodopisnega kotička v Klasju je letos prvič podelilo posebno priznanje najbolj prizadevnemu ohranjevalču naše etnološke dediščine. Za leto 2005 je to prejel Ciril Klemenčič z Glogovice. Gospod Ciril je dvakratni nosilec Klasjevega rekorda, s pomočjo njegove zbirke pa smo zastavili že marsikatero narodopisno uganko. Ob izročitvi priznanja smo mu poleg čestitke zaželeli novih uspehov pri ohranjanju narodne zapuščine. V občini je še več uspešnih zbiralcev narodnega blaga. Ti bodo prišli na vrsto prihodnja leta. Ciril Klemenčič s simbolično nagrado - Klasjevim spominskim možnarjem Leopold S. Naslov je nekoliko pesniški, a je kar pravšnji. Zadnjo nedeljo pred božičem sem se namreč že rano zjutraj podal na pot, ki se je res vila med hribi in dolinami, pa tudi čeznje je bilo treba, da sem obredel vso občino in prišel do najzvestejših soustvarjalcev narodopisne rubrike. Tokrat jih je uredništvo »starinarskega« kotička simbolično nagradilo s knjigo Ivana Sivca Povest o Janezovi sreči. Knjiga opisuje življenje in delo višnjanskega župnika Janeza Ciglerja, pisca prve slovenske povesti. Ker je pisana beseda obogatena z ilustracijami slikarja Janeza Kastelica, tudi. Višnjana, vse skupaj diši po do-moznanstvu, torej blizu narodopisja. Čez hribe in doline vijoča.se pot me je pripeljala do tehle, ljubiteljev domačije: 1. Marije Mandelj iz Ivančne Gorice 2. Danijele Jfermol ž Vira . 3. Magdalene Lavrih iz Ivančne Gorice 4. Marije Zupančič iz Šentvida 5. Marije Sadar iz Zaboršta 6. Jožeta Zajca iz Ambrusa 7. Antona Kastelica iz Brezovega Dola 8. Marije Vencelj iz Šentvida 9. Gabrijela Hrovata iz Zagradca in 10. Nežke Normali iz Kriške vasi. Vsem tem in drugim velja priporočilo in napoved: oglašajte se še naprej in nasvidenje čez leto obsorej, če bog da. Klasjev Polde V samem selišču Malodobravci nimajo žive vode. Nekoliko proč proti vzhodu, v smeri stiškega Štorovja, so imeli svoj izvir. Ker ni bil preveč izdaten, so na mokrišču že v starih časih skopali kotanjo, zatesnili dno in vir obložili z vodo-držnim zidom. Nabrana voda je zjutraj in zvečer potešila žejo vaški živini. Čez dan so prišle na vrsto ženske. Te so s korci v škafe natakale vodo za kuhinjske potrebe in za pranje. Ko so pred desetletji vaščani dobili vodovod, so na izvir povsem pozabili. Vodi se je to »fržmagalo«. Ubrala je svoja pota in sedaj bog vedi kje tava v podzemlju. Očitno je z vodo tako kot z ljubeznijo: če jo neguješ traja, če je ne, je pa fuč. Malodobravci so imeli glede »vodne ljubezni« še eno možnost. Nad vasjo, proti Mrzlim dolinam, leži studenec, ki je še zmeraj vodnat. Zaradi večje oddaljenosti od vasi so njegovo vodo uporabljale le osamljene domačije, ležeče na južnem pobočju Velikega boršta. Ob hujši suši je vaščanom vsakič priskočila na pomoč stara dobra Višnjica, ki zaradi bogatega povirja ni nikoli presahnila. Vaščani so jo dosegli pri starodavni Andrejkatovi domačiji v Zgornji Dragi. Tako so se nekdaj z vodo trudili v stiski Mali Dobravi. Kako bo v prihodnje, pa ne vemo. Leopold Sever Usahel izvir vzhodno od Male Dobrave v zimskem času Se vedno živ studenec na južnem pobočju Velikega boršta 25 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006 ACERVO jiawWMt tRETEKl@M * ZA COBRO VOLJO * KAKO JE STREŽNIK JANEZ VODO POŽEGNAL + "SEVERNA' STRAN + Tole je dosežek posebne vrste. Rekorda namreč ne morem pokazati, zato je na podobi le človek, ki ga je dosegel. To je France Skufca z Dolenjega Brezovega. Petinosemdesetletni France mi je dobre četrt ure, natančneje sedemnajst minut, gladko in na pamet pripovedovalpesem, ne da bi med tem kaj pogledal na papir. PesenrjcepSKa narodna, izpred poldrugega stoletja. Opeva junaško bojevanje slovenskih fantov s Turki pri zasedanju Bosne in Hercegovine. Pripovedovalec je, kljub letom in gluhoti, govoril razločno in s čustveno spremljavo vsebine. Pesmi se je naučil pri desetih letih. Za izjemen dosežek bomo Francetu podpisali listino, na kateri je priznan XC. Klasjev rekord. Čestitamo. Po rekordu sva s Francetom rekla še veliko zanimivega iz raznih časov. LS V_J CVETJE V ZIMI Rastline po vseh pravilih cveto spomladi ali kvečj'emu poleti. Jesensko cvetje je v naravi redko, zato ga omenjamo vselej, kadar hočemo v prispodobi prikazati pojav, ki ni skladen s sočasnostjo. To prispodobo je domiselno uporabil Ivan Tavčar za naslov svoje najuspešnejše povesti Cvetje v jeseni. Toda kdor bi pisal o drevesu v vrtu Darinke in Gabrijela Hrovata iz Zagradca bi moral poseči še globlje v čas, ki je cvetenju nenaklonjen; delo bi moral nasloviti Cvetje pozimi. Drevo je najlepše zacvetelo za Miklavževo. Tedaj sem bil prepričan, da ga bodo surove zimske razmere hitro ugonobile, toda ne. Za božič, ko je nastopila tudi koledarska zima, sem bil spet tam in se prepričal, da cvetje kljub surovim razmeram še vztraja. Nekaj cvetk je vzdržalo celo v januarskem mrazu. Ljudje so to skrajnost že davno opazili in rastlini dali ime nepozebnik Družina nepozebnikovk obsega več rodov, ki niso »naše gore listi«; doma so v Aziji in v Ameriki. Vsi so zgled ekstremnih prilagoditev na razmere v naravi. Leopold S. XC. REKORD: ČETRT URE PESMI NA IZUST Stara Miklavževka je bila pobožna ženska in nadvse se je bala, da ne bi odšla na oni svet neprevidena, to je brez duhovne popotnice. Zato si je ob vsakem slabšem počutju zaželela duhovnika. Željo je sporočila Antonu, ki je bil cerkovnik pri vaški cerkvici. Ta je imel nenavadno močan glas, zato se je kar izpred cerkve zadri v dolino, kjer je bila farna cerkev in župniš-če: »Gospod župnik, obhajat!« Župnik je bil teh sporočil že navajen, zato sploh ni vprašal, h komu naj gre. Stopil je le na verando in zakričal v hrib: »Je slaba?« »Kje pa! Se v lemenatu ni tistega, ki jo bo pokopal, pa vseeno pridite, da bo mir,« je odgovoril cerkovnik. Tiste čase namreč še ni bilo toliko hrupa v zraku kakor dandanes, zato se je dosti dlje slišalo. Župnik Matija je najprej malo zagodrnjal, v zakristiji vzel obhajilne potrebščine, poklical bližnjega ministranta Janeza in sta odšla. Župnik spredaj, Janez pa za njim. Spremljevalec je v eni roki nosil škropilno kanglico z blagoslovljeno vodo, v drugi pa zvonček, s katerim je pozvanjal in tako mimoidočim naznanjal, da nosita božjo popotnico. Župnik je bil dober hodeč, da ga je Janez komaj dohajal v prevelikih čevljih, ki jih je bil podedoval po lani umrlem stricu Johanu. Bila sta že sredi poti, ko se Janez spotakne ob korenino na poti, grdo pade in razlije blagoslovljeno vodo. Ministranta je najprej oblil mrzel znoj, kaj bo, ko sta brez vode, nato pa je poškilil za strogim župnikom, ki je bil precej spredaj in nesreče ni tekel čez pot potoček, v katerem je Janez skrivoma spet napolnil kanglico in se delal, kot da se ni nič zgodilo. Za vsak primer je vendarle nad kanglico naredil križ in tiho opravil kratko molitev, kakor je bil včasih videl župnika. Župnik Matija je ob stari Miklavževki opravil obred, kakor velevajo cerkveni zakramenti za take prilike, in na koncu vse zbrane obilo poškropil z vodo iz bližnjega potoka. Po tistem je bolnica naglo okrevala in potem lep čas ni potrebovala duhovnika. Ministrant Janez je bil od tedaj dalje prepričan, da vsaka voda pomaga, da je le podeljena iz rok božjega služabnika. LS TICE, TIČKE IN POPOTNIKI LEOPCLßSBVER Ko se je v času iztekanja nebesnega leta začela noč krajšati in dan daljšati, so naši naravoverni predniki začutili, da bo kmalu prišel čas na novo prebujene narave, čas, ko bodo vzniknili sveži rodovi življenja, tudi človeškega. Na ta pojav se je bilo treba pravočasno pripraviti, tako materialno kot duhovno. Med priprave so kajpada vključili tudi tiče, posrednice med zemljo in nebom, med zemeljskim in božanskim. Kmalu po novem letu so se v naravoverskih (poganskih) časih začele predhodne priprave, povezane z nadaljevanjem rodu. Kajti novi rod je prišel na svet jeseni, ko je narava z bolj ali maj bogatimi sadovi omogočila njegovo preživetje. Zato je bil to tudi čas iskanja življenjskega spremljevalca. V domove, kjer so imeli eno ali več odraščajočih deklet, so prihajali snubci. Zanje so matere spekle posebno pogačo, na kateri so bile tičke. Če so bili pogovori uspešni, je snubec dobil krajec hlebca, na katerem je bila tič-ka, ki je nekdaj simbolično oznanjala prihod novega življenja. Se je ohranjeno izročilo, kako so dekleta hodila med peko gledat v peč, na kateri strani bo med zaključnim hajanjem zaze- val (počil) hlebec. To je bilo namreč znamenje, s katere strani bo prišel snubec. V zadnjih stoletjih so to jemali bolj za šalo, nekdaj pa so v taka znamenja zagotovo verjeli. Poprtnika s tičko kajpak niso dajali le snubcem, temveč tudi drugim prišlekofn (popotnikom), zategadelj se ga je prijelo ime popotnik. Ta je sčasoma glasovno prešel v poprt-nik. Razlaga, da je ime za ta pekovski izdelek prišlo od tega, ker ga je mati hranila pod prtom, je vredna pozornosti, vendar se mi ne zdi smiselna. Dobro namreč vemo, da so matere prekrivale s prtom tudi drug kruh, ne samo poprtnik. Navada, da so popotnikom dajali za popotnico tico (meseno ali testeno), je že zelo stara. Iz starejše železne dobe se je ohranil nagrobnik s podobo in napisom, ki kaže in pravi, da popotnik sprejema tico za na pot (verjetno v večnost). Popotna tica je v govoru postopno prešla v potico. V krščanskem času so poprtnik (popotnik) lepo povezali s svetimi tremi kralji, ki so bili tudi popotniki. Ponekod se je ohranilo tudi ime župnik. Ime je nemara povezano s prastaro organizacijo (žu-panovino) naših prednikov in ne izhaja iz imena vodje Starejši suhokranjski poprtnik. V sredi velika tica, naokoli več malih tičic. Razmerje med njimi je presenetljivo podobno razmerju med ticami na vaški situli. Ponekod so na poprtnik dali le veliko in malo tico. Večinoma pa so število tičk prilagajali številu otrok ali vseh družinskih članov. Pod vplivom krščanstva so na kmh dajali še druge simbole. ?O0L!STBK 26 Ivančnci Gorica, januar-februar 2006