o svei Umrl kardinal Verdier. V torek, 9. aprila, je urnrl pariški nadškof kardinal Verdier, ki je bil rojen leta 1864. Ime tega kardinala je slovelo daleč preko mej Francije. Njegovo ime se ne bo pozabilo, dokler bo stalo tistih 150 cerkva in kapel, ki so bile zgrajene na njegovo pobudo v okolici Pariza. Radi grajenja cerkva so ga napadali zlasti socialisti in komunisti, češ zakaj gradi Verdier cerkve, ne pa delavskih hiš. Delavci pa so zaupali svojerriu kardinalu, ker so vedeli, da bije v prsih tega duhovnika srce, ki je polno ljubezni do delavstva, dočim je v srcih socialističnih voditeljev sama sebičnost. Kardinal Verdier je bil tudi velik prijatelj Čehov in drugih Slovanov. Stališče Švedske po zasedbi Danske in izbruhu vojne nied Nemčijo in Norveško. Nemška vlada je poslala švedski vladi 9. aprila spomenico, v kateri je zahtevala pojasnilo, kakšno stališče bo zavzela švedska vlada glede ukrepov, ki jih je storila Nemčija na Danskem in Norveškem. Na to spomenico je švedska vlada takoj odgovorila, da se bo točno držala politike nevtralnosti in da ne bo ukrenila nobenih korakov, ki bi bili naperjeni proti nemškim ukrepom na Danskem in Norveškem. Dalje je izjavila Švedska, da se bo ogibala vsega, kar bi lahko dalo povod za zapletljaje z Nemčijo. Švedsko vojaško poveljstvo je poslalo ojačenja vojske v južni kakor v severni del države. Na Švedskem je stopila v veljavo pripravljenost proti letalskim napadom, izvršene so bile vse priprave za odreditev zatemnitve v primeru potrebe in švedska pristanišea so bila zavarovana z minami. Vojne priprave Italije. Italija si prizadeva na vso moč, da bi čim bolj dvignila svoje vojne sile in da bi bila njena vojna organizacija izvedena do vseh podrobnosti. V minulem tednu je bila odrejena v 48 urah mobilizaeija petih letnikov. Gre za vpoklic rezervistov med 26. in 38. letom. Ukrepi Amerike v korist zaveznikov. Vlada Združenih ameriških držav je storila važne korake, s katerimi hoče podpreti zaveznike z ozirom na sedanji položaj v Skandinaviji: 1. Enako kakor v Franciji in Angliji je tndi v Zedinjenih državah zasežena in zaprta vsa danska imovina, da bi ne prešla v nemške roke. 2. Danski poslanik v ameriški prestolnici v Washingtonu bo še ostal da!je na svojem mestu, ker se je uprl sprejemati neraške ukaze. Ta ukrep pomeni, da Amerika ne prizna nemškega pokroviteljstva nad Dansko. 3. Ameriška vlada je osvojila stališče o nevojskovanju med Norveško in Nemčijo. Radi tega ne velja za Norveško ameriški nevtralnostni dostavek »kupi in odpelji«. Tako bo lahko Norveška nakupovala v Ameriki vojne potrebščine za obrambo domovine na kredit. Krst iz lesa ni več dovolj v Nemčiji. Zato so začeli krste izdelovati iz nadomestnih tvarin. Ker so se nekatere pokopališčne uprave branile sprejeti takšne krste, je notranji minister izdal to uredbo: »Večkrat se je dogo- dilo, da so pokopališčne uprave odklonile krste iz nadomestne tvarine. V času, ko je treba štediti z lesom, se takšno postopanje ne da braniti. Zato naročam občinskim pokopaHščnim upravam, da takšne krste iz nadomestne tvarine sprejemajo za pogrebne svrhe.« Nizozemci molijo: »Vojne nas reši, Gospod!« Posebno vneto so to molitev molili v letošnji spomladi, ko so po stari lepi navadi opravili nočno procesijo v čast presveti Evharistiji. Vpeljana je bila ta procesija v spomin evharističnega čudeža leta 1345. Takrat so našli posvečeno hostijo nedotaknjeno v ognju nekega domačega ognjišča. Na tem kraju so zgradili cerkvico pod imenom »Sveti kraj«. Leta in stoletja so nizozemski kat.oličani iz vseh delov dežele romali v glavno inesto Nizozemske Amsterdam na »Sveti kraj«. Pozneje so to navado opustili. Leta 1880. pa so se amsterdamski katoličani zopet ojunaelli in sklenili, da bodo poromali na »Sveti kraj«, in sicer po nekdanji navadi v nočnem času. Od tega leta se to romanje vrši vsako leto, in sicer z rastočim številom udeležencev. Ker je število udeležencev tako naraslo, ne zadostuje samo ena procesija, marveč so vpeljali tri nočne procesije na tri sobotne večere. Letos se je teh nočnih proeesij udeležilo nad 100.000 nizczemskih katoličanov. Glavni namen njih molitev je bil: »Vojne nas reši, Gospod!«