primorske
novice
oper, 29. marca 1985
URADNE OBJAVE
. OBClN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SE2ANA
Št. 8
VSEBINA
Občina !zo!a
—	ODLOK o davkih občanov v občini !zo!a
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptači! /a storitve v občini !zo!a
—	ODLOK o spremembah odtoka o komunatnih taksah v občini !zo!a
Občina Koper
—	ODLOK o proračunu občine Koper za teto 19H5
—	ODLOK o davkih občanov občine Koper
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptačit za storitve v občini Koper
—	ODLOK o komunatnih taksah v občini Koper
—	ODLOK o sprejetju zazidatnega načrta pokopatišče Škocjan
—	ODLOK o dotočitvi vrednosti posameznih etementov za izračun vatorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni tastnini na območju občine Koper
—	ODLOK o dopotnitvah odtoka o ustanovitvi, sestavi in natogah komiteja za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Koper
—	SKLEP o objavi podatkov o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v gospodarstv u občine Koper po zaktjučnem računu za teto 1984
Občina Piran
—	ODLOK o proračunu občine Piran za teto !9M5
—	ODLOK o dav kih občanov v občini Piran
—	ODLOK o spremembi odtoka o komunatnih taksah v občini Piran
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odptači! za storitve v občini Piran
—	ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in povprečnih stroških komunatnega urejanja zemtjišč na območju občine Piran
—	ODLOK o uvedbi metioracijskega postopka in rabi kmetijskih zemtjišč na metioracijskem območju Jerneiske dotine
—	SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dohodkov v občim Piran v tetu 1984
—	SKLEP o začasnih ukrepih družbenega v arstva v Dctov m skupnosti strokovnih stužb S!S gospodarskih dejavnosti
Občina Postojna
-	ODLOK o proračunu občine Postojna za teto 1985
-	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o davkih občanov
Občina Sežana
-	ODLOK o proračunu občine Sežana za teto !985
-	ODLOK o zaktjučnem računu proračuna občine Sežana za teto !984
-	ODLOK o davkih občanov občine Sežana
-	ODLOK o spremembi odtoka o komunatnih taksah v občini Sežana
Krajevna skupnost Divača
-	SKLEP o uvedbi samoprispevka za razširitev pokopatišča in za druga deta
Občinska skupnost otroškega varstva Piran
-	SKLEP o dohodkovnih pogojih in višini denarne pomoči v tetu !984.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna
-	SPREMEMBE !N DOPOLNtTVE pravitnika o osnovah in merititi za reševanje stanovanjskih vprašanj udetcženccv NOV in upokojencev
-	SPREMEMBE !N DOPOLNtTVE pravitmkaopogojih in me ritih za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev sotidarno-sti ter za detno nadomeščanje stanarin v občini Postojna SPREMEMBE tN DOPOLNtTVE prav itnika o pogojih in merititi za pridobitev posoji! iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini Postojna.
Občinska skupnost sociainega skrbstva Piran
—	5KLEP o usktaditvi preživnin
Občinska skupnost sociainega skrbstva Koper
—	SKLEP o vatorizaciji preživnin
Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Koper
—	SKLEP o dopotnitvi sktepa o prispevku za pospešen razvoj telefonskega omrežja
Občinska skupnost sociainega skrhstta tzoia
SKLEP o vatorizaciji preživnin
74
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — St. 8
OBČtNA !ZOLA
Na podlagi 6., H. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni lis! SRS. št. 44/82) in 204. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
O DAVKIH OBČANOV V OBflNl IZOLA L SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Za zadovoljevanje splošnih druihemh potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Izola, plačujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v občini Izola davke, po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
11. VRSTE DAVKOV
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
!. davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.	davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti
4.	davek od dohodka iz poklicnth dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
6.	davek od dohodkov iz premoženja m premoženjskih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek na dobitke od iger na srečo
!. davek od osebnega dohodka delavcev
3.	člen
Davčna osnova za davek od osebnega dohodka delavcev je vsak posamezni prejemek, kt se šteje za osebni dohodek i/ delovnega razmerja ter osebni dohodek, ugotovljen po 10. členu zakona o davkih občanov.
4.	člen
Občinskt davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0.35 '% od osnove.
Davka po tem členu ne plačujejo delavci, zaposleni v invalidskih delavnicah. ustanovljenih v skladu z določbami zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni hst SRS. št. 18/76).
2 Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
5.	člen
Območje občine Izola se glede plačevanja davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: adavek iz kmetijstva*) razvrsti v naslednje skupine katastrskih občin:
* — v H. skupino: k o. Izola ! in Lazaret M!
—	v !!1. skupino: k. o. Izola H in K. o. Izola 11!
—	v IV. skupino: k. o. Dvori
4
6.	člen	;
Davek iz kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalni stopnji:
—	za H. skupino 8 ;
—	za 111. skupino 4 '%
—	za IV. skupino 2 '%
7.	člen
Zavezanci, ki niso sami. ali njthovi družinski člani, pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji:
—	za 11. skupino 18 '%
—	za IH. skupino 14%
—	za IV. skupino 12 '
8.	člen
Dohodek iz zemljišča, ki ga doseže zavezanec z določenimi kmetijskimi proizvodnjam), ki niso ali so le v manjšem obsegu vezane v obde-
lavo zemljišča, se ugotavlja po dejanskem dohodku v skladu z zakonom.
9.	člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja po stopnji 25 % od ostanka čistega dohodka.
10.	člen
Davka iz kmetijske dejavnosti po katastrskem dohodku so začasno oproščena zemljišča:
1.	ki so bila neuporabna za kmetijstvo, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let;
2.	na katerih se zasadijo vinogradi, nasad) breskev in marelic — za dobo 4 let;
3.	na katerih se zasadtjo nasadi češenj, jablan, hrušk in smokev za
dobo 6 let;	^
4.	na katerth se zasadijo nasadi orehov, mandeljev, lešnikov in oljk — zadobo8 1et;
5.	ki se pogozdijo z drevesi iglavcev tn listavcev — za dobo 10 let.
Navedene oprostitve se priznajo samo. če za kmetijstvo pristojni občinski organTjgotov i, da so bila dela opravljena strokovno in skladno s programi razvoja kmetijstva v občini Izola.
Začasno oprostitev davka po tem členu uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu do konca leta.
Davčni organ odloči o zahtev i potem, ko dobi podatke za kmetijstvo upravnega organa občine, da zavezanec izpolnjuje pogoje za začasno oprostitev davka.
11 člen
Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka so oproščeni zavezanci, k) so sami ali njihov i družinski člani pokojninsko in inv alidsko zavarovani in imajo stalno bivanje v katastrski občini IV. skupine, katerih skupni dohodek od negozdnih površin ne presega znesek 65.400,00 din, pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
12.	člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega znesek 2.050,00 din.
13.	člen
Zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, so oproščeni davka iz kmetijstva, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.000,00 din na zavarovanega družinskega člana.
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in preureditev stanovanjskih tn gospodarskih poslopij v turistične namene najmanj v višini 50 % katastrskega dohodka, vendar najmanj 100.000,00 din. se prizna davčna olajšava.
Olajšava za vložena sredstva po prejšnjem odstavku se prizna zavezancem v višini 50 % odmerjenega davka za dobo petih let. Za vložena sredstva nad zneskom, določenim v prvem odstavku tega člena, se poveča olajšav a v enakem odstotku, kot znašajo v ložena sredstva, vendar največ do višine 80% davka.
Šteje se, da zavezanec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, če k vlogi za priznanje davčnih olajšav predloži pogodbo, sklenjeno z gostinsko-turistično organizacijo, da bo po končani investiciji da! na razpolago najmanj 4 ležišča za sprejemanje gostov na prenočitev za 5 let, oziroma potrdilo pristojnega organa za kmetijstvo, če je sredstva vložil v modernizacijo kmetijske proizvodnje.
15.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejav nosti, ki sovključeni z najmanj 50 ž proizvodnih zmogljivosti v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine ter obdelujejo zemljišče v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se prizna olajšava v višini 70% odmerjenega davka.
Davčno olajšavo se prizna na podlagi vloge zavezanca in potrdila o organizatorja družbene proizvodnje o izpolnjenih pogojih iz prejšnjega odstavka tega člena.
16.	člen
Zavezancem, ki dajejo v zakup zemljišče organizaciji združenega dela. organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
75
združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo. se prizna davčna olajšava:
—	za zakup	nad 1 do	3	!et	30%
—	za zakup	nad 3 dò	$	!et	50 %
za zakup	nad 5 do	7	tet	70%
—	za zakup nad 7 !et	100 %
25.	č!en
Višina pavšalnega letnega zneska davka iz opravljanja gospodarske dejavnosti ne more biti nižja od 10 % enoletnega poprečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. oziroma 5 % za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na to zemljišče.
17.	člen
Zavezancem, kt imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višint 15 % od izplačanih nagrad.
IS.	člen
Zavezancem, ki jim je kmetijstvo glavni poklic tn preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za prtdobitev strokovne izobrazbe, se prizna davčna olajšava v višini 10% odmerjenega davka za vsakega otroka.
19.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva za zemljišča, ki se nahajajo na vod-nth rezervatih, rezervatih visokonapetostnih daljnovodov, katerih izkoriščanje je omejeno z ukrepom pristojnega organa, se prizna davnčna olajšava do višine 100% odmerjenega davka Odstotek olajšave je odvisen od možnosti izkoriščanja navedenih zemljišč.
20.	člen
Za zamljišča. na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija. se prizna 100 % davčna olajšava za dobo dveh let; za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija pa se zavezancem pnzna davčna olajšava v višini 50% odmerjenega davka za dobo 3 let
3.	Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
21.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku seplačuje po proporcionalni stopnji v višini 32 % od ugotovljene osnove.
Zavezanci, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic plačujejo davek po stopnji 37 % oziroma, kt občasno dosegajo dohodek z oprab-1 janjem gospodarske dejavnosti, se odmerja davek po stopnji 42 % od ugotovljene osnove
Najnižji znesek odmerjenega davka za zavezance, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in ki nimajo ostanka čistega dohodka se obračuna v višini 20% enotletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, oziroma 10% za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic.
22.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti se plačuje tudi od dohodkov doseženih:
—	z izkoriščanjem za nekmetijske namene, kot so: kopanje peska, gramoza, in kamna, žganje opeke, apna. oglja tn podobno:
—	z opravljanjem kmetijskih storitev s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 10% povprečnega čistega letnega osebnega dohodka delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Davek se odmerja po stopnjah iz 21. člena.
26.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka v naslednjih dejavnostth:
a)	ztdarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo. polaganje tlakov iz umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo, polaganje ploščic, steklarstvo, stavbno kleparstvo, inštalaterstvo za vodo, plin. centralno ogrevanje, hladilne naprave, elektroinštalaterstvo, tesarstvo. krovstvo, fotografstvo, kemično čiščenje, žensko frizerstvo, nega obraza m telesa — 20%
b)	popravljanje, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finamo-henika. avtokleparstvo m ličdarstvo. avtoelektričarstvo. elektromeha-nika za gospodinjske aparate, rad'o in TV mehanika, mizarstvo, vulka-nizacija — 30 %
c)	tapetništvo in dekoraterstvo. brivstvo, popravljanje kmetijske mehanizacije, krojaštvo. pletiljstvo. Šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dežnikov, kovaštvo, dimnikarstvo in sodarstvo — 40: vse pod pogojem, da je najmanj 50 % delotnega prihodka ustvarjenega z opravljanjem storitev občanom in hišnim svetom
Davčno olajšavo je mogoče priznati, če se pogoji zanjo izkazan! v poslovnih knjtgah. ki jih je zavezanec dolžan voditi.
27.	člen
Zavezancem za davek iz 26 člena tega odloka, ki so pričeli z gospodarsko dejavnostjo (začetniki) se pnzna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: za prvo leto za drugo leto za tretje leto
10% odmerjenega davka 50 % odmerjenega davka 25 % odmerjenega davka
Zavezancem vseh ostalih dejavnosti: za prvo leto za drugo leto za tretje leto
40 % odmerjenega davka 30% odmerjenega davka 20 % odmerjenega davka
Davčna olajšava po tem členu se ne prizna prevoznikom z motornimt vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, dejavnost! s področja računalništva in zajemanja podatkov za AOP. gostinskih obratov bifejskega značaja ter zavezancem, ki opravljajo dejavnosti kot postranskt poklic.
Šteje se. da je zavezanec prtče! (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo. če ni prej opravlja! gospodarske dejavnosti, ah da ni kdo drug oprav lja! v ist! delavnici gospodarsko dejavnost iste ali sorodne stroke. Davčne olajšave iz tega člena tudi ni mogoče pnznati zavezancem, če je isto ali sorodno dejvnost v zadnjih petih letih opravljal kdo od članov gospodinjske skupnosti.
Zavezanci iz 26. člena tega odloka, kt so prtčeli gospodarstko dejavnost in koristijo olajšave po 27. členu tega odloka, ne morejo istočasno koristiti davčno olajšava iz 26. člena tega odloka
23.	člen
Davek iz gospodarskth dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci po določbah zakona o davkih občanov ter zavezanci, ki opravljajo dejavnost ribolova, brodarsko dejavnost, prevoz oseb z av-totaksijem in zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih v manjšem obsegu, če izpolnjujejo pogbje, določene z zakonom
24.	Člen
Poleg meril, ki jih določa zakon o davkih občanov, se pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska upošteva višina napovedanega dohod-ka^ ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati ter višina povprečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, kt veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku.
2H člen
Zavezancem davka iz gospodarskth dejavnosti, katerim sc odmerja davek po dejanskem dohodku in v lagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modermzacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava po določbah zakona o davkih občanov. Olajšavo se prizna v obliki znižanja ugotovljene davčne osnove v višini 25 % za dobo največ 5 let. odv isno od višine vloženih sredstev.
Za vlaganje vproizvodne dejavnosti, kt so v skladu z usmeritvam) družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občint. ali za vlaganja v poslovni prostor v družbeno organtzirani gradnjt na podlagi dolgoročne pogodbe o kooperaciji, se ugotovljena davčna osnova zniža za dodatnih 25 % za dobo 5 let. odvisno od višine vloženih sredstev.
76
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — st. 8
29.	č!en
Zavezancem davka, katerim se davek odmerja v pavšalnem !etnem znesku, ki v!agajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in pos!ovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti se prizna davčna o!ajšava v ob!iki znižanja pavša!nega letnega zneska davka za 40%.
30.	čien
Davčna olajšava iz 28. in 29. č!ena tega odtoka se prizna !e pod pogojem, da zavezanec v!oii najmanj znesek, ki ustreza 40 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
31.	člen
Davčne olajšave iz 28. in 29. člena tega odloka se ne priznavajo zavezancem za sredstva, vložena v nakup osebnih avtomobilov.
32.	člen
Zavezancem davka po dejanskem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce se v letu za katero se odmerja davek za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % povprečnega celoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Zavezancem obdavčenim v pavšalnem letnem znesku pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 % za dodatno zaposlenega delavca
Za dodatno zaposlenega delavca se ne šteje delavec, ki je skleni! delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovati razmerje
33.	člen
Zavezancem, k) imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi
34.	člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo, z izvozom blaga in storitev odmerjeni davek zniža: če znaša odstotni delež izvoza	se zniža davek za
5-10%	5%
10-20%	10%
20-30%	15%
30-50%	25%
nad 50%	35 %
Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka seprizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela Davčnoolajšavo se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi preko organtzacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
35.	člen
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drug) dohodki, od kate-rih^e plačuje davek ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva Dohodki, od katerih seplačuje davek v letnem pavšalnem znesku se vključujejo v letni dohodek tako, da se odmerjen) letni pavšalni davek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek pa se vključuje tako, da se poveča s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka od narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 20 % odmerjenega davka glede na delež tega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti.
36.	člen
Skupne olajšave za davek tz gospodarskih dejavnosti ne smejo presegati 80% odmerjenega davka v posameznem letu s tem. da se olajšave iz 27. tn 32. člena tega odloka ne vštevajo v navedeno omejitev.
'	37. člen
Vse davčne olajšave za davek iz gospodarskih dejavnosti, se priznavajo na podlagi posebne vloge zavezanca in predložitvijo potrebne do-
kumentacije. ki mora biti davčnemu organu predložena v roku. ki je določen za vložitev davčne napovedi.
38.	člen
Davek iz dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naroči! za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem de! ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 10%;
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 %;
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela. državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem de! po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz !.in 2. točke — 40%.
Ne plača se davek po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, s pluženjem snega, s tovorjenjem blaga za planinske postojanke; od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro. osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, čeopravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela; od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva; od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih; od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi.
Ne plača se davek od dohodkov občanov, doseženih z zbiranjem odpadnega materiala in od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za izdelke domače obrti.
Davek po 3. točki prvega odstavka tega člena se ne plačuje od prejemkov oseb, ki priložnostno ali po pogodbi o delu opravljajo storitve za krajevne skupnosti, hišne svete, društva, ustanovljena po zakonu o društvih ter ob izvedbi akcij, ki se financirajo iz proračuna občine Izola.
4.	Davek iz dohodka iz poklicnih dejavnosti
39.	člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti plačujejo zavezanci v skladu z zakonom (v nadaljnjem besedilu davek iz poklicnih dejavnosti).
Davek iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci. ki ne izpolnjujejo pogojev za obdavčitev v pavšalnem letnem znesku, določenih z zakonom in s tem odlokom.
Davek iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci po stopnji, ki velja za zavezanca, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, oziroma po stopnji 10% od osnove za dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Pri odmer, davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku in po dejanskem dohodku, se glede višine in načina določanja davka, pogojev glede spremembe višine odmerjenega davka med letom ter davčnih olajšav, smiselno uporabljajo določila zakona in tega odloka, ki veljajo za zavezance .z gospodarskih dejavnosti. Odmerjeni pavšalni znesek davka ne more biti nižji od 2 % enoletnega povprečnega čisega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v 8R Sloveniji za preteklo leto.
40.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega doseženega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani v skladu z zakonom
Davek iz poklicnih dejavnosti po odbitku plačujejo zavezanci po stopnj. 40 % od vsakega posameznega doseženega kosmatega dohod-
Ne plačujejo davka po odbitku od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
77
3	od dohodka ,n avtorskih pravic, patentov ,n tehničnih irhoti-
šav
41.	(ten
Davek od dohodkov <z avtorskih pravic, patentov in tehničnih izbotj-šav (v nadaijnjem beseditu: davek iz avtorskih pravic) ptačujejo zavezanci v sk!adu z zakonom in s tem odtokom.
42.	Č!en
Da\ek po dejanskem dohodku iz avtorskih pravic ptačujejo zavezanci:
—	za dohodke iz avtorskih pravic po stopnji 32 %
-	za dohodke od patentov in tehničnih izbotjšav 5 %
43.	č!en
Davek od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega do-seženega dohodka ptačujejo zavezanci v prtmerth dotočenib z zakonom.
44.	č!cn
Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izbotjšav ptačujejo zavezanci po nastednjih stopnjah:
—	za dohodke iz avtorskih pravic po stopnji 20%
—	za dohodke od patentov in tehničnih izbotjšav po stopnji 3 %
—	za dohodke od patentov in tehničnih izbotjšav. ki jih dosegajo tuje fizične ati pravne osebe po stopnji 20%
Ne gtede na dotočbo prejšnjega odstavka tega čtena ptačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega doseženega dohodka po stopnji 40% za nastednje vrste dohodkov:
—	od rektamnih risb in ptastik, rektamnih napisov in govorjenih besedit, rektamnih fitmov, diafitmov in diapozitivov, rektame gtasbe ter od reprodukcij takih de!, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih det. od dohodkov artistov, ptesatcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno gtasbenih prireditvah, ati dohodkov izva-jatcev gtasbenih det na zabavah, ptesih. športnih igriščih, kopatiščih. razstaviščih, v varijetejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz druge atinee tega odstavka ustvarjajo v organizacijah strokovnih združenj kutturnih dctavcev in njihovih čtanov ati organizacij združenega deta s področja kutture, se od takih dohodkov ptačuje davek po stopnji 20%.
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izbotjšav, ki ga doseže oseba na katero je prenesena avtorska pravica, se ptačuje po stopnji 50%.
6.	Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic
45.	čten
Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic (v nadatjnjem beseditu: davek od dohodkov od premoženja), je občan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin ati od drugega premoženja in premoženjskih pravic v primerih in pod pogoji določenimi z zakonom.
Za dohodek iz premoženja se štejejo vsi dohodki, ki jih dosežejo občani v primerih in ob pogojih iz prejšnjega odstavka v enem koledarskem tetu.
46.	čten
Davek na dohodke od premoženja se ptačuje po nastednjih stopnjah:
od osnove din
nad 50.000 nad ! 00.000 nad 150.000 nad 200.000 nad 250.000 nad 300.000
stopnja
do 50.000	!5%
do 100.000	20%
do 150.000	25%
do 200.000	30%
do 250.000	40%
do 300.000	50 %
60%
47.	čten
Osnova za davek od dohodkov iz premoženja se ugotavtja v sktadu z zakonom in dotočitih tega odtoka.
Osnova za davek od dohodkov tz premoženja od dohodkov, ki jih tastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih hiš ati stanovanj, postovnih prostorov, garaž, počitniških hiš ati počitniških stanovanj v najem, je znesek stanarine oziroma najemnine, prejet v tetu, za katero se odmerja davek zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo ter za stroške obratovanja, če te stroške ptačuje zavezanec sam.
Stroški po prejšnjem odstavku se priznavajo pavšatno v nastednjih odstotkih:
—	za oddajanje v najem opremtjenih stanovanjskih prostorov — 50%
—	neopremtjenih — 30%
—	za postovne prostore — 30 %
—	za garaže — 20 %
—	za oddajanje opremtjenih turističnih sob, apartmajev in počitniških hiš v turistične namene v višini — 75 %
4H. čten
V primerih, ko zavezanec nudi turistom potpenzion ati komptetni penzion, se davek odmeri po dejanskem dohodku po stopnji dotočeni v 21. čtenu tega odtoka.
49.	čten
Davek od dohodkov iz premoženja po stopnjah iz 46. čtena tega odtoka sc ptačuje tudi od dohodkov doseženih sprodajo premičnin. Osnova za odmero davka od dohodkov doseženih s prodajo premičnega premoženja se ugotavtja v sktadu z zakonom.
7.	Davek od premoženja
50.	čten
Osnova za odmero davka od premoženja na posest stavb in vrednost stavbe, ugotovtjena v sktadu z zakonom.
51.	čten
Davek od premoženja na posest stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže se ptačuje po progresivni stopnji od ugotovtjene vrednosti, kt presega vrednost 160 kv m stanovanjske površine.
osnova	%
	do t .000.000	o.to
nad ! .000.000	do 2.000.000	0.20
nad 2.000.000	do 4.000.000	0.30
nad 4.000.000	do 6.000.000	0.45
nad 6.000.000	do 8.000.000	0.65
nad 8.000.000	do ! 0.000.000	0.85
nad 10.000.000		t .00
	52. čten	
Davek od premoženja na	posest prostorov in stavb, ki se v sezoni att	
od časa do časa uporabtjajo	za počnek in oddih, se ptačuje po nasted-	
njih progresivnih stopnjah od ugotovtjene vrednosti:		
osnova		%
	do ! .000.000	1.00
nad !.000.000	do 3.000.000	!.20
nad 3.000.000	do 6.000.000.	!.30
nad 6.000.000	do ! 0.000.000	!.40
nad ! 0.000.000		1.50
53. čten Davek od premoženja na posest postovnih prostorov se ptačuje po nastednjih progresivnih stopnjah od ugotovtjene vrednosti:		
osnova		%
	do 1.000.000	0,15
nad 1.000.000	do 2.000.000	0.35
nad 2.000.000	do 3.000.000	0,55
nad 3.000.000	do 4.000.000	0.75
nad 4.000.000	do 5.000.000	1.00
nad 5.000.000		1.25
78
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — Št. 8
54.	člen
Lastniki plovnih objektov nad 8 do 9 metrov dolžine plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku 20.000 din in po 8.000 din za vsak nadaljni začeti meter dolžine.
Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5 %.
Za plovne objekte nad 8 m do 9 m dolžine, stare nad 15 let se plačuje davek v pavšalnem letnem znesku 5.000 din in po 2.000 din za vsak nadaljni meter dolžine.
Lastniki plovnih objektov sdo dolžni do 31. januarja vsakega leta vložiti davčno napoved za odmero davka.
Za leto 1985 se davčno napoved vloži do 30. aprila 1985.
8.	Davek na dobitke od iger na srečo
55.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15 % če .vrednost posameznega dobitka presega 10.000 din.
H! PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje dolga ob pogoju, da davčni dolg ne presega enoletnih obveznosti v naslednjih primerih:
—	če so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bi obdavčen oziroma od kterih mu je bila predpisana akontacija;
—	če gre za začasno plačilo nezmožnost, ki je nastala zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih ali drugih nezgod, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, vojaških obveznosti ali drugih podobnih vzrokov;
—	če bi bilo z izterjavo davčnega dblga ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegove družine ali bi bilo ogroženo normalno opravljanje njegove dejavnosti.
Določila prvega odstavka tega člena ne veljajo za tiste zavezance, ki so dolžni voditi poslovne knjige, pa te ne vodijo v redu.
Plačilo davčnega dolga se lahko odloži največ za dobo enega leta.
57.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Izola (Uradne objave, št. 8/83, 28/83, 13/84 in 31/84).
—	od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6';
—	Od medice 15 %
—	od piva 30%
—	od naravnega žganja in vinjaka 40 %
—	od drugih alkoholnih pijač 70%
Davčna osnova za alkoholne pijače je prodajna cena, od katere se obračuna davek po davčnih stopnjah v višini 30 % od stopenj predpisanih v tej tarifni številki.
Opomba: Veljajo vse opombe k tarifni štev. 2 tarife posebnega republiškega prometnega davka.*
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po številka: 422-3/83 Izola, 28. marca 1985
objavi v uradnih objavah.
Predsednik MARINO DOMIO, l.r.
Na podlagi 2., 4. in 5. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65,7/70 in 7/72) in 204. člena Statuta občine Izola je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1985 sprejela
ODLOK
O	SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI IZOLA
1.	člen
V odloku o komunalnih taksah v občini Izola (Ur. objave, št. 6/84) se tarifna številka 1. taksne tarife spremeni tako, da se glasi:
M Za vsak dan začasnega bivanja na območju občine Izola se plača turistična taksa, in sicer:
—	tuji gostje 80,00 din
—	domači gostje 30,00 din
—	otroci do 7 leta starosti so oproščeni plačila turistične takse, če ne koristijo samostojnega ležišča.
Lastniki počitniških stanovanj in počitniških hiš ter člani njihovih družin plačujejo turistično takso za čas bivanja na območju občine po tej tarifni številki.
58.	člen
Stopnja davka po odbitku iz 38 ,40. in 44. člena veljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
59.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od I. januarja 1985 dalje.
Številka: 422-8/84 Izola. 28. marca 1985	,
Predsednik MARINO DOMIO. 1. r.
Na podlagi 204. člena statuta občine Izola (Uradne objave,št. 5/78 in 4/82) ter I. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pro-metu (Uradni list SFRJ,št. 43/83(prečiščenobesedilo), 66/83 in 71/84) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
OSPREMEMBAHINDOPOLNITVAHODLOKAOPOSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN PLAČIL ZA STORITVE V OBČINI IZOLA
1.	člen
Tarifna številka 2 Tarife posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov inplačilzastoritvevobčini lzo!a(Uradneobjave,št 18/77, 11/81, 14/81, 8/83 in 28/83) se spremeni in se glasi:
*Od alkoholnih pijač sc plačuje posebni občinski prometni davek:
Opomba:
1. Člani Počitntškc zveze. Zveze taborniških organizacij, telesno kulturnih organizacij, Planinske zveze ter Društva upokojencev, kt prebivajo v počitniških domovih, kolonijah ali v tabonh plačajo takso v višini 10.00 din dnevno."
Ostalo besedilo ostane nespremenjeno.
Tarifna številka 2. taksne tarife se spremeni tako. da se glasi:
*Za posebno uporabo javnega pločnika oziroma prostora se plača taksa.
Dnevno od kv. m. din		
	od 1. 5.	od 1. 10.
	do 30. 9.	do 30. 4.
a) za namene gostinstva, turizma in trgovine	8,00	5,00
b) za namene gradbeništva pri novogradnjah		
vseh vrst objektov in adaptacijskih poslovnih		
prostorov	7,00	4,00
c) za namene gradbeništva pri adaptacijah sta-	5,00	3.50*
novanjskih objektov ipd
Opomba
1 Z javnim prostorom po tej tarifi je mišljena celotna površina ulic. cest in trgov pred poslovnimi in drugimi prostori ter razglednih površin — vitrin.
Ostalo besedilo ostane nespremenjeno.
Tarifna številka 3. taksne tarife se spremeni tako, da se glasi:
*Za reklamne napise, objave in oglase, ki so trajno postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni izven poslovnega prostora oglaševalca se plača taksa:
mesečno din
a)	za oglasno tablo do velikosti 2 kv. m.	200,00
b)	za vsak nadaljnji kv. m.	100,00*
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
79
Ostato besedito ostane nespremenjeno.
Tarifna števitka 4. taksne tarife se črta.
Tarifna števitka 5. taksne tarife postane tarifna števitka 4. in se spremeni tako, da se gtasi:
*Za uporabo javnega prostora za parkiranje
mesečno din
a)	od rezerviranega parkirnega prostora za motorna vozita pred postovnim prostorom	500,00
b)	parkirni prostor, namenjen za avto taxi po enem parkirnem mestu	700,00*
Tarifna števitka 6. taksne tarife postane tarifna števitka 5. in se spremeni tako, da se gtasi:
»Za prirejanje komerciatnih in zabavnih prireditev se plača:
dnevno din
a)	za zavzeto	javno površino do	20	kv.	m.	800,00
b)	za zavzeto	javno povtšino od	20	do	40 kv. m.	1.000,00
c)	za zavzeto	javno površino od	40	do	80 kv. m.	/1.200,00
č) za zavzeto	javno površino od	80	do	120 kv. m.	1.600,00
d)	za zavzeto javno površino od 120 do 200 kv. m.	3.200,00
e)	za zavzeto javno površino nad 200 kv. m.	4.000,00*
Ostato besedito ostane nespremenjeno.
2.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Določbe o višini turistične takse iz tarifne št. 1 taksne tarife se uporabtjajo od 1. 1. 1986, dotočbe o višini ostatiti komunatnih taks pa od dneva uveljavitve tega odtoka.
Števitka: 423-1/84	p. . .
tzota, 28. marca 1985	MARINO DOMIO, t.r.
OBČtNA KOPER
Na podtagi 23. čtena zakona o financiranju sptošnih družbenih potreb v družbenopotitičnih skupnostih (Uradni tist SRS, št. 39/74 in 4/78) in 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti 1985 sprejeta
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE KOPER ZA LETO 1985
*
1. čten
Skupni prihodki proračuna občine Koper za teto 467,212.046 din in se razporedijo:	1985 znašajo
— za sptošno porabo	435,712.046
—	za netimitirano porabo Od tega: —	za odstopljena sredstva prihodkov od taks na pro-	31,500.000
met parktjarjev in kopitarjev	2,500.000
—	za odstoptjena sredstva turistične takse —	za nerazporejena sredstva prihodkov občinske uprave za družbene prihodke in drugih upravnih organov, za namene, ki jih dotoča družbeni dogovor in	7,000.000
odtok	22,000.000
Pregted prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v bitanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni de! proračuna.
2.	čten
Prihodki, ki jih občinski upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek proračuna občine, razen sredstva, ki jih prejemajo upravni organi po pogodbah in vptačana raztika pri ptačtjivih tiskovinah in obrazcih, ki so tastni prihodki upravnih organov.
V sktadu z dotočbami 3. čtena zakona o upravah za družbene prihodke in družbenega dogovora o izvajanju pohtike na področju sptošne porabe na ravni občin v SR Stoveniji v tetu 1985 se sredstva, ki jih pridobi občinska uprava za družbene prihodke na podtagi spora-
zuma o odmerjanju in pobiranju prispevkov in drugih obveznosti občanov za samoupravne organizcije in skupnosti, uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in izbotjšanje materiatnih potožajev uprave oz. za dohodek detovne skupnosti.
O razporeditvi sredstev za namene iz prejšnjega odstavka odtoča izvršni svet skupščine občine Koper (v nadatjevanju izvršni svet).
Izvršni svet sprejema odtočitve tudi v drugih upravičenih primerih o prerazporeditvi prihodkov iz prvega odstavka tega čtena.
3.	čten
O prihodkov iz 1. čtena odtoka se iztoči ! % v sredstva rezerve občine Koper.
Izvršni svet odtoča o uporabi sredstev rezerve:
—	za nam*ne iz 1. točke 39. čtena zakona o financiranju sptošnih družbenih potreb v družbenopotitičnih skupnostih, vendar največ do 800.000 dinarjev v posameznem primeru,
—	za namene iz 2. točke 39. čtena zakona, navedenega v prejšnji atinei.
4.	čten
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. ki tudi skrbi, da se med tetom razporejajo prihodki skladno z njihovim dotokom, enakomerno med vse nositce oz. uporabnike občinskega proračuna.
5.	čten
Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo zago;avtja!a organom v obtiki mesečnih dvanajstin od cetotnega obsega sredstev za te namene zmanjšanega za usktajevanje osebnih dohodkov. O obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usktajevanje osebnih dohodkov detavcev organov in organizacij, ki se financirajo iz občinskega proračuna odtoča izvršni svet, v sktadu z gibanji osebnih dohodkov detavcev v združenem delu.
6.	čten
tzvršni svet tahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so razporejena v posebnem detu občinskega proračuna, ati začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med tetom niso doseženi v predvideni višini ter o tem obvesti občinsko skupščino in predlaga ukrepe oziroma ustrezno spremembo proračuna.
7.	čten
Izvršni svet je pooblaščen, da odtoča o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, dotočenimi v bitanci prihodkov in odhodkov in tahko med tetom spremeni namen in višino sredstev za deto občinskih organov (v nadatjevanju: organi) v sktadu z natogami posameznih organov. Če se med tetom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabtjena ati ne bodo porabtjena v cetoti, tahko izvršni svet prenese neporabtjena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
8.	čten
tzvršni svet je nositec sredstev za dejavnosti skupščine in izvršnega sveta, negospodarske investicije, sociatno in zdravstveno varstvo, ko-munatno dejavnost, intervencije v gospodarstvu ter tekoče proračunske rezerve in razporeja sredstva za spremembe med tetom.
Izvršni svet razporeja sredstva proračunske rezerve za premato predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in odreja iz-ptačita za nepredvidene izdatke v breme tekoče proračunske rezerve. O porabi sredstev tekoče proračunske rezerve poroča izvršni svet občinski skupščini ob zaključnem računu.
Izvršni svet odtoča o uporabi sredstev turistične takse.
9.	čten
Izvršni svet je odgovoren za izvajanje družbenega dogovora o izvajanju pohtike na področju sptošne porabe na ravni občin v SR Stoveniji v tetu 1985.
10.	čten
Nositec sredstev za dejavnost tjudske obrambe je svet za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito.
11.	čten
S sredstvi za nagrade *15. maj« razpotaga odbor za nagrade.
80
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — št. 8
12.	člen
Uporabniki občinskega proračuna so dolžnt uporabljati sredst\a občinskega proračuna !e za namene, kot so oprede!jeni v posebnem de!u. ki je sestavni de) odtoka ter poročati izvršnemu svetu o reaiizaciji programa de)a najmanj enkrat !etno. to je ob zaktjučku !eta.
13.	č!en
Uporabniki so dolžni izvršnemu svetu predložiti zaključne račune za teto )9H4. na zahtevo izvršnega sveta pa tudi predračune in finančne načrte za !eto 19M5 ter podatke za anaiizo zaktjučnih računo\.
14.	člen
(e bodo prihodki v !etu 19X5 doseženi v manjšem obsegu, kot so z bilanco predvideni, bodo za kritje pnmanjkljaja uporabljena sredstva rezerve občine Koper v skladu s 3. točko 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
Sredstva, ki bodo eventuelno uporabljena za kritje primanjkljaja, bo občina Koper v letu 19X6 vračala v sredstva rezerve z dodatmm 1 izločanjem skupnih prihodkov, dokler ne bo nadomeščen znesek, ki je bi! uporabljen za kritje primanjkljaja.
15.	člen
Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 19X5. obračunavajo amortizacijo v višini zneska sredstev, ki so jim v ta namen zagotovljena v proračunu občine.
16.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1 januarja 19X5.
Številka: 400-1/X5
Koper. 26. marca 19X5
Predsednik JANKO KOSM1NA. I r.
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE KOPER ZA LETO 19X5
A) PRIHODKI
Skupina	Vrsta prihodka		Znesek
72	Prihodk) od davkov od osebnih dohodkov	155.500.000
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in sto-	
	rite\ leroddavkaodprometanepremičnininpravic	135.300.000
74	Prihodkt od davka na prihodek od premoženja	
	in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih dav	-
	kov	J2.X00.000
75	Prihodki od taks	23,500.000
77	Prihodki po posebnih predptsih. prthodki od	
	organov m organtzacij DPS in drugi prihodki	140,112.046
	SKUPAJ PRIHODK!	467.212.046
B) ODHODKI			
Skupil	na	Namen odhodka		Znesek
40	Namen 1 in	2 — Sredstva za delo upravnih	
in 4!	organov in za posebne namene		279.353.666
42	Namen 3 —	Sredstva za ljudsko obrambo	14.430.35X
43	Namen 4 —	Sredstva za intervencije v gospo-	
	darstvu		1.032.092
44	Namen 5 —	Sredstva prenesena drugim DPS	44.352.947
45	Namen 6 —	Sredstva za družb, dejavnosti	40.h45.931
46	Namen 7 —	Sredstva za druge splošne družbene	
	potrebe		4X.265.170
47	Namen X —	Izločanje sredstev rezerv	4.672.120
4X	Namen 9	Drugi odhodki	2.959 762
	SKUPAJ NAMENI 1 DO 9 - ODHODKI		
	ZA DOGOVORJEN! OBSEG SPLOŠNE		
	PORABE		435.712.046
	Namen 10	Odhodk) za nelimmrano porabo	31.500.000
	SKUPAJ ODHODKI		467.212.046
Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št.
44/X2 m 9/X5)in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 19X5 sprejela
ODLOK
O DAVKIH OBČANOV OBČINE KOPER L SPLOŠNE DOLOČBE
!. člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Koper, se v občini Koper uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na njihovi podlagi.
2.	člen
Podatki o celotnem prihodku in davčni osnovi v višini, ki jo je napovedal občan in višini, ki je bila ugotovljena v odmemem postopku, ter podatki o višini predpisanega davka, so javni.
Drugi podatki, ki jih pri svojem delu zvedo delavci davčnega organa so uradna tajnost.
Javnost podatkov se zagotavlja na način, ki ga določi izvršni svet skupščine občine.
11.	VRSTE DAVKOV
3.	člen
Po zakonu plačujejo občani:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.	davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti
4.	davek od dohodka iz poklicne dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
6.	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic
7.	davek na dediščine in darila
X. davek od premoženja
9.	davek na dobitke od iger na srečo
10.	davek od skupenga dohodka občanov
!!!. JAVNI POZIV
4.	člen
Na javni poziv morajo občani vložiti napoved za odmero davka po preteku leta oziroma napoved davka vnaprej za tekoče leto. do 3 !. januarja vsako leto.
A. Napoved za odmero davka po preteku leta morajo vložiti.
! Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi ni prepovedana (šušmarji). katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku.
2.	Zavezanci davka od dohodka iz poklicne dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku.
3.	Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku.
4.	Zavezanci davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, od dohodkov doseženih v preteklem letu. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki doseženi z oddajanjem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš. zemljišč, opreme, osnovnih sredstev, prevoznih sredstev in zemljišč v najem, ter dohodkov od podnajemnin in oddajanja sob turistom
5.	Zavezanci za davek od skupnega dohodka.
B Napoved za odmero davka vnaprej za tekoče leto morajo vložiti:
1	Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku.
2.	Zavezanci davka od dohodka iz poklicne dejavnosti, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku.
2	Zavezanci davka od dohodka iz poklicne dejavnosti, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku.
3.	Zavezanci davka od plovnih objektov dolžine nad X m. Zavezanci
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
81
za davek morajo napoved vtožiti v sk!adu z dotočiti, ki so oprcdetjena v javnem pozivu.
C Napoved za odmero davka od dediščin in dari! in davka od prodaje premičnega premoženja:
! Zavezanec za davek od dediščin in dari! je občan, ki podeduje ati dobi v dar premoženje in napove davek ob dedovanju ati ko prejme v dar premoženje.
2.	Zavezance za davek od premičnega premoženja je občan, ki proda premično premoženje in napove davek ob prodaji premoženja.
5.	čten
Občani so dotžni na javni poziv [n pod pogoji, ki jih dotoči skupščina občine s posebnim sktepom. predtožiti davčnemu organu podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve.
Ne gtede na prvi odstavek tega čtena. s o občani dotžni na pismeni poziv davčnega organa predtožiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve davčnemu organu.
tV. DAVK! !N NAČIN PO KATEREM OBČAN! POLAČ UJEJO DAVKE PO TEM ODLOKU
!. Davek od osebnega dohodka detavcev
6.	čten
Davek od osebnega dohodka detavcev se ptačuje po stopnji 0.35 %. Davka po tem čtenu ne ptačujejo detavci. zaposteni v invatidskih de-tavnicah. ustanovtjenih v sktadu z dotočhami zakona o usposabtjanju in zapostovanju invatidnih oseb (Ur. tist SRS. št. 18^76).
Sredstva, ki jih invatidske detavnice pridobijo z oprostitvijo davka po tem čtenu. smejo uporabiti samo za namene iz 39. in 4 !. čtena citiranega zakona.
2.	Davek od dohodka od kmetijske dejavnosti * Območje občine Koper se gtede ptačevanja davka od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadatjnjem beseditu davek iz kmetijstva) razvrsti v !!!. in !V. skupini katastrskih občin.
Davek iz kmetijstva se ptačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po stopnji, ki znaša:
—	v UL skupini katastrskih občin: Ankaran. Bertoki. Dekani. Koper. Ottra. Ptavje. Semedela. Škofije in Vangane! — 4 %.
—	v !V. skupini katastrskih občin, ki zajema vse ostate katastrske občine — 2 %.
S.	čten
Zavezanci, ki niso sami ati nphovi družinski čtani zavarovani po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov, ptačujejo poteg davka po stopnji iz 7. čtena tega odtoka še dodatni davek, in sicer:
—	V UL skupini katastrskih občin — 20%
—	V !V. skupini katastrskih občin — !5%
9. čten
Če ima zavezanec zemtjišče v obeh skupinah katastrskih občin se davek iz kmetijstva odmerja po katastrskem dohodku za vsako skupino posebej, in sicer po stopnji, ki vetja za skupino, v kateri teži zemtjišče.
!0. čten
Davek iz kmetijstva, ki ga doseže zavezanec z dotočenimi kmetijskimi proizvodnjami, ki niso ati so te v manjšem obsegu vezane na ob-detavo zemtjišč in dosega s tem višje dohodke, se ugotavtja po dejanskem dohodku, v sktadu z zakonom, družbenim dogovorom o usktaje-vanju davčne potitike v SR Stoveniji in tem odtokom:
1.	z rejo perutnine, če cetotni prihodek presega 4.000.000 din;
2.	s pitanjem govedi in prašičev na industrijski način, ki ni vezano na doma pridelano krmo. kot tudi v primerih, ko dokuptjena krmita industrijskega izvora presegajo 50 % skupne porabe krme gtede na normative. ki jih dotoči Rcpubtiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. če cetotni prihodek presega 4.000 000 dinarjev;
3.	s farmsko rejo drugih živati. če cetotni prihodek presega
4.000.000 dinarjev;
4.	z drevesničarstvom in trsničarstvom. speciatizirano proizvodnjo sadja, jagodičevja, otjk. vrtnin, cvetja in drugih vrst rastlinske proizvodnje. če cetotni prihodek presega 2.000.000 din;
5.	za dejavnost ribogojništva. proizvodnjo gob. tubrikuttura in druge podobne dejavnosti, ki niso vezane na ohdetavo zemtjišča. če cetotni prihodek presega 2.000.000 dinarjev.
Dejanski dohodek sc ugotavtja zavezancem, ki dosegajo dohodek iz več vrst kmetijske proizvodnje iz prejšnjega odstavka, če skupni cetotni prihodek presega 6.000.000 dinarjev.
tt. čten
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja po proporcionatni stopnji 25 %.
!2. čten
Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so oproščeni zavezanci davka za zemtjišče nad t ha razen za kutture kjer je dotočeno nad
ha:
!. na katere se nasadijo vinogradi, nasadi breskev in matirec — za dobo 4 tet;
2.	na katerem se nasadijo nasadi češenj nad 0.5 ha. jabtan in hrušk — za dobo 6 tet;
3.	na katerih se nasadijo nasadi orehov, mandetjnov. mandarin nad
0.5 ha. tešnikov. smokev in otjk nad 0.5 ha — za dobo S tet;
8.	ki sc pogozdi z drevesi igtavcev in tistavcev — za dobo !0 tet.
Oprostitve iz tega čtena se priznajo, če za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ ugotovi, da so bita deta opravtjena strokovno in v sktadu s programom razvoja kmetijstva v občini.
Oprostitev davka po tem čtenu uvetjavtja zavezanec z vtogo. ki jo vtoži pri davčnem organu do konca teta. v katerem so nastati pogoji za oprostitev. Zavezanec z vtogo predloži tudi mnenje pristojnega upravnega organa iz drugega odstavka tega čtena.
Oprostitve iz prvega odstavka tega čtena sc priznajo pri odmeri davka v nastednjih tetih.	,
!3. čten
Davke iz kmetijstva so oproščeni zavezanci, katerih tetni katastrski dohodek od'negozdnih površin ne presega zneska 2.050 din.
14.	čten
Zavezanci, ki so sami ati njihovi družinski čtani pokojninsko in inva-tidsko zavarovani na podtagi dohodkov iz kmetijstva, so oproščeni davka iz kmetijstva, če njihdv katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.000 din na zavarovanega družinskega čtana.
)5. čten
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vtagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in preureditev gospodarskih in stanovanjskih prostorov v turistične namene, najmanj v višini 50 % katastrskega dohodka zemtjišča. vendar ne manj kot ! 00.000 dinarjev, se prizna davčna otajšava. pod pogojem, da je zemtjišče ohdetano v sktadu z zakonom o kmetijskih zemtjiščih in programom razvoja kmetijstva v ohtčini
Otajšava za vtožena sredstva po prvem odstavku tega čtena sc prizna zavezancem na območju, ki so z ustreznim ptanskim dokumentom opredetjeni kot nerazvita področja v višini 50 % odmerjenega davka za' dobo petih tet in 20 % odmerjenega davka zavezancem, na preostatem območju občine Koper, če vtagajo sredstva v turistične namene. Za ostate namene iz prvega odstavka tega čtena 25% od odmerjenega davka za dobo 5 tet. in do 50 % za dobo 5 tet za območja, ki so z ustreznim ptanskim dokumentom občine opredetjene kot nerazvita področja.
Šteje se. da zavezanec izpotnjujc pogoje iz prvega odstavka tega čtena. če k vtogi za priznanje davčne otajšave predtoži pogodbo z gostinsko turistično organizacijo združenega deta. kateri bo po končani investiciji daj na razpotago najmanj 4 težišča za 5 tet. oziroma potrdito pristojnega organa za kmetijstvo, če je sredstva vtoži! v modernizacijo kmetijske proizvodnje.
!6. čten
Zavezancem davka iz katastrskega dohodka, ki so vktjučeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih ptanov občine, pod pogojem, da ohdetujejo zemtjišče v sktadu z zakonom o kmetijskih zemtjiščih. se prizna davčna otajšava. in sicer:
—	Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vktjučeni v družbeno organizirano proizvodnjo z najmanj 70% površine, sc prizna davčna otajšava v višini 70% odmerjenega davka;
—	Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vktjučeni v družbena or-
82
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — št. 8
ganizirano proizvodnjo z najmanj 30 % površin, se prizna davčna olaj-šava v višini 30% odmerjenega davka:
— Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeniv družbeno organizirano proizvodnjo najmanj 33 % površin, sc prizna davčna olaj-šava v višini 33 % odmerjenega davka.
Davčna olajšava sc prizna na podlagi vloge zavezanca in potrdila organizatorja družbene proizvodnje o izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena.
L7. člen
Zavezancem, ki dajo v zakup kmetijsko zemljišče organizacijarr združenega dela. organizacijam združenih kmetov, kmetijski zemljiškt skupnosti, združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo, sc prizna davčna olajšava:
—	zakup	nad	! do	3 let	30%
—	zakup	nad	3 do	5 let	30%
—	zakup	nad	3 do	7 let	70%
—	zakup	nad	7 let	!00%
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
IS.	člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu. delovni praksi, v skladu s programom usmerjenega izobraževanja, sc prizna davčna olajšava v višini 30% od izplačanih nagrad.
!9. člen
Za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija. se prizna ! 00 % davčne olajšave za dobo 2 let. za zemljišča, na katerih sg izvede komasacija ali arondacija pa se zavezancem prizna davčna olajšava v višini 30% odmerjenega davka za dobo 3 let. Davčna olajšava se prizna na podlagi vloge zavezanca, ki mora biti ustrezno dokumentirana.
20.	člen
Zavezancem za zemljišče \ obmejnem pasu m na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa prepovedano, se prizna davčna olajšava !00%.
21.	člen
Skupne olajšave davka iz kmeti jstva tega odloka ne morejo presegat) SO % odmerjenega davka, razen 100% olajšav iz 17 in 19. člena.
3.	Davek (id dohodka iz gospodarskih dejavnosti
22.	člen
Davek (id dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu "davek iz gospodarskih dejavnosti«), plačujejo delovni ljudje in občani, ki samostojno z osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v skladu z zakonom.
Davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od ostanka čistega dohodka po proporuonalni stopnji 32%.
23.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic se odmerja davek po dejanskem dohodku po proporcionalni stopnji 37 %. Zavezancem, ki dosegajo dohodek z občasnim opravljanjem gospodarske dejavnosti \e odmerja davek po dejanskem dohodku po proporcionalni stopnji 42%.
Najnižji znesek odmerjenega davka za za\ezance. ki so obdavčeni po dejanskem dohodku m ki mmajo ostanka čistega dohodka se obračuna v višini 20% enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. oz. 10% za zavezanec, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranskt poklic.
24.	člen
Davek po dejanskem dohodku iz gospodarske dejavnosti plačujejo zavezanci, ki ne izpolnjujejo pogojev za obdavčitev vpavšalncm letnem znesku po zakonu in tem odloku.
23. člen
Pri odmeri davka iz gospodarskih dejasnosti v pavšalnem letnem znesku se poleg zakonskih določi! upošteva še naslednja določila:
—	višino napovedanega dohodka
—	višino revaloriziranega bruto osebnega dohodka ustreznega po-
klica v preteklem letu v SR Sloveniji za zavezanec, ki opravljajo take dejavnosti kot glavni poklic, oziroma v višini 30% za zavezance, ki tako dejavnost opravljajo kot postranski poklic:
—	obseg poslovanja sorodnih ali podobnih dejavnosti za predvideni
čas obratovanja:
—	predvideni obseg dejavnosti v tekočem letu. za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic se povprečni osebni dohodek upošteva sorazmerno s številom dni. v katerih bo zavezanec opravljal dejavnost.
26.	člen
Davek (id dohodka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se za zavezance, ki jih določa zakon, lahko odmerja tudi zavezancem. ki opravljajo gostinsko in prodajo na drobno, s odročnih krp-)ih in ki sc s to dejavnostjo ukvarjajo v manjšem obsegu, s pogojem, da zaposlujejo največ enega delavca in tistim, ki opravljajo dejavnost ribolova. brodarsko dejavnost in prevoza oseb z avtotaksijem s tem. da izpolnjujejo pogoje določene z zakonom.
27.	člen
Osnova, ki se upošteva za odmero davka v pavšalnem letnem znesku, je lahko sišja od osnove ugotovljene \ 23. členu tega odloka, če se na podlagi podatkov o načinu in obsegu /a\ezančcvcga poslovanja, na podlagi primerjave z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih. / upoš!c\anjcm vrste in kategorije dejavnosti, ugodnost lokacije, konjunkture, m na podlagi drugih ugotovitev utemeljeno predvideva, da ho dohodek višji.
2K. člen
Pavšafni letni znesek davka za zavezance, ki opravljajo redno gospodarsko dejavnost ne more biti nižji od 10% revaloriziranega enoltncga povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka za zavezanec, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postransko dejavnost ne more hiti nižji od 3 % revalorf-ziranega letnega povprečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev \ gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
29.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za: nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov za razširitev dejavnosti, pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti tz že priznane amortizacije in iz kupnine prodanega osnovnega sredstva, se prizna davčna olajšava po določbah zakona'o davkih občanov Olajšavo se prizna v obliki znižanja ugotovljene davčne osnove v višini 23 % za dobo največ 3 let. odvisno od višine vloženih sredstev.
Za vlaganja v proizvodne dejavnosti, ki so v skladu z usmeritvami družbenega dogosora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini, ali za vlaganja v poslovni prostor v družbeno organizirani gradnji na podlagi dolgoročne pogodbe o kooperaciji, v primeru, da še nima ustreznega poslovnega prostora v občini, se ugotovljena davčna osnova zniža dodatnih 23 % za dobo 3 let odvisno od \ išine vloženih sredstev.
30.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost storitvenega značaja. razen zavezancev, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, ki se po družbenem dogovoru o pospešenem razvoju drobnega gospodarstva v občini Koper štejejo za debutarne, se prizna davčna olajšava v odstotnem znižanju odmerjenega davka po naslednjih dejavnostih:
a)	parketarstvo. teracerstvo. polaganje tlakov iz umetnih mas. so-boslikarstvo m pleskarstvo, polaganje ploščic, steklarstvo, kleparstvo m ključavničarstvo, inštalaterstvo. krovsts. popravljanje, mazanje, zaščita in čiščenje mot. vozil, tinomehanika. brivstvo — 20%:
b)	avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo. elektromehanika za gospodinjske aparate, radto in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken. stavbno kleparstvo — 30 % :
c)	krojaštvo. šiviljstvo, pletiljstvo. popravljanje kmetijske mehanizacije. čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, popravljanje dežnikov. kovaštvo, dimnikarstvo, sodarstvo. pečarstvo, tapetništvo in dc-koraterstvo. kolarstvo, tesarstvo — 40 % :
vse s pogojem, da je najmanj 30% celotnega prihodka ustvarjenega z opravljanjem storitev občanom in hišnim svetom.
29. marca 1985 — Št. 8
Davčno otajšavo je mogoče priznati, če so pogoji zanjo izkazani v posiovn.h knj.gah in da so te te v redu vodene, če jih je zavezanec dot-žan voditi.
* 3 !. čten
Zavezancem za davek, ki so pričeti z gospodarsko dejavnostjo (začetniki). razen prevoznikov z motornimi voziti, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, dejavnosti s področja računatništva in zajemanja podatkov za AOP. gostinskih obratov bifejskega značaja, zavezancem, ki opravtjajo gospodarsko dejavnost kot postranski poktic
sc prizna davčna otajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
a)	zavezancem iz 30. čtena tega odtoka se prizna:
—	za prvo teto	! oo %
—	: za drugo teto	30%
—	za tretje teto	23 %
Davčna otajšava po tej točki za prvo in drugo teto i/ktjučuje otajšavo iz 30. čtena. za tretje teto pa sc uvetjavi tista otajšava. ki je za zavezanca ugodnejša.
b)	zavezancem vseh drugih obrtnih storitev in proizvodnih gospodarskih dejavnosti:
—	za prvo teto	40 '%
—	za drugo teto	30 %
—	za tretje teto	20 %
vse s pogojem, da v redu vodijo postovne knjige, če so jih dotžni voditi.
Za teto postovanja po tem čtenu se šteje teto. v katerem je zavezanec postovat najmanj 6 mesecev.
Če je zavezanec v razdobju zadnjih petih tet opravtja! gospodarsko dejavnost iste ati sorodne stroke, nima pravice do davčne otajšave po tem čtenu. Davčna otajšava tudi ne pripada, če je isto ati sorodno dejavnost v zadnjih petih tetih opravtajt zakonec zavezanca v skupni ati samostojni obratovatnici ati čtan skupnega gospodinjstva ati nekdo drug v isti detavnici opravtja! gospo, dejavnost iste ati sorodne stroke.
Če je zavezanec preseti! sedež svoje dejavnosti na območje krajevne skupnosti, ki je v občinskem družbenem ptanu opredetjan kot manj rzavita, se šteje, da gre za novo dejavnost v smistu dotočb tega čtena. pogoj pa je. da v tej novi dejavnosti zapostuje vsaj enega detavca. ki ni njegov ožji družinski čtan.
Ce zavezanec prične z gospodarsko dejavnostjo v krajevm skupnosti. ki je z občinskim družbenim ptanom opredetjena kot manj razvita, se mu ne gtede na vrsto dejavnosti prizna davčna otajšava pod a) prvega odstavka tega čtena. če zapostuje vsaj enega detavca. ki ni njegov ožjt družinski čtan.
32.	čten
Zavezancem, ki opravtjajo gostinsko dejavnost v krajih, ki so z ustreznim družbenim ptanom dotočene kot manj razvite in dosežejo več kot 40% cetotnega prthodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna otajšava v višini 30 % od odmerjenega davka
33.	čten
Zavezancem davka, katerim se odmerja davek v pavšatnem tetnem zneske, kt vtagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo m modernizacijo opreme tn postovnih prostorov zaradt razširitve dejavnosti se prizna davčna otajšava v obtik) znižanja pavšatnega tetnega zneska.
Otajšava se prizna zavezancem, ki opravtjajo deficitarne dejavnosti iz 30. čtena tega odtoka v višini 40 % in za ostate dejavnosti v višini 30 % odmerjenega pavšatnega davka za dobo 3 tet. vendar največ do višine v'oženth sredstev.
Otajšave iz tega čtena se prizna zavezancem, pod pogojem, da zavezanec vtoži najmanj 20 % povprečnega enotetnega čistega osebnega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu SR Stoventje v pretektem tetu.
34.	čten
Zavezancu davka, obdavčenem po dejanskem dohodku, k. dodatno zaposli nove delavce, se v letu. za katero se odmerja davek, za v sakega takega delavca domerjeni davek zniža za znesek, k. ustreza l<W povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenth delavcev v gospodarstvu SR Sloven.je v preteklem letu. zavezancu obdavčenem v pavsal-
URADNE OBJAVE	83
nem tetnem znesku pa se pavšatni tetni znesek zniža za 20% na novo zapostenega detavca.
Davčna otajšava se prizna pod pogojem, da je bi! novo zaposteni de-tavec v tetu. za katerega se prizna davčna otajšava. v detovnem razmerju najmanj 9 mesecev Zavezancem, ki zapostijo detavca v drugi potovici teta m zavezancem, ki so obdavčeni v pavšatnem tetnem znesku. se davčna otajšava pod istimi pogoj) prizna ob odmeri za nastednje. teto.
Zavezanca davka obdavčenem po dejanskem dohodku se prizna davčna otajšava v višini 3 % od povprečnega čistega osebnega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu v SR Stoveniji v pretektem tetu. za vsakega že zapostenega detavca. k) m zakonec ati ožji družinski čtan.
Za novo zapostenega detavca se ne šteje detavec. ki je sktemt de-tovno razmerje za dotočen čas. nttt detavec. k) je nadomestit detavca. kateremu je prenehato detovno razmerje, zakonec ati ožji družinski čtan.
33. čten
Zavezancem, ki z izvozom btaga in storitev na konvertibitno področje ustvarjajo devizni prthv. se gtede na odstotm detež. ki ustreza razmerju med cetotnim prihodkom obratovatnice in dinarsko vrednostjo. doseženo z tzvozom btaga tn stontev. odmerjeni davek zniža:
—	za 5 % če znaša odstopnt detež izvoza od 5 % do !0%
—	za t()%	če	znaša odstotni detež	izvoza od	!0%	do	20%
—	za !5	%	če	znaša odstotni detež	izvoza od	20%	do	30%
—	za 25	%	če	znaša odstotni detež	izvoza od	30%	do	50 %
—	za 33	%	če	znaša odstotni detež	izvoza nad 50 %
Davčna otajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v pnmeru. ko je dev izni pritiv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ati organizacije združenega deta.
Davčna otajšava se prizna tudi za storitve, k) jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega deta in zavezancem, ki opravtjajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega deta sprejemajo dinarske (turistične čeke).
Zavezancem, ki imajo učence inšt udente na proivvodnem detu oziroma detov ni praksi — v sktadu s programom usmerjenega izobraževanja. se prizna davčna otajšava v višini 50 % od izptačanih nagrad po kotektivni pogodbi.
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo i/detkov umetne obrti za katere so prejeti znak kvahtete. se prizna davčna otajšava v višini 20 % od odmerjenega davka gtede na detež tega prihodka v cetotnem prihodku te dejavnosti.
36.	čten
Skupna otajšava iz 30., 3 !.. 32.. 34. in 35. čtena tega odtoka ne more presegati SO ' odmerjenega davka s tem. da se !00 ' ' davčna otajšava iz točke a) 32. čtena in otajšava 34. čtena v navedeno omejhev ne všteva.
37.	čten
Od dohodkov doseženih z opravljanjem kmcUjskih storttev drugim s kmetijsko ati drugo mehanizacijo in od dohodkov doseženih z izkortš-čanjem zemtjišča v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna in podobno) se davek ne ptača. če !etm dohodek po odbitku stroškov ne presega !0% povprečnega enotetnega čistega osebnega dohodka detavcev zapostenih v gospodarstvu v SR Stoveniji v pretektem tetu.
3H. čten
Davčne otajšave za davek iz gospodarskih dejavnosti, razen otajšave iz 30. čtena tega odtoka, se prtznavajo s tem. da jih zavezanec uvetjavtja v davčni napoved).
39.	čten	,
Dotočbe 31. čt. 34. č!.. prvega, četrtega, šestega in sedmega odstavka
35.	čt. m 36. čtena tega odtoka se uporahtjajo tud) za zavezance davka iz pokticnih dejavnost).
40.	čten
Zavezancem, davka po dejanskem dohodku se prizna izdatke za kut-turo in tetesno kutturo v višini do 20% povprečnega čistega osebnega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu SR Stoventje v tetu, za katero se odmerja davek.
4.	Davek po odbitku iz gospodarske dejavnosti
84
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — št. 8
41.	člen
Davek iz gospodarske dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
1 od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil športne napovedi ter pri !otu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeorolo-ških opazovakev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo ma!ih avtorskih pravic, od zbiranja naroči) za časopise, knjige, revije in podobno. od dohodkov delavcev, doseženih z oprav!janjem de! ob pretežni uporabi )astnc tetesne moči ter od dohodkov, doseženih z oprav-tjanjem postranskth kmetijskih dejavnosti — )0%;
2.	od provizij pos!ovnih agentov m poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti a!i z razmnoževanjem a!i izdajanjem avtorskih de), ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 %
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem de! po pogodbi o delu. sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke — 40%;
Ne plača se davek od dohodkov občanov, doseženih z zbiranjem odpadnega materiala in od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za izdelke domače obrti.
Davek po 3. točki ! odstavka tega člena se ne plačuje od prejemkov oseb, ki priložnostno ali po pogodbi o delu opravljajo storitve za krajevne skupnosti, hišne svete ter društva, ustanovljena po zakonu o društvih in za akcije izvedene iz proračuna občine, in od dohodkov invalidov s 100 % telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid. duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela; od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske, pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva; od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih območjih.
5.	Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
42.	člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti plačujejo zavezanci v skladu z zakonom (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti).
Davek iz poklicnth dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki ne izpolnjujejo pogojev za obdavčitev v pavšalnem letnem znesku, določenih z zakonom in s tem odlokom
Davek iz poklicnih dejavnosti, po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci po stopnji, ki velja za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.
Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku in po dejanskem dohodku, se glede višine in načina določanja davka, pogojev glede spremembe višine odmerjenega davka med letom, smiselno uporablajo določila zakona iz tega odloka, ki veljajo za zavezance iz gospodarskth dejavnosti
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic.
Ne glede na določbe !.. 2.. 3.,4., in 5. odstavka tega člena, se zavezancem za davek iz poklicne dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena (nudenje pravne pomoči ohačnom na podlagi pogodbe z DPS) odmerja davek po proporcionalni stopnji !0 % za obseg dejavnosti, ki je posebnega družbenega pomena.
Ne glede na določbe ! .. 2., 3.. 4.. in 5. odstavka tega člena znaša pavšalni letni znesek davka za posebne poklice najmanj 2 % revaloriziranega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto.
43.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dosežnega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci v skladu z zakonom in tem odlokom po stopnji 40 % od vsakega posameznega kosmatega dohodka
6.	Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
44.	člen
Davek od dohodkov iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) plačujejo zavezanci v skladu z zakonom in s tem odlokom.
45.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic plačujejo zavezanci:
—	za dohodke iz avtorskih pravic po stopnji — 32 %
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji — 5 %
46 člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic od osebnega posameznega dosežnega dohodka plačujejo zavezanci v primerih določenih z zakonom.
47. člen
Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
—	za dohodke iz avtorskih pravic po stopnji — 20%
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji — 3 %
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav, ki jih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe po stopnji — 20%
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka in avtorskih pravic od vsakega posameznega doseženega dohodka po stopnji — 40%.
za naslednje vrste dohodkov:
—	od reklamnih risb, in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del; od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
—	dohodkov od artistov, plesalcev in podobnih poklicev doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah; od izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščth, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz druge alinee tega odstavka ustvarjajo v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov ali organizacij združenega dela s področja kulture, se od takih dohodkoy plačuje davek po stopnji 20 %.
Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 45. in 47. člena, ki ga doseže oseba na katero jc prenešena avtorska pravica se plačuje po stopnji 50 %
bc	'	' 'fm
7.	Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic
48 člen
Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od dohodkov iz premoženja) je občan, ki pridobiva dohodek od nepremičnin, premičnin ali drugega premoženja in premoženjskih pravic v primerih in pod pogoji določenimi z zakonom.
Za dohodek iz premoženja se štejejo vsi dohodki, ki jih dosežejo občani v primerih in ob pogojih iz prejšnjega odstavka v enem koledarskem letu.
49. člen
Davek od dohodka iz premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Od osnove din		Po stopnji
	do 50.000	15%
nad 50.000	do 100.000	20%
nad 100.000	do 150.000	25%
nad 150.000	do 200.000	30%
nad 200.000	do 250.000	40%
nad 250.000	do 300.000	50%
nad 300.000		60%
	50. člen	
Osnova za davek od dohodkov iz premoženja se ugotavlja v skladu z zakonom in določili tega odloka
Osnova za davek je dosežen dohodek iz premoženja v letu, v katerem se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja, upravljanja in za enoletno amortizacijo ter stroške obratovanja, če te stroške plačuje zavezanec sam
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
85
51.člen
Stroški vzdrževanja, uprav!janja in !etno amortizacijo za oddajanje v najem stanovanj, stanovanjskih hiš, počitniških stanovanj, počitniških hiš ter drugih stanovanjskih in pos!ovnih*prostorov se priznavajo pavšalno v odstotku od doseienga dohodka.
Stroški po prejšnjem odstavku se priznavajo v naslednjih odstotkih:
- za oddajanje v najem stanovanjske hiše. stanovanja in stnao-vanjske prostore, počitniške hiše in počitniška stanovanja
-	opremljena	SO % .
neopremljena	30%
-	za pos!ovne prostore	30 %
-	za garaže	20%
— za oddajanje turistom opremljenih sob, apartmajev, stanovanj in stanovanjskih hiš ter počitniških hiš in stanovanj. Za obrabo prostorov in opreme ter drugih stroškov obratovanja ter za vrednosti storitev — 75%
V	pnmerih, ko zavezanec nudi turistom polpenzion a!i komp!et penzion se davek odmeri po dejanskem doseženem dohodku m uporabljajo stopnje iz 22. č!ena tega od!oka.
52.	člen
Davek na dohodek, dosežen s prodajo premičnih predmetov se pla-čuje, če posamična vrednost prodanih predmetov trajnejše uporabne vrednosti presega 60 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu.
Osnova za odmero davka od dohodkov, doseženih s prodajo premičnega premoženja se ugotavlja v skladu z zakonom.
53.	člen
Plačilo davka od dohodkov iz premoženja se oprosti, če zavezanec in njegovi družinski člani letno ne dosegajo dohodka iz tega vira in iz drugih virov, določenih v 5. odstavku 35. člena tega odloka, ki presega letni povprečni čisti osebni dohodek delavcev v gospodarstvu SR Sloveniji v preteklem letu v naslednjih odstotkih na družinskega člana:
—	če živi sam v gospodinjstvu — 60%
—	če živita dva in več članov v skupnem gospodinjstvu — 50 %
Dokazila o doseženem dohodku zaradi oprostitve plačila davka
predloži zavezanec ob predložitvi davčne napovedi
V	primeru, kadar zavezanec za davek od dohodkov iz premoženja proda osnovno sredstvo OZD z namenom, da se razvija proizvodna dejavnost v KS oziroma kraju, ki je z družbenim planom občine opredeljen kot manj razvit, se na podlagi mnenja !S SO prizna zavezancu davčna olajšava v celoti ali delno odmerjenega davka na podlagi sodne cenitve vrednosti osnovnih sredstev.
8.	Davek od premoženja
54.	člen
Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	Stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe);
2.	Prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekracijo;
3.	Plovne objekte dolžine nad 8 metrov.
55.	člen
Osnova za odmero davka od premoženja na posest stavb je vrednost, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinska skupščina.
56.	člen
Davek od premoženja na poest stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah od ugotovljene vrednosti, ki presega vrednost 160 kv m stanovanjske površine:
	Osnova din			%
		do	1,000.000	0,10
nad	1.000.000	do	2,000.000	0,20
nad	2,000.000	do	4,000.000	0,30
nad	4,000.000	do	6,000.000	0,45
nad	6,000.000	do	8,000.000	0,65
nad	8,000.000	do	10,000.000	0,85
nad	10,000.000			1,00
57.	člen
Davek od premoženja na posest stavb, stanovanj in drugih prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo. se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah od ugotovljene vrednosti:
	Osnova din		%
		do 1,000.000	1,00
nad	1,000.000	do 3,000.000	1,20
nad	3,000.000	do 6.000.000	1,30
nad	6,000.000	do 10,000.000	1,40
nad	10,000.000		1,50
58.	člen
Davek od premoženja na posest poslovnih prostorov se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah od ugotovljene vrednosti:
6 = 6	din	%
	do 1.000.000	0.15
nad 1.000.000	do 2,000.000	0,35
nad 2,000.000	do 3,000.000	0.55
nad 3,000.000	do 4.000.000	0.75
nad 4,000.000	do 5,000.000	1.00
nad 5,000.000		1.25
59.	člen
Lastniki plovnih objektov nad 8 do 9 m dolžrne plačuje davek v pavšalnem letnem znesku 20.000 dmarjev in po 8.000 dm za vsak nadaljnt meter dolžine. Pavšalni letni znesek pa se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5 %.
Za plovne objekte nad 8 do 9 m dolžine, stare nad 15 let se plačuje davek v pavšalnem letnem znesku 5.000 din in po 2.000 din za vsak na-daljni meter dolžine
60.	člen
Davka od premoženja po tem odloku so oproščeni zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon.
9.	Davek na dobttke od iger na srečo
61.	člep
Davek na dobitke od tger na srečo se plačuje po stopnji ! 5 %, v primerih kadar vrednost posameznega dobitka presega 10.000 dinarjev.
V. POROŠTVO, ODPIS IN ODLOG PLAflLA
62.	člen
Uprava za družbene pnhodke lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačilo davčnih in drugih družbenih obveznosti.
Poroštvo lahko zahteva, če dolg zavezanca ni hi! poravnan v šestih mesecih po zapadlosti in dolga ni uspela izterjati s prisilno izterjavo tz zavezančevega premoženja.
Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ah pravnih oseb, s katero se zavezuje poravnati neporavnane obveznosti namesto zavezanca.
!z poroštvene izjave mora bdi razvidno ali velja poroštvo za vse premoženje ali samo de! porokovnega premoženja.
Sestavni de! poroštvene izjave je izjava knjižne zastavne pravtee za določeno premično ali nepremično premoženje, s katerim je zavarovano poroštvo.
Poroštvena izjava in izjava zastave morata hiti overjeni pri pristojnem temeljnem sodišču.
Poroštvo za neporavnane obveznosti lahko traja največ 1 leto.
Po tem roku se dolg poravna iz zastavljenega premoženja poroka.
63.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ah dovoli obročno odplačevanje zapadlih obveznosti zavezancu, če ugotovi:
1.	Da gre za začasno plačilno nezmožnost, ki je nastala zaradi bolezni ah smrti v družini, elementarnih ah drugih nezgod, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, zaradi vojaške obveznosti ali drugih podobnih primerov;
2.	Da gre za začasno plačilno nezmožnost, ker zavezancu niso bili poravnani pravočasno izstavljeni računi za opravljeno storitev ah prodane proizvode;
86
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — št. 8
3.	Da bi bi!o z izterjavo do!ga ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegove družine;
4.	Da so nastopile druge objektivno nepredvidljive finančne težave. Za primere iz tega člena se lahko dovoli odlog plačila za 6 mesecev ali
obročno odplačevanje za dobo enega leta.
(e gre za primere navedene v tem členu se za čas za katerega je bi! davčni dolg odložen ali dovoljeno obročno odplačevanje, ne zaračuna zamudne obresti.
Odlog ali obročno odplačevanje uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo s tem, da predloži ustrezno dokumentacijo in mnenje obrtnega združenja. Davčni organ odloči o tem s posebno odločbo.
V! PREHOQNE IN KONČNE DOLOČBE
64.	člen
Stopnje davka po odbitku iz 41. in 43. člena tega odloka veljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
65.	člen
Zavezanci za davek iz 59. člena tega odloka vložijo za leto 1985 davčno napoved do 30. aprila.
66.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o davkih občanov (Ur. objave, št. 8/83, 28/83 in 15/84).
67.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
Št.: 42-10/85
Koper, 26. marca 1985	Predsednik
JANKO KOSM1NA, Ir. r.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1985. sprejela
ODLOK
O SPREMEMB A H IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČINI KOPER
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve v občini Koper (Uradne objave, št. 15/83 in 28/83) se tarifna številka 2 spremeni tako, da se glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
—	od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač — 6 %
—	od piva — 30 %
—	od naravnega žganja in vinjaka — 40%
—	od drugih alkoholnih pijač — 70%
OPOMBA:
Glede osnove, načina obračunavanja in plačevanja ter druge pogoje, se uporabljajo opombe k tarifni številki 2 republiškega zakona.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 16. februarja 1985 dalje.
Št. 421-1/85
Koper, 26. marca 1985	Predsednik
JANKO KOSMINA, l.r.
Na podlagi 1 člena zakona o komunalnih taksah ( Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83) in 239. člena statuta občine Koper, je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 sprejela
ODLOK
O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI KOPER
I.	SPLOŠNI DEL
1.	člen
V	občini Kopr se plačujejo komunalne takse za uporabo sledečih predmetov in storitev:
1.	za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa),
2.	za glasbene avtomate in igralna sredstva v javnih lokalih,
3.	za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih,
4.	za sporočila, objave in razglase po ozvočevalnih postajah,
5.	za uporabo javnega prostora, trga ali ulice in
6.	za rezervacijo javnega prostora za parkiranje.
Višina komunalne takse za posamezne taksne predmete ali storitve je določena v tarifi komunalnih taks. ki je kot posebni del — sestavni de! tega odloka.
2.	člen
Taksni zavezanec komunalne takse za začasno prebivanje v turističnih krajih je oseba, ki začasno prebiva na območju občine Koper kot turist, če s tem odlokom ali drugimi predpisi ni drugače določeno.
Taksni zavezanec za ostale komunalne takse, predpisane s tem odlokom, je organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija oziroma skupnost, civilno pravna oseba ali posameznik, ki uporablja predmete ali storitve, za katere so uvedene komunalne takse.
V	takšni tarifi je določeno, v katerih primerih je obračun, pobiranje in odvod pobrane takse dolina zagotoviti organizacija oziroma posameznik, ki ni taksni zavezanec.
3.	člen
V	primeru, da je taksa določena v letnem znesku, taksna obveznost pa ne traja celo leto, ta obveznost nastane z dnem namestitve taksnega predmeta oziroma pričetka uporabe storitve, preneha pa s potekom meseca, v katerem je zavezanec obvestil občinsko upravo za družbene prihodke o odstranitvi taksnega predmeta oziroma o prenehanju javne uporabe. V teh primerih se taksa obračuna v dvanajstinah letnega zneska za vsak začetni mesec taksne obveznosti.
Dejstvo, da zavezanec taksnega predmeta začasno ne uporablja ne glede na razlog neuporabe, ne vpliva na taksno obvezhost.
Zavezanec je dolžan nastanek taksne obveznosti prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v 15 dneh, če ni v taksni tarifi drugače določeno. Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu ter druge podatke, ki so pomembni za določitev višine komunalne takse.
4.	člen
(e je taksa določena v enkratnem ali dnevnem znesku, je taksni zavezanec dolžan pred namestitvijo oziroma uporabo taksnega predmeta o tem obvestiti občinsko upravo za družbene prihodke in plačati določeno takso, razen v primeru, če v taksni tarifi ni drugače določeno.
5.	člen
Komunalne takse se plačujejo v gotovini.
Takse, ki so določene v letnih zneskih, se plačujejo polletno vnaprej in zapadejo v plačilo I januarja ter I. julija in morajo biti plačane v 30 dneh.
V	primeru, če taksni zavezanec ne plača takse vnaprej, se mu plačilo takse naloži z odločbo, ki jo izda občinska uprava za družbene prihodke.
Za izterjavo komunalnih taks veljajo predpisi o davkih občanov. Pravica izterjave komunalnih taks zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti taksa plačana, pravica do povrnitve preveč plačane takse pa zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem je bila plačana.
6.	člen
^ začasno prebivanje v turističnih krajih so oproš-
1.	otroci do 7. leta starosti,
2.	vojni in delovni invalidi,
3	jugoslovanski državljani, ki so člani organizacij slepih ter slušno m govorno prizadetih,
4	jugoslovanski državljani z napotnico pristojnega zdravstvenega
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
87
5.	nosilci partizanske spomenice, 194!. narodni heroji in španski borci,
6.	ciani počitniške zveze in zveze tabornikov na organiziranih skupinskih ietovan jih v taborih, domovih, letoviščih in okrevališčih.
7.	učenci, dijaki, študentje in gojenci vojaških akademij na ekskurzijah. oziroma šolah v naravi v organizaciji vzgojno-izobraževalnih organizacijah.
8.	tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih oproščeni plačila drugih davkov in taks ali pa je za njih s posebnim mednarodnim sporazumom določena, oproščeni plačila taks za začasno bivanje.
9.	osebe, ki prebivajo v lastnih počitniških hišah oziroma stanovanjih in njihovi ožji družinski člani (zakonci, starši, otroci, zeti in snahe) in
! 0. osebe na letnem dopustu pri članih ožje družine ( kot so opredeljeni v prejšnji točki ter bratje in sestre) ter člani njihovih gospodinjstev. če ima stanodajalec stalno bivanje v občini Koper.
50% popust pri plačilu turistične takse uživajo jugoslovanski državljani. če so:
—	otroci od 7. do ! 5. leta starosti ali
—	upokojenci.
Oseba, ki želi koristiti oprostitev oziroma popust, se izkaže s potrdilom oziroma dokumentom, iz katere mora biti razvidno, da ima pravice uveljavljati predpisano olajšavo.
7.	člen
Komunalna taksa po tar. št. 1 se namenja za pospeševanjme razvoja turizma v občini, upoštevajoč družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse v Socialistični republiki Sloveniji. O razporejanju sredstev odloča izvršni svet na podlagi zahtevkov hotelskih in gostinskih organizacij, turističnih in drugih društev oziroma organizacij, krajevnih skupnosti, poslovnih skupnosti in drugih dejavnikov na področju turizma.
Komunalne takse po vseh ostalih tarifah so dohodek samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Koper in se uporabljajo za financiranje posebnega programa, ki ga ta skupnost sprejme v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine.
8.	člen
Z denarno kaznijo od 500 din do 15.000 din se kaznuje za prekršek posameznika, če v določenem roku ne prijavi predmeta ali storitve, za katerega je predpisano plačilo komunalne takse.
Posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo od 2000 do 60.000 din.
Pravno osebo, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 2000 do 60.000 din, odgovorno osebo pravne osebe pa z denarno kaznijo od 5000 do 15.000 din.
Pooblaščena organizacija za plakatiranje in izobešanje transparentov, ki prevzame naročilo za plakatiranje oziroma namestitev transparentov ne da bi ugotovila ali je naročnik predhodno plačal ustrezno komunalno takso, ali če prevzame naročilo, če prav taksa ni plačana v ustreznem znesku, se kaznuje z denarno kaznijo od 2000 do 60.000 din, odgovorna oseba pooblaščene organizacije pa z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din.
Z enako kaznijo kot v prejšnjem odstavku se kaznuje gostinska, turistična ali druga organizacija združenega dela, ki oddaja prenočišča oziroma vodi recepcijo za zasebne sobe ter njena odgovorna oseba, če ne obračuna in pobere turistične takse ali je ne odvede v roku, v skladu z določili tega odloka.
9.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinska uprava za družbene prihodke, komunalna inšpekcija in komunalni redarji.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Koper (Uradne objave, št. 18/65.2/67, 23/67. 5/72, 2/77. 8/79, !(y8! in 6/84) razen tarife za turistično takso za leto 1985 (Uradne objave, štr. 6/84). ki sc uporablja do 31. decembra 1985.
! 1. člen
Zavezanci, ki nadan uveljavitve tega odloka uporabljajo predmete in storitve, za katere je predpisana taksa v letnem znesku, so dolžni taksno obveznost prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah in sc uporablja od dneva uveljavitve, razen tarife št. 1. točka 1.1. in 1.2. o določitvi turistične takse za leto 1986. ki se uporablja od 1. januarja 1986 dalje.
H. POSEBNI DEL TARIF KOMUNALNIH TAKS TARIFA $T. !
Za vsak dan začasnega prebivanja na območju občine Koper plačajo:
11.	tuji gostje — 80.00 din
1.2.	domači gostje — 40.00 din
Za začasno prebivanje se šteje neprekinjeno bivanje do 45 dni. OPOMBE
a)	Turistično takso obračuna in pobere gostinska turistična ah druga organizacija združenega dela. ki oddaja prenočišča oziroma vodi recepcijo za zasebne sobe.
b)	Za pobrano turistično takso je treba do 5. v mesecu sestaviti poseben obračun za pretekli mesec in ga dostaviti občinski upravi za družbene prihodke, obračunano takso pa do istega dne nakazati v korist računa, ki ga določi ta občinski upravni organ.
c)	Osebe, ki začasno prebivajo pri sodnikih in niso oproščene plačevanja turistične takse po 6. členu tega odloka, so dolžne takso plačati pri občinski upravi za družbene prihodke.
TARIFA ŠT. 2
Za uporabo glasbenih avtomatov in igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letno:
2.1.	za glasbeni avtomat — 5.000 din
2.2.	za igralne avtomate z elektroniko — 5.000 din
2.3.	za kegljišča, balinišča in mini golf — 2.500 din
2.4.	za druga igralna sredstva — 4.000 din
OPOMBE
A) Javni lokali v smislu tega odloka so gostinski poslovni prostori: (gostilne, bifeji, restavracije, menze, ipd) igralnice in podobni prostori, namenjeni sprostitvi in rekreaciji kot tudLk tem prostorom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gosti. Javni lokali so tudi društveni prostori, namenjeni za sestajanje društvenih članov zaradi zabave in razvedrila Kot javni lokali se štejejo tudi cirkusi, luna parki in druga potujoča zabavišča.
h) Komunalna taksa pod točko 2. !. se plačuje le od glasbenih avtomatov (juke-box), ne pa tudi od drugih naprav, ki s pomočjo električne energije ali kako drugače reproducirajo glasbo (gramofoni, magnetofoni. ipd ), kot tudi ne od radijskih in televizijskih sprejemnikov.
c)	Med druga igralna sredstva štejejo razni stenski avtomati, namizni nogomet, biljard in podobna, ki v mehanizmu ne uporabljajo elektronike, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe.
d)	Komunalna taksa se ne plačuje od športnih igrišč, ki v tej tarifi niso posebej imenovana ( n.pr. tenis, košarka, rokomet, nogomet, ipd ), kot tudi ne od šaha, domin in igralnih kart.
e)	Ža uporabo balinišča ali kegljišča v društvernih prostorih telesno vzgojne oziroma športne organizacije, ustanovljene za ustrezno športno aktivnost (balinarski oziroma kegljaški klub) se komunalna taksa ne plačuje. Za ostale taksne predmete iz te tarife v uporabi v prostorih društev se plačuje polovica predpisane takse.
f)	Taksni zavezanec je organizacija združenega dela, druga organizacija ali posameznik, ki upravlja javni lokal, čeprav ni lastnik takšnega predmeta.
TARIFA ŠT. 3
Za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, se plača:
3.L če so trajnega značaja letno, glede na velikost
—	do	0,5 m*
—	nad	0,5	do 2 m^
—	nad	2	do 5 m*
—	nad 5 m* za vsak začeti m*
1.000.	00 din
2.000.	00 din
4.000.	00 din 800,00 din
88
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — §t. 3
3.2.	če niso trajnega značaja (razen plakatov in transparentov), g!ede na velikost
—	do 0,5 mi	25,00	din
—	nad 0.5	do 2 m*	100,00	din
—	nad 2 m*	300,00 din
3.3.	za plakate m transparente, od vsakega izvoda, glede na velikost
—	do 0.2 m*	2,00	din
—	nad 0.2	do 0,5 m*	5,00	din
—	nad 0.5	do Im*	15,00	din
—	nad 1 mi za vsak začeti m*	15,00	din
OPOMBE
a)	Za javno mesto po tem odloku se šteje vsaka javna površina, fasada. streha in podobna mesta, od koder je napis viden v okolico, ne glede na to, če je objekt, na katerem je taksni predmet v lastnini.
b)	Pooblaščena organizacija za plakatiranje in namestitev transparentov ne sme prevzeti naročila, če taksa ni predhodno plačana v ustreznem znesku.
c)	V primeru nepravilnih oblik taksnega predmeta predstavlja njegovo površino najmanjši možni prvokotnik. ki zajema vse njegove točke. Pri dvostranskih ali večstranskih napisih oziroma drugih taksnih predmetih, razen pri svetlobnih izveskih se vsaka stran šteje kot en taksni predmet.
d)	Ne šteje se za taksni predmet objava firme ali drug napis, ki je po zakonu oziroma odloku obvezen, pod pogojem, da po vsebini ustreza predpisu; vsaka nadaljnja označba pa se šteje kot reklamni napis.
e)	Ne šteje kot taksni predmet reklamni napis ali druge označbe v izložbah in vse tisto reklamiranje v zaprtih prostorih, ki se nanaša na blago oziroma storitve, ki se v tem prostoru nudijo.
Ne štejejo za taksni predmet oznake firme in druge oznake na vozilih in plovilih registriranih v občini Koper, ki se nanašajo na oznako ali reklamiranje dejavnosti lastnika vozila ali plovila, vse druge reklamne in druge oznake pa podležejo komunalni taksi. V teh primerih je taksni zavezanec lastnik vozila oziroma plovila.
f)	Takse so oproščeni:
—	reklamni napisi, ki opozarjajo na kulturna, zgodovinske in naravne znamenitosti;
—	objave državnih organov;
—	objave družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti v zvezi z družbenopolitičnimi aktivnostmi in manifestiacijami
—	objave družbenih organizacij v zvezi z nphovtnu aktivnostmi in
—	objave kulturnih in športnih ptireditev v organizaciji kulturnih in telcsnokulturnih društev iz občine, včlanjenih v občinsko ZTKO oziroma ZKO.
Takse so lahko oproščeni tudi vsi taksni predmeti iz te tarife, ki se nanašajo na večje zabavne prireditve, vključehe v program turistične ponudbe, če s tem soglaša občinski upravni organ za gospodarstvo.
g)	Za svetlobne napise oziroma oznake iz točke 3. L se plača polovica predpisane takse.
h)	Taksni predmet iz te tarife ni trajnega značaja, če ni objavljen več kot 30 dni.
TARIFA ŠT. 4
Za priložnostno uporabo ozvočevalnih sredstev za sporočila, objave in razglase se plača dnevno:
4.1.	za stacionarne ozvočevalne postaje — 1.000,00 din
4.2.	za mobilne ozvočevalne postaje — 2.000,00 din
4.1.	za gradbene namene - ureditev gradbišč za potrebe gradnje, rekonstrukcije ali adaptacijo
—	stanovanjskih objektov od m^
—	poslovnih in drugih objektov od m^
4.2.	za namene gostinstva, trgovine, ipd.
—	postavitev miz in stolov pred gostinskimi m drugimi objekti od m*
—	postavitev stojnic za prodajo blaga, razen na javnih tržnicah od m^
4.3.	za vse ostale namene (zabavišča, luna parki, ipd.)
S,00 din 10,00 din
8,00 din
8,00 din 10,00 din
OPOMBE:
a)	Za javno površino po tej tarifi štejejo uhce, ceste, trgi, pločniki, hodniki za pešce, pomoli, zelenice in parkirišča na območju občine Koper.
b)	Taksni zavezanci po tej tarifi so tisti, ki uporabljajo javne površine za namen, ki podleže taksi in ki so si za te namene morali pridobiti posebno dovoljenje občinskega komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve.
c)	Taksni zavezanci so dolžni uporabo javnih površin prijaviti občinski upravi za družbene prihodke, prav tako pa so dolžni sproti prijaviti vsako spremembo v velikosti uporabljene javne površine ali drugih okoliščin.
d)	V primeru, da taksni zavezanec ne ravna z določilo točke c., se mu za uporabo javne površine za čas od pričetka uporabe do dneva prijave predpiše taksa v dvojnem znesku.
e)	Na podlagi soglasja, ki ga izda občinski upravni organ za gospodarstvo na vlogo organizatorja večjih zabavnih prireditev, vključenih v program turistične ponudbe, so lahko za čas teh prireditev oproščeni takse taksni predmeti iz tarife 4.2.
TARIFA ŠT. 6
Za uporabo rezerviranih parkirnih prostorov na območju mesta Koper plačajo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ustanovitelji obratovalnic in drugi občani, ki so rezervirani prostor pridobili za opravljanje samostojne gospodarske, poklicne ali druge pridobitne dejavnosti letno
5.1.	za prvi parkirni prostor — 4.000 din
5.2.	za vsak naslednji parkirni prostor — 6.000 din
OPOMBE:
a)	Za rezervirane parkirne prostore po tej tarifi so mišljeni tisti parkirni prostori, ki so na podlagi posebnega dovoljenja občinskega komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve dodeljeni taksnim zvezancem po tej tarifi. Po tej tarifi niso taksni predmet parkirišča za avtotaksi, opredeljena z ustreznim predpisom.
b)	Plačila takse so oproščen! parkirni prostori, rezervirani za službena voztla zdravstvenih, socialnih, vzgojnovarstvenih in izobraževalnih organizacij ter državnih organov.
Št.: 423-2/85
Koper. 26. marca 1985	Predsednik
JANKO KOSM!NA, t.r.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 1 3/74) in 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu neprc-mtčnm v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 5/80) ter 239. člena statuta občine Koper, je Skupščina občine Koper, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 spre-
OPOMBE:
a)	Taksni zavezanec je tisti, ki izvaja sporočanje preko ozvočevalnih postaj.
b)	Zavezanec je dolžan nastale taksne obveznosti prijaviti občinski upravi za družbene prihodke pred pričetkom izvajanja.
c)	Takse so smiselno oproščene objave kot v opombi f. taksne tarife
3.
TARIFA ŠT. 5
Za začasno uporabo javnih površin pred stanovanjskimi, poslovnimi in drugimi objekti se plača dnevno.
VREDNOST! POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA Jičc	VREDNOST! STANOVANJSKE
HIŠE IN STANOVANJA V DRUŽBEN! LASTNIN! NA OBMOČJU OBČINE KOPER
!. člen
S	tem odlokom se določajo vrednosti elementov za izračun valorizi-rane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja po določilih 2. člena za prodajo stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list .st /74) in v smis!u določi! pravilnika o enotni metodologiji za
90
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — Št. 8
V posebnem delu proračuna se razporedijo sredstva za potrebe občinskega proračuna do višine dovo!jene porabe. Osta!a sredstva pa se v proračunu vodijo evidenčno in se razporedijo za posamezne namene v sk!adu z veljavnimi predpisi in družbenimi dogovori.
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihov a razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
3.	člen
Od tekočih izvirnih prihodkov občinskega proračuna se izloči ! ^ v sredstva rezerv občine Piran, razen od prihodkov. ki so namenjeni za intervencije \ porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv.
4.	člen
Sredstva posebnega dela občinskega proračuna bodo med letom enakomerno razdeljena med vse nosilce oziroma uporabnike, v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom skupščine ali izvršnega sveta, oziroma s posebno pogodbo drugače določeno.
5.	člen.
Prihodki, ki jih dosežejo upravni organi s svojo de jasnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom oziroma s posebnim predpisom drugače določeno.
Sredstva, ki jih s^vojo dejavnostjo v letu 1983 doseže geodetska uprava Koper, se v celoti odstopijo tej upravi namensko za nabavo in modernizacijo opreme.
Prihodki, ki jih ustvarijo upravni organi od najemnih upravnih in poslovnih prostorov upravne stavbe, so izjemoma prihodek posebnega računa občine Piran za vzdrževanje upravne stavbe.
6.	člen
Kot sredstva za delo se občinskim in medobčinskim upravnim organom ter organizacijam in pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih zagotavljajov letu 1985:
—	sredstva, ki jih delava v skladu z najedenim zakonom pridobijo kot dohodek delovne skupnosti.
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in za njegovega namestnika.
—	sredstva za opremo in amortizacijo,
—	sredstva za posebne namene.
, — sredstva za materialne stroške.
7.	člen
Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvršev-anju programa.
Podlaga za zagotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delav cev je štev ilo izv ajalcev potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog in povprečni osebni dohodek, glede na raven in gibanje osebni dohodkov delavcev v organizaciji združenega dela. ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, od približno enakih delovnih pogojih in odgovornostih za opravljeno delo.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, doseženega v preteklem letu v organizacijah združenega dela
8.	člen
Sredstva za realizacijo programov dela bodo med letom dodeljevana enakomerno kot mesečne akontacije. Organi poročajo izvršnemu svetu o realizaciji programov dela letno in sicer ob zaključku leta.
9.	člen
Prihodki, ki jih ustvarjajo upravni in pravosodni organi, ki delujejo na območju več občin na obali oziroma obalno-kraškem območju, so prihodek občinskih proračunov in, če m drugače dogovorjeno, se razporedijo po občinah v istem razmerju kot občine prispevajo financiranje teh organov.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine Piran (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene upravnih in prav osodnih organov, če bi se izkazalo, da
so jim zagotovljena sredstva v v išjem ali nižjem znesku kot bi jim pri-padata po sprejetih izhodiščih in vetjavnih samoupravnih aktih.
11.	člen
(e se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve, na podlagi predlaganega programa dela. ki ga potrdi izvršni svet. (e se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenese v tekočo proračunsko rezervo.
12.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1983. obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v letu 1985.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prev zemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale s proračunom zagotovljena sredstva.
13.	člen
Sekretariat za občo upravo in proračun občine Piran pri oprav ljanju nadzorstva nad izvajanjem občinskega proračuna nadzoruje:
—	finančno, materialno in računovodsko poslovanje občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe
—	porabo namenskih sredstev za katere se sredstv a delno ali v celoti zagotavljajo iz občinskega proračuna.
(e se pri opravljanju proračunskega nadzora pri organih, ki se jim sredstv a zagotav ! jajo iz občinskega proračuna ugotovi, da sredstv a niso bila porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena ali če finančno ali materialno poslovanje v organu ni ustrezno urejeno, mora občinski sekretariat za občo upravo in proračun o tem obvestiti izvršni svet in predlagati ustrezne ukrepe.
14.	člen
Organi m drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni občinskemu sekretariatu za občo upravo in proračun predložiti predračune oziroma finančne načrte za leto 1985 ter zaključne račune za leto 1984.
Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi vrniti občini in o uporabi teh sredstev odloča občinska skupščina ob sprejemanju zaključnega računa.
*	15. člen
Za izvrševanje občinskega proračuna je odgov oren Izvršni svet Skup ščine občine Piran.
Izvršni svet skrbi, da se med letom prihodke razporedi v skladu z njihovim dotokom.
Odredbodajalec celotnega občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta ali podpredsednik izvršnega sveta, kot pooblaščen odredbodajalec.
Poleg osebe iz prejšnjega odstavka je za zakonito porabo sredstev občinskega proračuna odgov oren tudi vodja računovodstv a proračuna.
16.	člen
Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstv a na ustrezne račune uporabnikov. razen sredstev za potrebe socialnega varstva, sredstev za splošno komunalno rabo. sredstev za odplačilo kreditov DPS. mrliško ogledno službo in za obv eznosti iz preteklih let.
17.	člen
Nosilci sredstev občinskega proračuna so:
—	za dejavnost skupščine, izv ršnega sveta, krajevnih skupnosti, negospodarskih investicij in intervencije v gospodarstvu: izvršni svet:
—	za odplačilo kreditov, socialno varstvo, za uveljavljanje temeljnih prav ic borcev. amortizacijo m mrliško ogledno službo sekretariat M občo upravo in proračun:
—	za sredstva splošne komunalne porabe, blagov ne rezerve in intervencije v porabi hrane: Komite za družbeno planiranje in družbene ekonomski razvoj:
za sredstv a, ki jih TUO občine in medobčinski uprav ni organi tei pravosodni organi pridobivajo kot dodatek delovne skupnosti, sred
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
89
izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni !ist SRS, št. 13/80).
2.	člen
Povprečna gradbena cena za ! kv. m koristne stanovanjskepovršine. veljavna na dan 31. 12. 1984. znaša 44.756 dinarjev.
V	kolikor je zagotovljena možnost uporabe zaklonišča se povprečni ceni iz prejšnjega odstavka prišteje še znesek v višini 5.00 % te povprečne cene (za zgrajena zaklonišča).
V	kolikor je zagotovljeno parkiranje v skupnih garažno parkirnih hišah, se k povprečni ceni iz prejšnjega odstavka prišteje še znesek v višini 9.41 % te povprečne cene.
3.	člen
Povprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo:
—	za komunalne naprave individualne rabe — 5.45 %
—	za komunalne naprave kolektivne rabe — 7.93 %
—	skupaj za komunalne naprave od povprečne cene iz 2. člena odloka — 13,38%
4.	člen
Za določitev osnovne vrednosti stavbnega zemljišča za leto 1985 ostane v veljavi odlok o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene kv. m stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščena stavbna zemljišča, objavljen v Uradnih objavah, št. 29/80. november 1980.
!. člen
V	2. členu odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Koper (Uradne objave, št. 5/83) se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"Občinski komite za SLO in DSZ ima predsednika, namestnika predsednika in 13 članov «
V	tretjem odstavku se za 7. alineo doda nova alinea, ki se glasi:
*— sekretar občinskega sekretariata za notranje zadeve,«
Sedanja 8. do 11. alinea postanejo 9. do 12. alinea.
V	tretjem odstavku se zadnja alinea spremeni tako, da se glasi:
* — dva družbenopohtična in strokovna delavca z izkušnjami na področju SLO in DSZ, ki ju predlaga predsedstvo občinskega komiteja ZKS«
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št : 021-9/83
Koper, 26. marca 1985
Predsednik
JANKO KOSM1NA, 1. r.
Na podlagi 8. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 in 273. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 2 !. marca 1985 sprejel
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 38-45/84 Koper. 26. marca 1985
PREDSEDNIK JANKO KOSM1NA. 1. r.
Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/83) ter 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 sprejela
ODLOK
O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČRTA POKOPALIŠČE
ŠKOCJAN
SKLEP
O OBJAV! PODATKOV O DOSEŽEN! RASTI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN ZA SKUPNO PORABO V GOSPODARSTVU OBČINE KOPER PO ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1984.
1.
Dosežena rast razporejenih sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v obdobju januar—december 1984 v primerjavi z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke in za skupno porabo po zaključnem računu za leto 1983 znaša v gospodarstvu občine Koper 68,3%.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 113-7/84 Koper, 21. marca 1985
Predsednik MILAN VERGAN, 1. r.
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt "Pokopališče Škocjan« po elaboratu, ki ga je izdela! Invest biro Koper pod št. 83/57 v marcu 1984.
2.	člen
Elaborat o zazidalnem načrtu iz prejšnjega člena je stalno na vpogled pri Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Koper.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 350-&84
Koper, 26. marca 1985
Predsednik JANKO KOSM1NA, 1. r.
Na podlagi 78., 79. in 80. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 238 člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1985 sprejela
O DOPOLNITVI ODLOKA O USTANOVITVI, SESTAV! IN NA LOGAH KOMITEJA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO OBČINE KOPER
OBČINA PtRAN
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih, družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in (M2) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1985 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1985
1.	člen
S proračunom občine Piran za leto 1985 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Piran.
2.	člen
Skupni prihodki proračuna znašajo: 298.323.520 din od tega:
—	za posebni de! proračuna — 218.503.620 din
—	odstopljeni prihodki turističnih taks — 64.000.000 din
—	odstopljeni prihodki taks na promet parklarjev in kopitarjev —
1.600.000	din
—	drugi odhodki DPS (presežek nad dovoljeno porabo) —
14.219.000	din
29. marca 1985 — št. 8
URADNE OBJAVE
91
stva za osebne dohodke in za druge potrebe upravnih organov, je nosi-!ec sredstev vsak organ, ki so mu sredstva dodeljena;
sredstva družbenopolitičnih organizacij: Občinska konferenca SZDL Piran
18.	č!en
Sredstva, ki so v proračunu namenjena za blagovne rezerve in intervencije v porabi hrane, bodo razporejene s posebnim programom, ki ga na pred!og Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj uprave občine Piran sprejme izvršni svet.
19.	č!en
Za zakonito in smotrno porabo sredstev, ki so organom odobrena iz občinskega proračuna je odgovoren predstojnik organa oziroma druga poob!aščena oseba kot odredbodajalec.
Poleg predstojnika je za zakonito porabo odgovoren tudi vodja računovodstva.
20.	člen
(e prihodki občinskega proračuna ne bodo pritekali tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet skupščine občine, da bi ohrani! proračunsko ravnotežje, začasno omeji porabo sredstev, ki so v proračunu zagotovljena za posamezne namene, vendar največ za 10 % ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ko so v proračunu razporejena za posebne namene.
Če bo zaostajal dotok proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena tega odloka bo izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnovesje predlagal skupščini občine Piran ustrezno spremembo proračuna.
21.	člen
Nosilci v proračunu razporejenih sredstev in njihove pristojne službe morajo skrbeti, da bo financiranje poračunskih potreb v okviru odobrenih sredstev.
22.	člen
Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen:
—	da lahko, če to narekujejo potrebe, spremeni namen in višino sredstev med posameznimi postavkami v okviru namena;
—	da vrši poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v programih dela organov,
—	odloča na podlagi pismenega predloga posameznih nosilcev sredstev o prenosih med sredstvi, ki so v proračunu namensko odobrena po 104. členu zakona o sistemu državne uprave,
—	dodeljuje organom sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev ter za delo in naloge, ki jih bodo začeli opravljati med letom.
23.	člen
Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen, da po potrebi razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke in v breme proračunske rezerve.
Predsednik izvršnega sveta je pooblaščen, da za manjše nepredvidene izdatke ali premalo predvidene izdatke v proračunu, odobri posamezna izplačila, vendar največ skupno letno do 50.0Ó0 din.
O tem naknadno poroča izvršnemu svetu.
O dokončni porabi sredstev tekoče proračunske rezerve za posamezne namene izvršni svet poroča skupščini občine Piran oh zaključnem računu.
24.	člen
Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen, da odloča o porabi sredstev rezervnega sklada do višine 500.000 dinarjev, vendar samo za namene določene v !. in 3. točki 39. člena zakona o financtranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74).
Za proračun pristojni upravni organ je v skladu z 39. in 41. členom navedenega zakona pooblaščen, da začasno razpolaga s sredstvi rezervnega sklada, če je dotok proračunskih prihodkov neenakomeren.
25.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
Štev.: 400-12/84-85 Piran, 25. marec 1985
Uradnih objavah.
Predsednik
DRAGO ŽERJAL. 1. r.
	BILANCA SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE PIRAN ZA LETO 1985	
Konto	Naziv		Plan 1985
1	2	3
!.	PRIHODKI	
70	Del presež. prihodkov, prenesen iz prejš. leta	474.920
71	Prihodki od davka iz dohodka OZD	80.000
72	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov	71.560.000
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka od prometa nepremičnin	
	in pravic	120,968.600
74	Prihodki od davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prih. od drugih	
	davkov	16.550.000
75	Prihodki od taks	73,700.000
77	Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od or-	
	ganov in organizacij DPS in drugi prihodkt	11.590.000
78	Prihodkt od drugih DPS	3,400.000
	VSEGA SKUPAJ PRIHODKI	298.323.520
H.	RAZPOREDITEV PRIHODKOV — ODHODKI	
400	Sredstva za dohodek delovne skupnosti	98,828.280
401	Sredstva za materialne stroške	17.001.890
402	Sredstva za amortizacijo	1,220.000
410	Sredstva za osebne dohodke in druge osebne	
	prejemke funkcionarjev in delegatov	33.844.830
411	Sredstva za potne stroške in selitvene stroške ter nadomestila za ločeno življenje delegatov in	
	funkcionarjev	220.020
415	Sredstva za investicije v osnovna sredstva	600.000
418	Sredstva za druge potrebe za delo upravnih or-	
	ganov	9,700.700
433	Druge potrebe za intervencije v gospodarstvu	64.960.000
442	Prispevek proračuna medobčinske skupnosti	18,370.400
454	Sredstva za socialno in otroško varstvo	4,150.000
456	Sredstva za zdravstveno varstvo m zdravstveno	
	zavarovanje	70.000
458	Sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic bor-	
	cev, vojaških invalidov in družin padlih borcev	9.059.700
460	Sredstva za krajevne skupnosti	8,311.100
461	Sredstva za družbenopolitične organizacije in	
	društva	12,696.200
462	Sredstva za komunalno rabo	1.759.800
470	Izločanje v stalno proračunsko rezervo -	2.802.300
481	Plačilo za bančne storitve in stroške plačilnega	
	prometa	60 000
482	Odplačilo kreditov in posojil DPS	114.000
483	Odhodki za obveznosti iz preteklega leta	200.000
488	Drugi odhodki DPS	14,352.300
Nerazporejena sredstva dovoljene porabe		—
		298,323.520
Na podlagi 6. in ! 1. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1985 sprejela
ODLOK
O DAVKIH OBČANOV V OBČIN! PIRAN
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Piran, plačujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) v občini Piran davke, po določbah zakona o davkih občanov (v nadaljnjem besedilu: zakon) po določbah tega odloka in drugih predpisih izdanih na podlag) zakona.
H. VRSTE DAVKOV
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
92
URADNE OBJAVE
29 marca 1985 — št.^
1.	davek od osebnega dohodka detavcev;
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti;
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti;
4.	davek od dohodka iz pokhcnih dejavnosti;
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izbotjšav;
6.	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic;
7.	davek od premoženja;
8.	davek za dobitke od iger na srečo.
! DAVEK OD OSEBNEG/^ DOHODKA DELAVCEV
3. č!en
Davek od osebnega dohodka detavcev ptačujejo občani v sk!adu z zakonom.
2. DAVEK OD DOHODKA !Z KMETIJSKE DEJAVNOST!
*	4. č!en
Območje občine se g!ede piačevanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nada!jnjem beseditu: davek iz kmetijstva) razvrsti v !!!. in !V. skupino katastrskih občin in sicer:
—	v !!!. skupino spada katastrska občina Piran. Piran — novi. Portorož in Sečovlje:
—	v !V. skupino spadajo vse druge katastrske občine.
5.	č!en
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti p!ačujejo zavezanci po stopnjah, ki so razhčne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
—	za tretjo skupino 4 %
—	za četrto skupino 2%
Osnova za odmero davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti je katastrski dohodek od negozdnih površin.
6.	č!en
Zavezanci, ki niso sami a!i njihovi družinski č!am pokojninsko in in-vahdsko zavarovani na podtagi dohodkov iz kmetijstva. p!ačujejo davek po stopnji iz prejšnjega čtena tega od!oka in po posebni stopnji v višini 10% od katastrskega dohodka od negozdnih površin.
7.	č!en
Dohodek iz zem!jišča, ki ga doseže zavezanec z doiočenimi kmetijskimi proizvodnjami, ki niso a!i so !e v manjšem obsegu vezane na ob-de!avo zem!jišča, se ugotavlja po dejanskem dohodku v sktadu z zakonom.
8.	č!en
Osnova za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku. je ostanek čistega dohodka iz kmetijske dejavnosti zavezanca.
9.	č!en
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja po stopnji 25% od ostanka čistega dohodka.
10.	č!en
Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščena zem!jišča:
1.	ki so bita neuporabna za kmetijstvo, pa so z investicijami zavezanca postata uporabna — za dobo 10 !et;
2.	na katerih se zasadijo vinogradi, nasadi breskev, in marelic na dobo 4 !et;
3.	na katerih se zasadijo nasadi češenj. jab!an, hrušk in smokev za dobo 8 !et;
4.	na katerih se nasadijo nasadi orehov. mande!jnov, tešnikov in o!jk za dobo 10 !et;
5.	ki se pogozdijo z drevesi igtavcev in hstavcev za dobo 10 !et.
Navedene oprostitve se priznajo samo. če za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi ugotovi, da so bi!a de!a opravljena strokovno in skiadno s programi razvoja kmetijstva v SR Stoveniji oziroma v občim Piran.
Začasno oprostitev davka po tem č!enu uve! javlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pn davčnem organu do konca !eta, v katerem so nastati pogoji za oprostitev. Ce vloga ni pravočasno v tožena, se oprostitev prizna
šete od 1. januarja nastednjega teta. Za pretekta teta pa se trajanje oprostitev skrajša.
Davčm organ odtoči o zahtevi potem, ko dobi podatke za kmetijstvo pristojnega upravnega organa občine, da zavezanec izpotnjuje pogoje za oprostitev davka
11.	čten
Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka so oproščeni zavezanci. ki so sami ati njihovi družinski čtani pokojninsko m mvatidsko zavarovani in imajo statno bivanje v eni izmed katastrskih občin ! V. skupine. katerih skupni dohodek od negozdnih površin ne presega znesek 65.400 din. pod pogojem, da je zemtjišče obdetano v sktadu z zakonom o kmetijskih zemtjiščih.
12.	čten
Davka iz kmetijstva so oproščeni tastniki zemtjišč katerih tetni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega znesek 2.050 din.
13.	čten
Zavezanci, ki so sami ati njihov i družinski čtani pokojninsko in inva-tidsko zavarovani na podtagi dohodkov iz kmetijstva, so oproščeni davka iz kmetijstva, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.000 din na zavarovanega družinskega čtana.
14.	čten
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vtagajo sredstva v družbeno or-ganizorano modernizacijo gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih postopij v turistične namene najmanj v višini 50 % katastrskega dohodka zemtjišča. vendar najmanj 100.000 din, se prizna davčna otajšava pod pogojem, da je zemtjišče obdetano v sktadu z zakonom o kmetijskih zemtjiščih in proizvodnim setvenim ptanom občine.
Otajšava za vložena sredstva po prejšnjem odstavku se prizna zavezancem. ki prebivajo na območju krajevne skupnosti Raven, Padna. Nova vas v višini 50 % odmerjenega davka za dobo petih tet in 25 % odmerjenega davka zavezancem, ki prebivaja preostatem območju občine Piran.
Za vložena sredstv a nad zneskom dotočenim v prvem odstav ku tega čtena se poveča otajšava v enakem odstotku, kot znašajo vtoiena sredstva nad tem zneskom, vendar največ do višine 50 % odmerjenega
davka.
15.	čten
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki so vktjučeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpotnjujejo obveznosti setvenih ptanov občine ter obdetujejo zemtjišče v sktadu z zakonom o kmetijskih zemtjiščih se prizna otajšava do višin 70% odmerjenega davka.
Otajšava iz prejšnjega odstavka se prizna zavezancem:
—	ki so vktjučiti v družbeno organizirano proizvodnjo, zemtjišče, ki zajema nad 50 % katastrskega dohodka za katerega se jim odmerja davek, v višini 50% odmerjenega davka;
—	ki so vktjučiti v družbeno organizirano proizvodnjo, zemtjišče, ki zajema nad 80 % katastrskega dohodka za katerega se jim odmerja davek, v višini 70% odmerjenega davka.
16.	čten
Zavezancem, ki dajejo v zakup zemtjišče organizaciji združenega deta. organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemtjiški skupnosti ati združenem kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo se prizna davčna otajšava:
—	za zakup nad	I do 3 tet	30	%
—	za zakup nad	3 do 5 tet	50	%
—	za zakup nad	5 do 7 tet	70	%
—	za zakup nad	7	tet	100	%
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na to zemtjišče.
17.	čten
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invatidsko za-v arov ani na podtact dohodkov iz kmetijstva in preživtjajo otroke, ki so na rednem šotanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna davčna otajšava v višini 10 % odmerjenega davka za vsakega otroka na šotanju.
9. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
93
18.	č!en
Zavezancem, k! trna jo učence in študente na proizvodnem detu ozi-)ma delovnt praks!, se prizna davčna olajšava v visim 15 % od izplača-ih nagrad.
19.	č!en
Zavezancem davka iz kmetijstva za zem!jišča, ki se nahajajo na vod-th rezervafh. rezervatih visokonapetostnih daljnovodov, katerih iz-oriščanje je omejeno z ukrepom pristojnega organa, se prizna davčna !ajšava do vtšine 100 % odmerjenega davka. Odstotek olajšave je od-tsen od možnosti izkoriščanja navedenih zemljišč.
20.	člen
Za zemljišča na katerih se z investicijami zavezanca izvede meliora-ja, se prizna 100 % davčna olajšava; za zemljišča na katerih se izvede omasacija ali arondacija pa se zavezancem prizna davčna olajšava v išini 30% odmerjenega davka za dobo trajanja takih postopkov.
21.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti se poleg olajšav in opro-:itev določenih s tem odlokom, če izpolnjujejo pogoje, priznajo tudi lajšave in oprostitve določene z zakonom.
DAVEK OD DOHODKA 1ZGOSPODARSK1H DEJAVNOST!
22.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedi-: davek iz gospodarskih dejavnosti) plačujejo delovni ljudje in obča-, ki samostojno, z osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina ičanov, opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v skladu z tkonom.
23.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo tvezanci, ki ne izpolnjujejo pogoje za obdavčitev v pavšalnem letnem lesku, določenih z zakonom in s tem odlokom Davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje j ostanka čistega dohodka po proporcionalni stopnji 32 % od ugotov-ene osnove.
Zavezanci, ki ne dosežejo ostanka čistega dohodka najmanj v višini 0% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka v gospodar-vu v SR Sloveniji v letu za katero se odmerja davek, plačajo davek iz aspodarske dejavnosti v pavšalnem letnem znesku po določbah 29. tena tega odloka.
Zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic se od-lerja davek po stopnji 37 % in zavezancem, ki občasno dosegajo do-odek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 42 % od ugo-)vljene osnove.
24.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti se plačuje tudi od dohodkov dose-enih:
—	z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, kot so: kopanje eska. gramoza in kamna, žganje opeke. apna. oglja in podobno;
—	z opravljanjem kmetijskih storitev s kmetijsko mehanizacijo če :tni dohodek po odbitku stroškov presega 10 % povprečnega čistega Unega osebnega dohodka delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v treteklem letu. Davek se odmerja po stopnji iz drugega odstavka 23. lena tega odloka
23. člen
Pri odmeri davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem nesku se upoštevajo naslednja merila:
—	višina napovedanega dohodka.
—	višina povprečnega bruto osebnega dohodka ustreznega poklica ' preteklem letu v SR Sloveniji za zavezance, ki opravljajo take dejavnosti kot glavni poklic, oziroma v višini 30 odstotkov za zavezance, ki ako dejavnost opravljajo 1tot postranski poklic.
—	določeni, oziroma predvideni čas obratovanja.
—	predvideni obseg dejavnosti v tekočem letu; za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic se povprečni osebni dohodek upošteva sorazmerno številu dni v katerih bo zavezanec opravlja! dejavnost.
26.	člen
Poleg men! določenih z zakonom in s tem odlokom se pri določitvi letnega pavšalnega zneska smiselno upoštevajo stopnje davka in prispevkov iz osebnega dohodka, ki veljajo za zavezance davka po dejanskem dohodku, razen stopenj za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje in otroško varstvo.
Za zavezance, kt opravljajo dejavnost kot postranski poklic se pri določitvi letnega pavšalnega zneska smiselno uporabljajo določila iz tretjega odstavka 23. člena tega odloka.
27.	člen
Osnova za odmeri davka v pavšalnem letnem znesku ugotovljena po menlihJz prejšnjega člena se lahko zmanjša po naslednjih kriterijih:
a)	če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi starosti:
—	nad 33 let ženske oziroma 69 let moški za 30%,
—	nad 60 let ženske oziroma 65 let moški /a 45
—	nad 65 let ženske oziroma 70 let moški za 60%,
—	nad 75 let zavezanci, če predvideni oziroma ocenjeni dohodek iz gospodarske dejavnosti in iz drugih virov ne presega 70 odstotkov od povprečnega čistega osebnega dohodka v SR Slovenijt v preteklem letu -za 100%.
b)	če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi kroničnega obolenja ali invalidnosti za 25'% če je z czancu prtznana najmanj 50% invalidnost.
Če je zavezanec upravičen, da uveljavlja olajšave iz točke a) in h) tega odstavka, se upošteva olajšava, ki je ugodnejša za zavezanca.
28.	člen
Davek iz dohodka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se lahko odmerja tudi zavezancem, ki opravljajo dejavnost ribolova. brodarsko dejavnost in prevoz z avtotaksijem, ter zavezancem, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga na drobno v naseljih Dragonja. Raven, Nova vas in Padna; zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v naseljih Raven. Nova vas in Padna in dimnikarsko dejavnost v skupni obratovalnici, če posamezni zavezanec izpolnjuje pogoje določene z zakonom.
29.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska davka iz opravljanja gospodarske dejavnosti ne more hiti nižja od 5% enoletnega povprečnega čtstega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Slov eniji v preteklem letu.
30.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, ki se po družbenem dogovoru o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Piran štejejo za deficitarno, se prtzna posebna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka po skupinah dejavnosti kot sledi:
1.	skupina:
Dimnikarstvo, kovaštvo, popravljanje koles, izdelava ključev, vul-kanizerstvo, popravljanje poljedelskih strojev, žaganje drv, čiščenje prostorov, tesarstvo, parketarstvo. polaganje stenskih in talnih oblog, soboslikarstvo-pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, kamnoseštvo in teracerstvo. steklarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo. montaža televizijskih anten, urarstvo, krojaštvo in šivilstvo, pletiljstvo in veziljstvo,čevljarstvo, dežnikarstvo. pralnice-likalnice in prodaja ter dostava plina na dom za potrebe gospodinjstva, trgovine z živili v naseljih Dragonja. Padna. Raven in Nova vas — v višini 40%.
H. skupina:
Elektromehanikarstvo za gospodinjske stroje, popravljanje RTV aparatov, zidarstvo in fasaderstvo, stavbno kleparstvo — ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo in plin, popravljanje, vzdrževanje in mon taža centralne kurjave, instalaterstvo za termo in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, popravljanje in izdelovanje stavbnega ter sobnega pohištva, graverstvo, optika in krovstvo v višini 30%.
!!!. skupina:
Ključavničarstvo, popravljanje motornih vozil, avtokleparstvo-li-čarstvo, avtoelektričahtvo, izdelovanje in popravljanje plovnih objektov v višini 20 %.
Davčne olajšave po tem členu je mogoče priznati le v primeru, da je najmanj 50% celotnega prihodka zavezanca doseženega z opravljanjem storitev občanom in hišnim svetom in so ti pogoji izkazani v po-
29. marca 1985 — §t. 8
URADNE OBJAVE
95
od prejemkov zavarovalmh poverjenikov, od dohodkov hidrometeo-ro!ošk)h opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo mahh avtorskth pravic. od zbiranja naroči) za časopise, knjtge. revije in podobno, od dohodkov delav cev, doseženih z opravljanjem de! ob pre-tezm uporab! iastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z oprav-ijanjem postranskih kmettjskih dejavnosti 10%,
2.	od provmj poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov. od dohodkov, doseženih s prodajo izdeikov uporabne umetnost! a)! z razmnoževanjem a!i izdajanjem avtorskih de), ki se ne štejejo za izvirmke. od dohodkov potujočth zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdeikov ročne izdeiave, ki jih ni možno šteti za iz-de!ke domače a!i umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan tzdeiuje pri!ožnostno — 25 %.
3.	od dohodkov oseb. ki priložnostno oprav!jajo storitve za organizacije združenega de!a. državne organe ter druge organizactje in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem de! po pogodb) o de!u, sk!enjeni v sk!adu s predpisi odelovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke — 40%.
Ne p!ača se davek od dohodkov občanov, doseženih z zbiranjem odpadnega materia)a in od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za izdelke domače obrt!.
Davek se tudi ne p!ača: od dohodkov oseb po 3. točki 1. odstavka tega č!ena, ki pri!ožnostno a!i po pogodbi o de!u opravljajo storitve za krajevne skupnosti, hišne svete ter društva. ustanov!jena po zakonu o društvih; od dohodkov invalidov s 100 % te!esno okvaro, osebe, ki so izgubite vid. duševno bo!ne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna de!a preko organizacij združenega de!a. od dohodkov , doseženih z oprav!janjem storitev za h!evske, pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov zbiranja, prenosa in razde!jevanja pošte v odročnih območjih.
4	DAVEK OD DOHODKA !Z POKL!CN!H DEJAVNOST!
43.	č!en
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti p!ačujejo zavezanci v sk!adu z zakonom (v nadatjnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti).
Davek iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci. ki ne izpolnjujejo pogojev za obdavčitev v pavšalnem letnem znesku, določenih z zakonom in s tem odlokom.
Davek po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci po stopnjah iz
23.	člena tega odloka, ki veljajo za zavezance, ki oprav ljajo gospodarsko dejavnost.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena po proporcionalni stopnji v višini 10% od ugotovljene osnove.
44.	člen
Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku in po dejanskem dohodku, se glede višine in načina določanja davka, pogojev glede spremembe višine odmerjenega davka med letom ter olajšave zaradi v laganja v osnov na sredstva, smiselno uporabljajo določila zakona iz tega odloka, ki veljajo za zavezance iz gospodarskih dejavnosti.
Višina pavšalnega letnega zneska davka iz poklicnih dejavnosti ne more biti nižja od 2 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
45 člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega doseženega kosmatega dohodka (davek po odbttku) plačujejo občani v skladu z zakonom.
Davek iz pokliemh dejavnosti po odbitku plačujejo zavezanct po stopnji 40 % od vsakega posameznega doseženega kosmatega dohodka.
5	DAVEK OD DOHODKA !Z AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
46.	člen
Davek od dohodkov iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) plačujejo zavezanci v skladu z zakonom in s tem odlokom.
47.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic plačujejo zavezanci po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka:
—	za dohodke iz avtorskih pravic po stopnji 32%
— za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 5%
4S.	člen
Davek iz av torskih pravic, patentov in tehničnih tzboljšav od vsakega posameznega doseženega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
—	za dohodke iz avtorskih pravic po stopnjt 20 %
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 3 %
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav, ki jih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe po stopnji 20%.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz av torskih pravic od vsakega posameznega doseženega dohodka po stopnji — 40 %
Za naslednje vrste dohodkov:
—	od reklamnih risb in plasttk. reklamnih napisov in govorjemh besedil. reklamnih filmov , diafilmov m diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del; od raznih skic in risb, stripov, križank m drugih podobnih del;
—	dohodkov od artistov, plesalcev in podobnih poklicev doseženih na zabavno glasbenih prireditvah; od izvajalcev glasbenih del na zabavah. plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz druge alinee tega odstavka ustvarjajo v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov ali v organizacijah združenega dela s področja kulture, sc od takih dohodkov plačuje davek po stopnji — 20 %.
49.	člen
Davek od dohodka iz av torskih pravic, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, se plačuje po stopnji iz 47. in 4H. člena tega odloka povečan za 50 %.
6	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
50.	člen
Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od dohodkov iz premoženja) je občan, ki pridobiva dohodek od nepremičnin, premičnin ali drugega premoženja in premoženjskih pravic v primerih in pod pogoji določenimi z zakonom.
Za dohodek iz premoženja se štejejo vsi dohodki, ki jih dosežejo občani v primerih in oh pogojih iz prejšnjega odstavka v enem koledarskem letu.
51.	člen
Davek od dohodka iz premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Od osnove din		Stopnja
	do 50.000	15%
nad 50.000	do 100.000	20%
nad 100.000	do 150.000	25%
nad 150.000	do 200.000	30 %
nad 200.000	do 250.000	40%
nad 250.000	do 300.000	50%
nad 300.000		60%
52.	člen
Osnova za da^ek od dohodkov iz premoženja se ugotav !ja v skladu z zakonom in določili tega odloka.
Osnova za davek je dosežen dohodek iz premoženja v letu v katerem se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja, uprav ljanja in za enoletno amortizacijo ter stroške obratovanja, če te stroške plačuje zavezanec sam.
53.	člen
Stroški vzdrževanja, upravljanja in letno amortizacijoza oddajanje v najem stanovanj, stanovanjskih hiš, počitniških hiš, počitniških stanovanj. ter drugih stanovanjskih in poslovnih prostorov se priznavajo v odstotku od doseženega dohodka
Stroški po prejšnjem odstavku se priznavajo:
— za oddajanje v najem stanovanjske hiše, stanovanja in stanovanjske prostore ter počitniške hiše in počitniškega stanovanja
94
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — §t. 8
slovnih knjigah ter da so !c te v redu vodene, če jih je zavezanec dolžan voditi.
31.člen
Zavezancem, ki so pnčeli z opravljanjem gospodarske dejavnosti (začetniki) se prizna davčna olajšava z odstotmm znižanjem odmerjenega davka:
a) zavezancem, ki opravljajo dejavnost iz 30. člena tega odloka:
1.	Za dejavnosti razvrščene v prvi skupini:
—	za prvo leto poslovanja za	100 %
—	za drugo leto poslovanja za	50 %
—	za tretje leto poslovanja za	25 %
2.	Za dejavnosti razvrščene v drugi in tretji skupini:
—	za prvo leto poslovanja za	"0
—	za drugo leto poslovanja za	50 %
—	za tretje leto poslovanja za	20 %
b) Zavezancem ostalih dejavnosti:
—	za prvo leto poslovanja za	40 %
—	za drugo leto poslovanja za	25 %
—	za tretje leto poslopja za	10%
Davčno olajšavo p cm členu se ne prizna zavezancem iz gospodarske dejavnosti, k) opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost avtomatske obdelave podatkov, gradbene mehanizacije in gostinstvo bifejskega značaja ter postransko dejavnost.
Ce je zavezanec v zadnjih petih letih v tej ali v drugi občini opravlja! gospodarsko dejavnost iste ali sorodne stroke, nima pravice do davčne olajšave po tem členu. Davčna olajšava tudi ne pripada, če je isto ali sorodno dejavnost v zadnjih petih letih v tej ali v drugi občini opravlja! ožji družinski član zavezanca v skupni ali samostojni obratovalnici.
32.	člen
Zasezanccm. ki opravljajo gostinsko dejavnost na območju krajevne skupnosti Raven-Padna-Nova vas in dosežejo več kot 40 % celotnega pnhodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 30 ' ^ odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata.
33.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek po dejanskem dohodku in vlaygajo sredstva za razširitev materialne osnove dela, se priznajo olajšave v skladu z zakonom.
Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna zavezancem iz 30. člena tega odloka v višini 25 % v oblik) znižanja ugotovljene davčne osnove za dobo 5 let
Za vlaganje sredstev za nabavo, rekonstrukcijo ter modernizacijo opreme in poslovnih prostorov, zaradi razširitve materialne osnove dela proizvodne dejavnosti, v skladu z usmeritvami družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini, se prizna davčna olajšava v višini 50 %, v obliki znižanja ugotovljene davčne osnove za dobo pet let. Olajšava se prizna tudi zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširitev materialne osnove dela v gostinske obrate, ki dosežejo v letu za katero se odmerja davek, več kot 50 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči.
34.	člen
Zavezancem davka, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska.
Olajšava se prizna za zavezance, ki opravljajo deficitarne dejavnosti naštete v 30. členu tega odloka v višin' 40 % in za ostale dejavnosti v višini 20% odmerjenega pavšalnega letnega zneska.
35.	člen
Olajšave iz 33. in 34. člena tega odloka se prizna le pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek ki ustreza 40% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu in ne velja za vložena sreds'va za nakup osebnih avtomobilov.
36.	člen
Zavezancem davka po dejanskem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu za katero se odmerja davek, za vsakega takega
delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Zavezancem obdavčenim v pavšalnem letnem znesku pa se v pavšalni letni znesek zniža za 20 % za dodatno zaposlenega delavca.
Davčna olajšava se phzna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu. za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pn zavezancu najmanj devet mesecev, (e je zavezanec dodatno zaposli! novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je skleni! delovno razmerje za določen čas. niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomesti! delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
37.	člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev odmerjeni
davek zniža:
če znaša odstotni delež izvoza	se zniža davek
5-10%	5%
10-20%	10%
20 -30 %	15%
30 -50 %	25%
nad	50%	35%
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
38.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence v gospodarstvu in za študente na proizvodnem delu — na delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
39.	člen
Zavezancem obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju in za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, ter pokojnine in te za zavezance ter vse družinske člane skupnega gospodinjstva. Dohodki, od katerih se plačuje davek v letnem pavšalnem znesku se vključujejo tako, da se odmerjeni pavšalni davek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek pa se vključuje tako, da se poveča s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije
Zavezancem, ki imajo status borca se pod pogoji iz tega člena zniža odmerjeni davek za 10%.
40	člen
Skupne olajšave za davek iz gospodarskih dejavnosti ne smejo presegati 80 % odmerjenega davka s tem. da se 100 % iz 3 !. člena in olajšava iz 36. člena tega odloka ne vštevata v navedeno omejitev.
41	člen
Vse davčne olajšave za davek iz gospodarskih dejavnosti, razen olajšav iz 31. člena tega odloka, se priznavajo na podlagi posebne vloge zavezanca in predložitve potrebne dokumentacije, ki mora biti davčnemu organu predložena v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi.
42. člen
Davek iz dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
! od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu.
96
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — Št. 8
—	opremljena 50 %
—	neopremljena 30%
—	za poslovne prostore 30%
—	za garaže 20 %
—	za oddajanje turistom opremljenih sob, apartmajev, stanovanj in stanovanjskih hiš ter počitniških hiš in stanovanj, za obrabo prostorov in opreme ter drugih stroškov obratovanja ter za vrednosti storitev
75 %.
V primerih, ko zavezanec nudi turistom polpenzion a!i komplet penzion se davek odmen po dejanskem doseženem dohodku in uporabljajo stopnje iz 23. člena tega odloka.
54.	člen
Davek od dohodkov iz premoženja po stopnjah iz 5 ! člena tega odloka se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, ne glede na to ali se prodajajo v spremenjenem ali nespremenjenem stanju.
Davek na dohodek dosežen s prodajo premičnih predmetov se plačuje. če posamična vrednost prodanih predmetov trajnejše uporabne vrednosti presega 60% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu.
Osnova za odmero davka od dohodkov doseženih s prodajo premičnega premoženja se ugotavlja v skladu z zakonom.
55.	člen
Plačilo davka od dohodkov iz premoženja se oprosti, če zavezanec in njegovi družinski člani letno ne dosegajo dohodka iz tega vira in iz drugih virov, določenih v drugem odstavku 38. člena tega odloka, ki presega letni povprečni čisti osebni dohodek delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu v naslednjih odstotkih na družinskega člana:
—	če živi sam v gospodinjstvu 60 %
—	če živita dva in več članov v skupnem gospodinjstvu 50% Dokazila o doseženem dohodku zaradi oprostitve plačila davka
predloži zavezanec ob vložitvi davčne napovedi.
7	DAVEK OD PREMOŽENJA
56.	člen
Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
!. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe)
2.	prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo
3.	plovne objekte dolžine nad osem metrov.
57.	člen
Osnova za odmero davka od premoženja in posest stavb se ugotavlja . v skladu z zakonom.
58.	člen
Stopnje davka na posest stavb so progresivne in so različne po namenu uporabe, kot sledi:
1 Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže
Osnova din	Stopnja v %
do 1.000.000	0.10
nad	1.000.000	do	2.000.000	0.20
nad	2,000.000	do	4,000.000	0.30
nad	4,000.000	do	6,000.000	0,45
nad	6,000.000	do	8,000.000	0,65
nad	8,000.000	do	10,000.000	0,85
nad 10,000.000	1.00
Zavezancem davka od premoženja na posest stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so več kot s tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju v letu pred letom, za katero se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 %, za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januarja v letu, za katerega se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se olajšava ne prizna.
2. Prostori za počitek oziroma rekreacijo
Osnova din		Stopnja v %
	do 1.000.000	1,00
nad 1,000.000	do 3,000.000	1,20
nad 3.000.000	do 6,000.000	1,30
nad 6.000.000	do 10,000.000	1,40
nad 10.000.000		1,50
3. Poslovni prostori		
Osnova din		Stopnja v %
	do 1,000.000	0,15
nad 1,000.000	do 2,000.000	0,35
nad 2,000.000	do 3.000.000	0,55
nad 3,000.000	do 4,000.000	0,75
nad 4,000.000	do 5,000.000	1,00
nad 5.000.000		1,25
59.	člen
Lastniki oziroma uživalci plovnih objektov daljših od 8 metrov plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, nad 8 do 9 metrov dolžtne
20.000	din in po 8.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
60.	člen
Za plovne objekte stare nad 15 let se ne plačuje davek od premoženja.
Lastniki plovnih objektov so dolžni do 31. januarja vsakega leta vložiti davčno napoved za odmero davka.
8	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
61.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15 %. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 din.
!!!. POROŠTVO. ODPIS! IN ODLOG PLAČILA
62.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačito davčnih in drugih družbenih obveznosti.
Poroštveno izjavo lahko zahteva, če dolg zavezanca presega zadnjo letno odmero in potem, ko prisilna izterjava iz zavczančevega premoženja ni uspela.
Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb s katero se zavezujejo poravnati neporavnane obveznosti namesto zavezanca.
63.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
1.	da so doseženi dohodki v tekočem letu bistveno manjši od dohodkov od katerih mu je bi! predpisan davek v preteklem letu.
2.	da gre za začasno plačilno nezmožnost, ki je nastala zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih ali drugih nezgod, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, zaradi vojaških obveznosti ali drugih podobnih primerov,
3.	da bi bilo z izterjavo dolga ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegove ožje družine.
4.	da bi bilo ogroženo normalno opravljanje dejavnosti od katerega plačuje davek.
Za primere iz prejšnjega odstavka se za čas. za katerega je bila davčna obveznost odložena ali dovoljeno obročno odplačevanje, ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta.
Odlog ali obročno odplačevanje dolga uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo. h kateri predloži ustrezne dokaze. Davčni organ pa odloči o tem s posebno odločbo.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64.	člen
Do poteka roka do katerega so bile zavezancu priznane olajšave po 23. členu odloka o davkih občanov (Uradne objave, št. 8/83). Zavezanec ne more uveljavljati olajšave po 33. členu tega odloka.
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
9/
65.	čten
Dav(m zavezana iz 59. čtena tega odtoka vtožijoza !eto !985 davčno napoved do 30. aprita 1985.
66.	č!en
Stopnje davka po odbitku iz 42., 45 in 48. č)ena tega odtoka začnejo vetjati 15 dni po objavi v Uradnem tistu SR Stovenije.
67.	čten
Z dnem. ko začne vetjati ta odtok preneha vetjati odtok o davkih občanov občine Piran (Uradne objave, št. 8/83, 28/83 in !5/84).
68.	čten
Ta odtok prične vetjati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od t. januarja 1985 datje.
Stevitka: 422-9/84-85
Piran, 25. marea 1985
Predsednik DRAGO ŽERJAL, !. r.
Na podtagi 1 etena zakona o komunatnih taksah (Uradni tist SRS,št. 29/65,7/70 in 7/72) in 22!. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) je Skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1985 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMB! ODLOKA O KOMUNALNtH TAKSAH V OB ČINI PtRAN
1.	čten
»V odtoku o komurratnih taksah v občini Piran (Uradne objave, št 7/84) se tarifna štev. 1 taksne tarife spremeni tako. da se gtasi:
»Za vsak dan začasnega bivanja na območju občine se ptača turistična taksa:
—	tuji gostje — 80 din
—	domači gostje — 30 din
—	čtani društva upokojencev — 10 din
Za začasno prebivanje se šteje neprekinjeno bivanje do 45 dni.
2.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan objavi v Uradnih objavali, uporabtja pa se od 1. januarja 1986 datje.
Štev.: 423-1/84 Piran, 25. marca 1985
Predsednik DRAGO ŽERJAL, t. r
Na podtagi !. čtena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni tist SFRJ, št. 43/83) in 221. čtena statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78 in 6/82) je Skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1985 sprejeta
ODLOK
OSPREMEMBAH tN DOPOLNITVAH ODLOKAOPOSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV !N OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČIN! PtRAN
t. čten
Tarifna števitka 2. Odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptači! za storitve v občini Piran (Uradne objave št. 5/84) se spremeni tako, da se gtasi: »Od atkohotnih pijač se plačuje
posebni občinski prometni davek:	.	.	:
—	od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač — 6 %
—	od piva — 30%
—	od naravnega žganja in vinjaka — 40 r
—	od drugih atkohotnih pijač — 70%.
OPOMBA:
Gtede na osnove, način obračunavanja in ptačevanja ter druge pogo je, se uporabtjajo opombe k tarifni števitki 2. republiškega /at.ona
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo rab!ja pa se od 1. marca 1985 datje Štev : 421-1/70-84	„	,	, ,
D	muc	PtCdst du:'.
Piran, 25 marca 1985	DRAGO ŽERJAt. ! ,
Na podtagi 3 odstavka 2. čtena zakona o pogojih /a prodajo st.um vanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni tist SRS. št ! 3/74).
2.	odstavka 40. čtena zakona o raztastitvi m prisituem prenosu pravi* nepremičnin v družbeni tastnini (Uradni tis! SRS, št 5/80), 2.. / . 9 m 10 čtena pravitnika o enotni metodotogiji za izračun vatori/itntu' vied nosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradn: tis! SRS. s!
! 13/80) m 221. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 m 6/82), je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega (teta in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1985 sprejeta
ODLOK
O POVPREČN! GRADBEN! CEN! STANOVANJ !N SI ANO VANJSKtH H!Š IN POVPREČNIH STROŠKtH KOMUNA! NEGA UREJANJA ZEMLJtŠČ NA OBMOČJU OBČINI- PtRAN
1. čten
Ta odtok dotoča za območje občine Piran povprečno gradbeno ceno stanovanj in stanovanjskih hiš, povprečne stroške komunalnega ureja nia zemtjišč in vrednosti stavbnih zemtjišč za dotočitev i/ktrcne cen* stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni tastnini.
2;. čten
Povprečna gradbena cena za k v. m stanovanjske površine lij *uop nje opremtjenosti na območju občine Piran na dan 31. 12. !9K4 /nas.)
44.475.00	din.
3.	čten
V ceni iz 2. čtena tega odtoka so upoštevani vsi deteži pripadajoči!! skupin prostorov v objektu, razen zaktonisč. V primeru, da imajo sta novanjski objekti skupinsko zaklonišče, se gradbena cena m? koristne površine stanovanja zviša za 6 %. Pri individuaci gradnji sc zaklonišče vrednoti posebej.
4.	čten
Povprečni stroški komunatnega urejanja zemtjišč vetjnjo /a it! stopnjo opremtjenosti in gostoto nasetjenosti !30 —200 prebita tra dati
31.	12. 1984:
—	za indiv iduatne komunatne naprave 5,62 % od cene 2. č!< na tega odtoka na m* koristne stanovanjske pov ršine.
—	za kotektivne komunatne naprave 10,26% od cene i/ 2. čtena tega odtoka na m^ koristne stanovanjske površine.
5.	čten
Korist za stavbno zemljišče se dotoči:
—	v centratnih predetih in območjih neposredno ob centrih mest v višini 1,2 % od povprečne gradbene cene iz 2. čtena tega odtoka,
—	obrobni predeti mest in v vaseh in nasetjit: Padna, Raven, Nova vas, Sečovtje, Dragonja in Strunjan v v asini ! < od povprečne ^r adhcno cene iz 2. čtena tega odtoka,
—	neurbaniziram predeti 0,8 %.
6.	čten
Ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjati odtok o povprečni grad beni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in povprečnih stroških komu natnega urejanja zemtjišč na območju občine Piran (Uradne objave, št. 7/H4).	$
7.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih òbjav.di
Stevitka: 38. 5/78-85
Piran, 25. marec 1985
Predsednik DRAGO ŽERJA! t i
98
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — $t.jg
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. 1/79) in 6. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. 11/Sl), ter 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) je na predlog DO Droga Tok Agraria Koper Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1985 sprejela
ODLOK
O UVEDB! MELIORACIJSKEGA POSTOPKA !N RABI KME TUŠKIH ZEMLJIŠČ NA MELIORACIJSKEM OBMOČJU JER-NEJSKE DOLINE
O izvajanju letnega plana vzdrževanja mclioriranih objektov in proizvodnji mora investitor vsako leto poročati komiteju.
9	člen
Začetek melioracijskih del določi investitor sporazumno z drugimi uporabniki kmetijskih zemljišč.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 254-2/84-85 Širan, 25. marca 1985
Predsednik DRAGO ŽERJAL. ! r
1.	člen
S tem odlokom se uvede melioracijski postopek na območju Jernej-ske dolme ter način rabe zemljišč po izvedbi mehoracije.
2.	Člen
Meja melioracijskega območja Jemejske doline poteka:
—	na zahodu — po meji cestnega telesa magistralne ceste Koper—Pula od parcele št. 1389doparcelešt. 1343,odtunaprejpapo jnotranjem robu zemljišča parcelna št. 1346/1, 1346/2 in 1345. m nato ponovno po meji cestnega telesa do parcele št. 1299;
—	na severu — od magistralne ceste Koper —Pula po delu parcele št. 1299 (2/3), stopničasto zavije proti jugu do parcele št 1301, nato pa proti vzhodu po zunanji meji parcel št. 1301,1306 do parcele št. 1310. kjer se obrne na sever in poteka po zunanjem robu parcele št. 1310, 1288, 2292, 1289 in nadaljuje proti vzhodu po južnem robu krajevne ceste Parecag—Čedola do parcele št. 2026. ki jo v celoti vključuje;
-- na južni strani meltoracijskega območja meja poteka od magistralne ceste Koper—Pula od parcele št. 11389 v ravni liniji do parcele št. 1436, nato se meja obme proti severovzhodu do parcele 1476 in se obrne proti jugi ob lokalni cesti Parecag—Sečovlje do parcele št. 1471 in se nadaljuje proti vzhodu po zunanjem robu parcel št. 1474. 1473, 1487/2, 1469, 1466 in nato diagonalno seka parcele št. 1466, 1467, 1496. 1497 do občinske poti št. 1580 in poteka proti vzhodu po zunanjem robu te poti do parcele št. 2066, nato naprej po zunanjem robu te parcele, preko parcele št. 2059, 2058, 2054, 2077, 2088, nato pa po zunanjem robu parcel št. 2086, 2092. 2093, preko parcele št. 2Q94 in zunanjem robu parcelšt. 2096.2101,2102,seka parcelo št. 2105,2109 in nato ob jernejskem potoku do parcele št. 2026, vse k o. Sečovlje.
Površina območja je 65 ha.
Grafično je območje prikazano na karti lokacijske dokumentacije št. 84-21/212, ki jo je izdela! Invest biro Koper in je na vpogled prt DO Droga TOK Agraria Koper in pri Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Piran.
3.	člen
Vsa kmetijska zemljišča na melioracijskem območju iz prejšnjega člena so v smislu 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih razvrščena v prvo območje kmetijskih zemljišč.
4.	člen
Investitor melioracij po 2. členu tega odloka je DO Droga TOK Agraria Koper.
5.	člen
Na melioriranih površinah je predvidena intenzivna proizvodnja vrtnin — 55 ha in zelišč — 10 ha
6.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioru anem območju morajo prilagoditi rabo melioriranih kmetijskih zemljišč proizvodnemu programu, ki je podlaga za izvedbo melioracij.
Na podlagi 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82). v skladu z določili 8. člena Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 ( Uradni list SRS. št. 42/83) ter stališčem Odbora udeležencev Dogovora z dne 31. 1. 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 12. 3. 1985 sprejel naslednji.
SKLEP
1.
Na podlagi predhodnih podatkov iz zaključnih računov za leto 1984 Izvršni svet ugotavlja, da so gibanja osebnih dohodkov v globalu gospodarstva usklajena z doseženimi delovnimi in poslovnimi rezultati, tako kot je predvideno z občinsko resolucijo in Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1984.
2.
Izvršni svet ugotavlja, da je rast razporejenih sredstev za osebne dohodke v letu 1984. v primerjavi z letom 1983. znašala 59.2 %,rast razporejenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za enako obdobje pa je znašala 63.8%.
3.
Usmeritve iz tega sklepa služijo samoupravnim organizacijam in skupnostim s področja izven materialne proizvodnje za razporejanje sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in usklajevanje le-teh z gibanjem v gospodarstvu občine, vendar le v okviru razpoložljivih sredstev.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Predsednik ELV1NE KORELIČ, 1. r.
Na podlag) 617.. 9 točke 619., 6. točke 620.. 622.. 626.. 627. m 628 člena zakona o združenem delu (U radm Itst Sl- RJ. št. 53/76). I., 8.. 9. m 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravmh pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80). 134. m 135. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6^82) na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine P)ran z dne 12. februarja 1985 in po predhodnem poztttvnem mnenj)! Družbenega pravobranilca samoupravljanja m pozitivnem stališču družbenopolittč-nega /bora Skupščine občtnc Piran, je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajev nth skupnost), skladno z 221. členom statuta občine Piran (Uradne objave, št. lj^/78 in 6/82) dne 25. marca 1985. sprejela
7.	člen
Lastniki in uporabniki zemljišč na meliyiranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave tako. da so ti trajno uporabni.
Za vzdrževanje skupnih melioracijskih naprav in objektov morajo prispevati sorazmerni de! stroškov.
8.	člen
Letni plan vzdrževanja melioracijskih objektov in naprav, ki ga potrdi Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, izdela investitor vsako leto najkasneje do 31 decembra
SKLEP
O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V DE LOVNI SKUPNOSTI STROKOVNIH SLUŽB SIS" GOSPO DARSK1H DEJAVNOST!
1.
1 Skupščtna občme Ptran ugotavlja
- da so v Delovn< skupnosti skupnih služb SIS gospodarskih dejavnost) nastale bistvene motnje v samouprav nth odnosih, ki sov tem. da organ, m vodilni delavc, ne opravljajo zadev iz svojega delovnega po-
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
99
dročja, prekoračujejo pooblastila, niso zagotovljeni kadrovski, strokovni in organizacijski pogoji za de!ovanje in od!očanje skupščine SKC!S in Samouprav ne stanovanjske skupnosti in njihovih organov , ni zagotovljenih pogojev za svobodno menjavode!a in stem kršena pravica deiegatov na skupščinah, da uresničujejo teme!jne samoupravne pravice na samoupravnih skupščinah ter da DSSS ne zagotavlja bistvene strokovne in organizacijske pogoje za delovanje skupščin SKICS in Samoupravne stanovanjske skupnosti Piran in je s tem prizadeta družbena lastnina;
-	da DSSS posluje v nasprotju s predpisi ter je s tem oškodovala in huje prizadela družbene mterese.
Po ugotovitvah poročila o pregledu poslovanja, kt ga je tzdelala Služba družbenega knjigovodstva Koper, je strokovna služba nesmotrno gospodarila z družbenimi sredstvi in pri tem kršila sklepe skupš-čme m njenih organov, ker je dovoljevala nenamensko uporabo sredstev, prekoračitev odobrenih investicij po pristojnih organih. Delovna skupnost ni poskrbela, da se izdela in sprejme najnujnejša dokumentacija za sanacijo mestnega jedra v Piranu. Sredstva za sanacijo mesta Ptran niso uporabljena skladno z njegovim namenom tako, da je ostalo neizkoriščenih H.403.000 din kljub velikim potrebam za sanacijo mesta Piran. Dohodek interesnih skupnosti kaže trend upadanja. Osnovna dejavnost vzdržev anja stanovanj in stanovanjskih hiš ni zagotovljena. Neizterjane stanarine so dosegle znesek L494.H 16 din s tem, da je dober del stanarin zapadlih v plačtlo zastaral.
Stroški režijskih služb se povečujejo, ko se sočasno zmanjšujejo sredstva za vzdrževanje stanovanj.
Organizacija in delovanje skupnosti stanovalcev ni izpeljana tako, da zagotavlja izvajanje zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
11.
Delovni skupnosti strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje prizadetih družbenih interesov, skladno z določili 617. in 622. člena zakona o združenem delu, izrečejonaslednjizačasm ukrepi družbenega varstva:
1.	Odstavi sevodja DSSS Tanja Franca
2.	Odstavi se vodja SKC1S Vlado Ulrih
3.	Začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic in pravic samoupravnih organov
-	pri odločanju o kadrovskih zadevah, sklepanju delovnih razmerij in razporejanju delavcev,
-	pri odločanju o disciplinskih zadevah na 1. in 2. stopnji
4.	Imenuje se začasni kolegijski tričlanski organ v sestavi
-	predsednik Anton KOVŠCA, Podvozna 11/36, Lucija, Portorož, ki je zadolžen za vsa področja dela DSSS,
-	član zadolžen za tehnično področje stanovanjske, komunalne m cestne dejavnosti Nataša UMEK, Fiesa št. 7, Piran,
-	član zadolžen za ekonomsko finančno področje Božidara BEZJAK, Lucija Št. 25, Portorož.
Ukrepi iz 3. in 4. točke trajajo eno leto.
111.
Začasni kolegijski organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti vodje DSSS, vodje Samoupravne stanovanjske skupnosti in Samoupravne komunalno-cestne interesne skupnosti, ki jih imata po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih.
Začasni kolegijski organ prevzame odločanje o vseh zadevah, za katere so začasno omejene pravice odločanja na samoupravnih organih DSSS.
IV.
Začasni kolegijski organ družbenega varstva je dolžan:
-	sanirati stanje v DSSS ip pripraviti predlog reorganizacije na komunalnem, cestnem in stanovanjskem področju v smeri koncentracije izvajalskih nalog z enim mestom vodenja,
-	ustrezno organizirati strokovno službo, da bo kadrovsko in organizacijsko sposobna pripravljati strokovne osnove za odločanje delegatov na skupščinah SIS,
-	racionalizirati skupne službe glede na velikost občine, razpoložljiva sredstva in dejavnost,
-	pripraviti programe za izvajanje nalog na področju prenove mestnega jedra Piran, usmerjene stanovanjske gradnje, komunalnega
sistema,	,
-	razviti odnose svobodne menjave dela in urediti vprašanje nagrajevanja po delu, ki bo odvisno od rezultatov dela. pravočasnega m strokovnega izpolnjevanja programa dela,
-	OD delavcev uskladiti s panožnimi sporazumi in dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu !985,
-	začasni kolegijski organ družbenega varstva je dolžan pri svojem delu upoštevati tudi sklepe zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Piran z dne 28.1.19H5, še posebej v delu, ki se nanaša na ugotavljanje odgovornosti vseh, ki so s svojim ravnanjem in odnosom privedli do problema, ki je nastal v zvezi s centralnim ogrevanjem v Luciji,
-	v roku 60 dni izdelati osnutek makro organizacije strokovnih služb in delitve izvajalskih nalog na posamezne izvajalce.
Najmanj tri mesece pred potekom začasnega ukrepa družbenega varstva objavi začasni kolegijski organ razpis za novega poslovodnega organa m vodjo Samouprav ne komunalno-cestne intresne skupnosti s tistimi pogoji, ki bodo v veljavi na dan odločitve o objavi.
Odločitve sprejema začasni kolegtjski organ v soglasju vseh treh članov, podpisuje pa predsednik, ki predstavlja in zastopa DSSS in SIS v mejah pooblasti!, ki so določena v zakonu, samoupravnih splošnih aktih m tem sklepu.
V.
Stroške, ki nastanejo z uvedbo ukrepa družbenega varstva po tem sklepu nos) Delov na skupnost strokovnih služb. Predsedniku in članom začasnega kolegijskega organa se določi nadomestilo osebnih dohodkov v breme sredstev za osebne dohodke Delovne skupnosti strokovnih služb SIS gospodarskth dejavnosti v višini:
predsedniku 68.000.00 din
članom 5S.000.00 din.
Predsedntku in članoma se nadomestilo osebnih dohodkov valorizira v skladu z indeksom rasti osebnih dohodkov, ki ga objavlja občma Ptran v skladu z določth Dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1985.
VI.
Skupščtna občtne Piran pooblašča Izvršni svet Skupščine občine Piran, da spremlja izvajanje sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Delovnt skupnost) strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti tn o tem obvešča vsake trt mesece Skupščino občine Piran in skupščine SIS gospodarskih dejavnosti.
VIL
Ukrep družbenega varstva in pooblastila začasnega kolegijskega organa se vpišejo v sodni register.
Vlil.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep imajo prizadeti proti katerim je izrečen ukrep družbenega varstva, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja, prvico vložiti zahtevek na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odločt o zakonitosti tega sklepa v roku 30 dni od uveljavitve tega sklepa.
Obrazložitev:
Poslovanje samoupravne interesse skupnosti na stanovanjskem in komunalnem področju občine Piran je organizirano v treh interesnth skupnostih in sicer v Samoupravno komunalno-cestno interesno skupnost, Samoupravno stanovanjsko skupnost in Enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem. Strokovna opravila opravlja Delovna skupnost strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti.
Delovanje Samoupravnih interesnih skupnosti tn finančno mate-rtalno poslovanje in gospodarjenje s sredstvi je predvsem odvisno od kvalitetnega in zakonitega dela DS strokovnih služb, zradi tega je Skupščina občine Piran preko svojega Izvršnega sveta stalno spremljala delo v DSSS SIS gospodarskih dejavnosti. V skladu z zakonskimi pooblastili je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 12. februarja obravnaval Informacijo o poslovanju interesnih skupnosti in DS strokovnih služb, ki jo je izdelala Služba družbenega knjigovodstva iz Kopra.
Na podlagi te informacije in lastnih ugotovitev je Izvršni svet Skupščine občine Piran dne ! 2. 2. 1985 predlaga! Skupščini občine Piran, da v DSSS SIS gospodarskih dejavnosti sprejme začasni ukrep družbenega varstva s tem, da odstavi vodilne delavce in omeji pravice delavcev pri odločanju o sklepanju delovnih razmerij in disciplinskih zadevah na 1. in drugi stopnji.
Sestavni de! utemeljitve predloga je tudi Informacija službe družbenega knjigovodstva iz Kopra iz februarja !985.
100
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — §t. 8
Na predtog izvršnega sveta Skupščine ohčtne Piran je dato pozitivno mnenje tudi Družbeno pravobraniistvo samoupravljanja iz Kopra sktadno s 7. (tenom Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva (Uradni !ist SRS, št. 32/SO). O predtogu so pred sejo biti obveščen) tudi Občinski smdtkatnt svet. prizadeti detavci in DSSS StS gospodarskih dejavnosti.
!z predtoženega gradiva in utemetjitev. k) so navedene v predtogu, je Skupščina ohčtne Ptran na točenth sejah dne 25. marca 19H5 ugotovita, da so podani pogoj) za nastop družbenopotitične skupnosti z ukrepi družbenega varstva, ker so nastate bistvene motnje v samoupravnih odnosth in je nastata večja družbena škoda, kar vse kaže trend zaostrovanja. ne pa izbotjšanje stanja.
Skupščina občine Piran ugotavtja, da DSSS SIS gospodarskih dejavnosti ne zagotavtja osnovne pogoje za detovanje skupščin SIS in organov teh SIS ter, da pri svojem postovanju nesmotrno gospodah z družbenimi sredstvi. Prisotne so tudi prekoračitve sktepov samoupravnih organov kot v primeru popravita stanovanja v Testovi 1, ko je po sktepu Odbora za gospodarjenje bito odborenih din 313.407. porabtjenih pa 438,929,25 din.
Neizterjane stananne smo v tetu !9S4 znašajo 1.494.816,00. segajo pa tudi do teta 1978. Vetik det teh stanartn ne bo možno izterjati gtede na zastaratne roke. tzpad pri izterjavi stanarin pa predstavtja vetiko družbeno škodo in ovira vzdrževanje stanovanj v družbeni tastnini.
Probtemt in ptam SKCtS niso reatizirani. vzdrževanje cest je poseben probtem. ker je vzdrževanje preneseno na cestno podjetje, niso pa zagotovljena sredstva iz dodatnth virov, kot je dohodek iz uporabe javnega prostora in uporabe obate.
Za stabo gospodarjenje na področju stanovanjskega gospodarstva sta nedvomno odgovorna tudi voditna detavca vodja DSSS in vodja SKCIS, ki pnpravtjata strokovne osnove za odtočanje, zato je skupščina odtočita, da se te-ta odstavita in njihove natoge prevzame organ začasnega družbenega varstva.
Prenova mestnega jedra v Piranu je tudi ena izmed natog Samoupravne stanovanjske skupnosti, vendar na tem področju ni pravitno za-stavtjenih programov, in pa ažurirane osnovne dokumentacije za prenovo. tako da sanacija poteka z vetikimi zamudami.
Akoja ustanavljanja skupnosti stanovatcev poteka z vetikimi zamudam), ker je ustanov tjena te četrtina predvidemh skupnosti stanovatcev. To vsekakor ovira uresničevanje dotočb zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Ena od postedic neusktajemh upravtjatskih vtog na področju stanovanjskega gospodarstva je tudi probtem centratnega ogrevanja v nasetju Lucija. Ta probtem je vsekakor postedica nezadostno pnpravtjenih in razrešemh osnov za skupno upravljanje ' skupnimi napravam) in oprcdetitev njihovega statusa.
V zadnjth mesecih je prvoten pojav, da detavci zapuščajo DSSS StS gospodarskih dejav nostt, ker resno ogroža detov anje teh stužb. ztasti za to. ker gre za najbotj odgovorne detavce.
Skupščina občine Piran je zato ugotovita, da je predtog Izvršnega sveta Skupščine občine Piran utemetjen in ga s tem sktepom sprejela v celoti.
Številka: 025-1/85 Piran. 25. marca t985.
Predsedntk DRAGO ŽERJAL, t.r.
OBČtNA POSTOJNA
Na podtagi 23. čtena Zakona o financiranju družbenopotitičnih skupnosti v SR Stoveniji (Ur. tist SRS, št. 39/74), 168. čtena statuta občine Postojna in 2. čtena družbenega dogovora o izvajanju potitike na področju sptošne porabe na ravni občin v SR Stoveniji v tetu 1985. je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1985 sprejeta
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1985
l.čten
1.	Predvideni pnhodki proračuna občine Postojna bodo v tetu 1985 znašati — din 204.301.400,00
2.	Razporejeni pnhodki proračuna občine Postojna bodo znašati — din 204.301.400,00
3.	Presežek prihodkov nad odhodki
2.	člen
V	rezervni sktad občine se vtaga I % vseh prihodkov, ki pripadajo proračunu občine za teto 1985.
3.	čten
Prihodki upravnih organov, ki se pridobivajo z tastno dejavnostjo in ki se po predpisih o vptačevanju prihodkov nakazujejo na posebne račune, so prihodek proračuna. V proračun se stekajo tudi prihodki od povprečnin, ki jih odmerja organ za postopek o prekrških občine Postojna na podtagi Zakona o prekrških (Uradni tist SRS, št. 7/73).
4.	čten
Sredstva za krajevne skupnosti v znesku 2.790.800 din se razporedijo na krajevne skupnosti po dogovorjenih kriterijih.
5.	čten
V	primeru neenakomernega pritoka sredstev se bodo odhodki po tem odtoku kriti iz proračunske rezerve do višine razpotožtjivih sredstev.
6.	čten
Izvršni svet skupščine občine je poobtaščen, da odtoča:
—	o uporabi tekoče proračunske rezerve
—	o uporabi sredstev rezerv za odpravo izrednih okotiščin iz I. točke 39. čtena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopotitičnih skupnostih do zneska 500.000 din
—	o sredstvih, ki so večja od ocenjenih katkutativnih prihodkov (7. čten Družbenega dogovora o sptošni porabi za teto 1985).
7.	čten
Kontroto finančnega in materialnega postovanja občinskega proračuna ter uresničevanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov opravtja Komite za družbene dejavnosti in občo upravo občine Postojna.
8.	čten
Bitanca prihodkov, sptošni razpored prihodkov in posebni de! proračuna so sestavni de! tega odtoka.
9.	člen
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od I. januarja 1985.
Števitka: 400-1/85-5
Postojna, dne 28. marca 1985
Predsednik VILJEM GARMUŠ !. r.
PLAN
PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN RAZPORED PRIHODKOV OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1985
Vrsta	
prihodka	PRIHODKI	SKUPAJ
1. Davek na dohodek in davek iz OD	76.760.000
2. Prometni davek. dav. od prem. in na prih. od	
premoženja	61.550.000
3. Takse	12.450.000
4. Prih. po posebnih predpisih	16.530.000
5. Prihodki upr. org. in dr. prih.	13.101.400
6. Prih. od dr. DPS	23.910.000
7. Prenešena sredstva	—
SKUPAJ:	204.301.400
	
Št. gtav.	
namena RAZPOR. PRIHODKOV	SKUPAJ
01 Dejavnost organov DPS	157.355.300
02 Ljudska obramba	1.966.000
03 Dejavnost DPO in društev	9.835.100
04 Negospodarske investicije	1.220.800
07 Kuttumo prosvetna dejavnost	
08 Sociatno skrbstvo	13.141.900
09 Zdravstveno varstvo	260.000
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
101
!0 Komunalna dejavnost ! ! Dejavnost krajevnih skupnosti 13 Odstopljeni prihodki 1$ Gospodarske investicije
17	Nerazpor. prihod, in obvezn. iz prejšnjih let
18	Krediti, vezana in izloč. sr.
2.129.500
2.790.800
13.550.000
20.000
2.032.000
SKUPAJ:
204.301.400
Na podlagi 168. člena Statuta občine Postojna (Ur. objave št. 24/80 in 22/83), 6. in 11. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS št. 44/82) ter 1 člena Zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto' 1985 (Ur. list SRS št. 3&84) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca. 1985 sprejela.
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Ur. objave št. 7/83. 28/83. 2/84 in 12/84) se 5. točka 4. člena dopolni tako. da se glasi:
*5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav*.
2.	člen
8.	in 9. člen se črta
3.	člen
10.	člen se spremeni tako. da se glasi:
'Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek. plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 25%.*
4.	člen
12.	člen se spremeni tako. da se glasi:
"Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za odmero davka po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta. da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.*
5.	člen
13.	člen se spremeni tako. da se glasi:
*Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišč na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in dragi dolgoletni nasadi, za dobo 10 let.
Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogoji, da so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije združenega dela. kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke *
6.	člen
Za 14. členom se doda 14. a člen. ki se glasi:
'Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka in gozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev.
Davka iz kmetijstva od dohodka negozdnih zemljišč so oproščen) tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani, pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana*
7.	člen
Na koncu prvega odstavka 16. lena se pika nadomesti z vejico m
doda besedilo, ki se glasi:	*
'če zavezanec vloži najmanj 50% katastrskega dohodka zemljišča,
vendar najmanj 80.000 din *
zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 10% letnega odmerjenega davka za vsakega otroka dokler se otrok šola. vendar ne sme biti starejši od 26 let.*
9.	člen
Za 19. a členom se dodajo ! 9. b. ! 9. c. ! 9. č in 19. d člen. ki se glasijo:
19.	b člen
"Zavezancem davka iz kmetijstva — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov, oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako. da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto. se prizna davčna olajšava.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljiš-
Davek se zni^a:  
—	za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja — 20 %
—	za dalj kot dve leti proizvodnega sodelovanja — 40 %
—	za dalj kot tri leta proizvodnega sodelovanja — 50 %.
Zavezanec, ki je upravičen do olajšave mora predložiti listino iz katere morata biti razvidna zlasti čas proizvodnega sodelovanja, za katerega je združil svoje delo in zemljišče ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča*.
19. c člen
"Zavezancem, ki dajo zemljišča v zakup organizaciji združenega dela. organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo. se prizna davčna olajšava, in sicer:
—	za	zakup	nad	! do	3 let —	30%
—	za	zakup	nad	3 do	5 let —	50 %	*
—	za	zakup	nad	5 do	7 let —	70%
—	za	zakup	nad	7 let	— 100%
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na zemljišče dano v zakup.
Zavezanec predloži pogodbo o danem zamljišču v zakup občinski upravi za družbene prihodke *
19. č člen
"Zavezancem iz kmetijstva sc prizna davčna olajšava:
—	za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno za čas dokler ukrep traja, 100%
—	za zemljišče, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, dokler tako stanje traja. 100%,
—	za zemljišča na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija. 100% za dobo 5 let.
—	za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, za čas trajanje takih posegov, 50%*
19. d člen
"Občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo, predloži občinski upravi za družbene prihodke seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, najkasneje do
15.	februarja v letu, za katero se davek odmerja. Seznam vsebuje podatke o zavezancu, parcelno številko, katastrsko kulturo in višino katastrskega dohodka neobdelanega zemljišča.
Dohodkovni cenzusi opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč se valorizirajo z povprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob revalorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč *
10.	člen
21.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu *
8.	člen
Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako. da se glasi: 'Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojnmsko m invalidsko
!!. člen
22.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Zavezanci iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po
102
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — št. 8
dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35 %.
Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %, zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ki po predpisih niso prepovedane, pa plačujejo davek po stopnji 45 %.
Znesek pavšalnega letnega davka ne sme biti nižji od 5 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.*
kom. ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka od narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV. obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, sc pod pogoji iz prvega odstavka tega člena priznavajo davčne olajšave v višini 10%.*
19. člen
Na koncu 3 !. člena se »pika* nadomesti z »vejico« in sc doda besedilo:
*S tem. da se 100% olajšava iz 23. in 24. člena tega odloka v navedeno omejitev ne všteva «
12. člen
23.	člen odloka se spremeni in se pravilno glasi:
»Zavezancem, ki na novo pričnejo opravljati gospodarsko dejavnost (začetnikom) kot glavni poklic, razen avtoprevoznikov in bifejev, se prizna posebna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka, in sicer:
—	za prvo leto v višini — 100%
—	za drugo leto v višini — 50 %
—	za tretje leto v višini —25%
Če zavezanec preneha z opravljanjem gospodarske dejavnosti pred potekom 5 let. razen iz upravičenih razlogov, se mu znižani davek ponovno predpiše.
14.	člen
V	drugem odstavku 24. člena se stopnja 20% nadomesti s stopnjo 30%.
14.	člen
25.	člen odloka sc spremeni in se pravilno glasi:
»Zavezancem, ki opravljajo gospodarke dejavnosti in sc jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo av-toprevozništvo. dejavnost z gradbeno mehanizacijo, bifejev in gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se zniža davčna osnova za 50%. če vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme tn poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, pod pogoji, ki jih določa 54. a člen Zakona o davkih občanov.
Zavezancem gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo m mcdcrnizacijo opreme in poslovnih prostorov, zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka v višini 40 % za dobo 5 let. pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se ne prizna Zavezancem za nakup osebnega avtomobila.*
15.	člen
Prvi odstavek 26. člena se črta.
16.	člen
V	prvem odstav ku 27 člena se v drugi vrsti !. odstavek tega člena, beseda »končnih izdelkov« nadomesti z besedo »blaga*.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Davčna olajšava iz prejšnega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem. ki opravljajo gostinsko dejavnost, po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke *
17.	člen
Prvi odstavek 2H. člena se spremeni, tako da sc glasi:
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava do 30% odmerjenega davka, glede na višino vloženih sredstev.
Zavezancem davka iz gospodarskih dejav nosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 30 % od odmerjenega davka s pogojem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 KW*
IH. člen
Za drugim odstav kom 30. člena sc dodata tretjt m četrti odstavek, ki se glasita:
»Katastrski dohodek se v letni dohodek v ključuje povečan s količni-
20.	člen
V drugem odstavku 34. člena se za besedo »okvaro* vstavi naslednje besedilo:
»osebe, ki so izgubile vid. dušev no bolne in dušev no prizadete osebe in od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja. določena z zveznimi in republiškimi predpisi *
21.	člen
Za 35. členom sc doda nov 35. a člen. ki se glasi: »Davčne olajšave v smislu določb 23. 25.. 29. in 30. člena tega odloka sc uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti *
22.	člen
Naslov Vil. poglavja se dopolni tako. da se glasi:
»Vil. Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav*
23.	člen
37. člen odloka se spremeni tako. da sc glasi:
»Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic — 35 %
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav — 5 %
24.	člen
Za 37. se dodata nova 37. a in 37. b člen. ki se glasita:
37. ačlen
Davek od dohodka iz av torskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstavku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci v naslednji višini:
—	za dohodke iz av torskih pravic — 20 %
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav — 3 %
—	za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične in prav ne osebe pa v višini — 20%
37. hčlen
Stopnje dav kov od dohodka iz av torskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 37. in 37. a člena, ki ga doseže oseba, na katero je pre-nešena avtorska pravica se povečajo za 50%.
25.	člen
42. člen sc spremeni, tako da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Osnov a din	%
	do 50.000	15
nad 50.000	do 100.000	25
nad 100.000	do 150.000	30
nad 150.000	do 200.000	35
nad 200.000	do 250.000	40
nad 250.000	do 300.000	50
nad 300.000		60
	26. člen	
47. člen odloka	se spremeni tako. da se glasi	
»Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjth stopnjah:
! Za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
	Osnova	din		%
		do	! .000.000	0,10
nad	1.000.000	do	2.000.000	0.20
nad	2.000.000	do	4.000.000	0.30
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
103
nad 4.000.000	do 6.000.000	0.45	od tega razporejeni prihodki 252.150.000.00
nad 6.000.000	do H.000.000	0.65	nerazporejeni prihodkt 2.500 000.00
nad S.000.000	do 10.000.000	0.M5	
nad 10.000.000		1.00	2. člen
			Vsi prihodki proračuna, kt jth občtnskt upravni, organi dosežejo s
J. za prostore za počitek oztroma rekreacijo:			svojo dejavnostjo so prihodkt občtnskcga proračuna
Osnova din		-,	1. člen
	do ! .000.000	0.20	V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v
nad ! .000.000	do 1.000.000	0.50	znesku ! < od ustvarjen)!) prihodkov \ minulem mesecu.
nad 1.000.000	do 6.000.000	0.M0	
nad 6.000.000	do 10.000.000	1.10	4. člen
nad 10.000.000		1.50	O razporedttv) oztroma uporabi nerazporejenih prthodkov (tekoče
			proračunske rezerve), kt so namenjen) za pok tavanje nepredvidenih ali
' Za poslovne prostore:			premalo predv idenih potreb odloča tzv ršni svet tn o tem naknadno po-
			roča občinskt skupščtni.
Osnov a	dtn	,	
	do 1.000.000	0.15	5. člen
nad 1.000.000	do 2.000.000	0.15	Pregled prthodkov tn odhodkov proračuna za leto 19M3 (btlanca) je
nad 2.000.000	do 1.000.000	0.55	sestavni de! tega odloka.
nad 1.000.000	do 4.000.000	0.75	
n td 4.000.000	do 5.000.000	1.00	6. člen
nad 5.000.000		L25	la odlok začne veljati naslednjt dan po objavi v Uradmh objavah.
			uporablja pa se od ! januarja 19M3.
	27. člen		Številka: 400- 1/M3
E *5 r- -t	se doda novi 47. a člen. ki se cinsi:		Sežana: 2M. marca 19M5
»Zavezanci davka od premoženja, ki		so lastniki plovnih objektov.	Predsedmk
plačujejo davek v	pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega		TIHOMIR KOVAČIČ 1. r.
objekt:), in sicer:
—	nad M. do 9. metrov dolžine — 20.0(M) din
—	za vsak nadaljnji meter dolžine — H.(MM) din
Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se /a vsako teto starosti pavšalni !etni /nesek davka /niža za 3 ^. Davka od premoženja ne plačuje zavezanec. ko je objekt star nad 15 let«
2M. člen
V 4M. členu se dv)da no\ tretji odstavek, ki sc g!asi:
"Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine kjer imajo stalno prebivališče. Napoved je treba vložiti v 10 dneh ko ta odlok stopi v veljavo. Novi zavezanci so dolžni vložni davčno napoved v ! 5 dneh po tem. ko postanejo lastniki plovnega objekta «
Sedanji tretji odstavek postane četrti.
29. člen
Uprava za družbene prihodke občine Postojna je pooblaščena, da izda prečiščeno besedilo odlok * o davkih občanov.
10. člen
la odlok začne veljat) naslednj) dan po objavi v Uradnth objavah, uporablja pa se od ! januarja 19M5 . razen določb, ki se nanašajo na spremembo stopenj davkov po odbitku in se začenjajo uporabljati osmi dan po objavi.
Št. 422-1/M3-4 Postojna. 2H. marca 19M3
0BČ!NA SEŽANA
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO 19M3
Predsednik GARMUŠ V1LJE. 1. r.
VRSTA PRIHODKA	Plan
— Davek iz osebnega dohodka	M7.900.000
— Prometni davek, davek na premoženje in na do-	
hodke od premoženja	102.67d.M77
— Takse	29.5MOOOO
— Dohodki po posebnih predpisth	6.320.000
— Dohodki upravnih organov in drugi prihodki	23.007.000
Dohodki od drugih DPS	!.000.(MM)
— Prenesena sredstva	1.972.123
SKUPAJ PRIHODKI	254.650.000
	
VRSTA ODHODKA	Plan
— Dejavnost organov DPS	19d.4M3.dd0
— Ljudska obramba	2.317000
— Dejavnost DPO in društev	12.937.000
— Negospodarske investicije	6.3dd.(MM)
— Socialno skrbstvo	27.! 32.000
— Zdravstveno varstvo	200.000
— Komunalna dejavnost	2.909.000
— Odstopljeni prihodki	7.332.000
— Tekoča proračunska rez. in obv. iz prejšnjih let	2.300.000
— Krediti, vezana in izbočena sredstva	2.500000
SKUPAJ ODHODKI	254.650.000
Na podlag. 21. člena zakona o financiranju splošnth družbemh po-treb v družbenopohtičnih skupnost)!) (Uradni list SR ' ***
162. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. -$/M3) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela m na sej. zbora krajevnih skupnosti dne 2M. marca !9M5 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO !9x5
L člen
Predvideni pr.hodk, proračuni občine Seiana bodo v letu 19X5 ;na šali - 254.650.000.00
Na podlagi 15. člena zakona o tinanciranju splošnih družbenih potreb v družbenopohttčnih skupnostih (Uradni list SRS. st. 19/74. 4/7K in 1M/M0 in 162. člena statuta ohčtne Sežana (Uradne objave, št. 25/Ml) je skupščina občme Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnost) dne 2H. marca 19M5 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO 19M4
104
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — Št. 8
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Sežana za leto 19M4, katerega sestavni de! je tudi zaključni račun rezervnega sk!ada proračuna in posebne partije ž. r. proračuna — omejevanje splošne porabe.
2.	člen
Prihodki so bi!i doseženi in razporejeni po bilanct proračuna za !eto !9S4 kot s!edi:
—	prihodki - 179.45t.0M9.35 din
—	odhodkt 177.47M.966.75 din
—	presežek prihodkov - 1.972.122.60 din
3.	člen
Presežek prihodkov v znesku 1.972.122.60 din se prenese v proračun za !eto 19M5.
4.	č!en
Doseženi prihodki in odhodkt rezervnega sktada po /R za !eto 19M4 znašajo:
—	prihodki — 35.419.263.45 din
—	odhodki -2M.11M.400.00 din
—	presežek prihodkov — 7.300.863,25 din
Presežek prihodkov rezervnega sk!ada v znesku 7.300.863,25 din se prenese v rezervni sktad občtne Sežana za !eto 19M5.
5.	č!en
Doseženi prihodki in odhodki posebne partije proračuna - omejevanje sptošne porabe za !eto 19M4 znašajo:
—	prihodki - 1.189.543,25 din
—	odhodki — 734.563.75 din
—	presežek prihodkov — 454.563,75 din
Presežek prihodkov se prenese v !eto 19M5 kot prihodek posebne partije proračuna občine Sežana.
6.	č!en
Prihodki od davkov občanov, ki so bi!i reahzirani nad višino rasti sp!ošne porabe in znašajo 9.919.000 se po zaktjučnem računu izločijo na posebno partijo proračuna. O koriščenju odloča IS SO Sežana v skladu s 7. členom družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 19M4 (Uradni list SRS, št. 22/M4).
!
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 400-7/83
Sežana, 28. marca 19M5
Predsednik TIHOMIR KOVAČIČ. 1. r
Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS. it. 44/82) in 162. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela dne
28.	marca 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 2M. marca 1985 sprejela
ODLOK
O DAVKIH OBČANOV OBČINE SEŽANA
1 SPLOŠNE DOLOČBF
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, kt se financirajo tz proračuna občine Sežana, plačujejo delavci, drugi delov ni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) v občini Sežana davke, kt so po zakonu prihodek te družbenopolitične skupnosti.
Davki občanov se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisth izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Občani so dolini na javni poziv, kt ga izda skupščina občine s posebnim sklepom, predložiti davčnemu organu podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve.
H DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
3.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,35 %.
III.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOST!
4.	člen
Območje občine Sežana se glede plačevanja davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu *davek iz kmetijstva«) razvrsti v naslednje skupine katastrskih občin:
!!!. skupina zajema naslednje katastrske občine: Avber. Dutovlje. Kazlje, Komen, Križ Sežana, Sveto. Tomaj in Utovlje.
IV.	A skupina zajema naslednje katastrske občine: Brje pri Komnu. Dane pri Divači. Dtvača, Dolnje Ležeče, Dolenja vas, Famlje, Erzelj, Gabrče. Gabrje, Gornje Vreme, Hruševica. Hrpelje. Kobdilj, Kobjeglava, Koboli, Kopriva. Krajna vas. Lokev, Mali dol. Merče, Naklo. Ocizla, Pliskovica. Potoče. Povir, Prešnica. Rodik, Skopo. Senožeče. Škofije, Škrbina. Štorje, Tomačevica, Veliki dol, Voglje, Volčji grad, Vremski Britof ter naselja Čehovini, Trebižani, Večkoti in Orlek.
IV. B skupina zajema naslednje katastrske občine: Artviže, Barka, Bazovica, Brezovica. Brestovica, Draga, Gabrovica, Golac, Gorjansko. Gradišče. Griže, Gročana. Gropada. Hotična. Ivanji grad, Javorje, Kovčice, Kozjane. Laže, Markovščina, Materija, Misliče. Obrov, Podgrad pri Vremah. Podgorje. Poljane, Rakitovec, Ritomeče. Sena-dole, Slivje, Štanjel, Štjak. Tatre. Trq^če, Vareje. Vatovlje, Veliko polje. Veliki Repen. Zazid ter naselja Brje pri Komnu, Gomje Ležeče, Kregoliščc, Otošče in Škofi.
t
5.	člen
Davek iz kmetijstva negozdnih površin se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalni stopnji, ki znaša:
—	v Ml. skupini 5%
—	v IV. A skupini 2,5%
—	v IV. B skupini 1 %
Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, se plačuje od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa določenega za posek v letu za katerega se davek odmerja, po proporcionalni stopnji 25%.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se ne plača davek od dohodka od lesa kategorije C (drv) določenega za posek.
Zavezanci na območju Brkinov so za posekan les, ki je bil poškodovan zaradi žleda, oproščeni plačila tega davka za obdobje 1981—1985.
6.	člen
Zavezanci, ki niso zavarovani po predpisih o zdravstvenem in starostnem zavarovanju kmetov, razen združenih kmetov, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na osnovi dohodka iz kmetijstva, plačujejo poleg davka iz kmetijstva po stopnjah iz 5. člena tega odloka še dodatni davek po stopnji 10% od katastrskega dohodk^ negozdnih površin, od dohodkov iz gozda pa po stopnji 20%.
7.	člen
Davek iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, katerih katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 2.050,00 dinarjev.
8.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, so oproščeni tega davka, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000,00 dinarjev na družinskega člana.
9.	člen
Zavezanci iz naslednjih katastrskih občin oziroma naselij: Artviže, Barka, Bazovica. Brezovica, Draga. Golac. Gradišče, Griže, Gročana, Gropada. Hotična, Javorje. Kovčice. Kozjane. Laže, Markovščina. Materija, Misliče. Obrov, Podgrad pri Vremah, Podgorje. Poljane. Rakitovec, Rttomeče. Slivje, Štjak. Tatre. Trebče, Vareje. Vatovlje, Veliko Polje, Veliki Repen. Zazid ter naselij gomje Ležeče in Otošče so oproščeni davka iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
105
zemljišč ne presega 50.000 dinarjev in pod pogojem, da zemljišče obdelujejo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, (e presega naveden znesek se davek odmeri po stopnji iz !V. h skupine.
!0. člen
Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojni upravni organ do ! 5. februarja v letu. za katero se davek odmerja z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturni in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
! !. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano moderntzactjo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene se prizna posebna davčna olajšava ob naslednjih pogojih:
-	če vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglašata kmetijska organizacija v občini in Kmetijska zemljiška skupnost ter je v skladu z načrtom razvoja kmetijstva v občini;
-	če preuredijo stanovanjske in gospodarske prostore v turistične namene po načrtu, s katerim soglaša pristojna organizacija občine;
-	če vložijo v navedene namene sredstva v višini najmanj 50 % katastrskega dohodka, vendar najmanj 80.000 dinarjev.
Olajšave se priznajo v višini:
a)	enkratna olajšava v višini 80 ^ letnega davka, če znaša investicija od 80.000 do 200.000 dinarjev;
b)	dvakratna olajšava v višini 80 ; letnega davka. Če znaša investicija od 200.000 — do 500.000 — dinarjev;
c)	trikratna olajšava v višini 80 % letnega davka, če znaša investicija od 500.000 — do 800.000 — dinarjev;
č) štirikratna olajšava v višini 80 'v letnega davka, če znaša investicija od 800.000 do 1200.000 dinarjev;
d)	petkratna olajšava v višini 80 '% letnega davka, če znaša investicija nad 1.200.000 dinarjev.
Če zavezanec v času. v katerem mu je priznana olajšava, spremeni namen m pogoje, /aradt katerih je pridobil pravico do olajšave ali je odtuji! nabavljeno mehanizacijo, preneha.davčna olajšava že v letu nastale spremembe
Priznanje olajšaš e po tem členu^ uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo in ostalimi dokazili, iz katerih je razvidna višina in namen vloženih sredstev, najkasneje do 11. januarja za preteklo leto.
12.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano tržno proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo vse pogodbene obveznosti glede na proizvodne površin, pod pogojem, da obdelujejo kmetijska zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 70 %.
Olajšava se prizna v letni odmeri davka in to na osnovi seznama vse, ki so izpolnili vse pogodbene obveznosti v preteklem letu.
Organizator družbene proizvodnje mora posredovati upravi za družbene prihodke do 51. januarja seznam iz prejšnjega odstavka tega člena.
13.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od:
! zemljišč.na katerih je lastnik zasadi! nove vinograde — za 5 let;
2.	zemljišč na katerih je lastnik zasadil nove sadovnjake, in sicer:
-	sadovnjake breskev in nizkodebelno sadno drevje — za dobo 5 let;
-	druge nasade — za 8 let.
Davka iz kmetijstva so začasno oproščeni zavezanci od zemljišč, ki so zajeta v komasacijski ali arondacijski postopek oziroma zemljišč na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija in sicer za čas 3 let od začetka postopka komasacije ali arondacije oziroma od pričetka melioracijskih del.
Oprostitev iz prejšnjih odstavkov se prizna na posebno vlogo zavezanca oziroma investitorja, ki se vloži do 31. januarja tekočega leta za leto v katerem so nastali pogoji za oprostitev.
14.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela. organizaciji združenih kmetov. Kmetijski zemljt-ški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizsano protzvodnjo se prizna davčna olajšava, in sicer.
—	za	zakup nad 1	do	3	let	— 30 ^%
—	za	zakup nad 3	do	5	let	— 50'%^
—	za	zakup nad 5	do	7	let	— 70 %
—	za	zakup nad 7	let	— 100'%
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
Olajšava se uveljavi s posebno vlogo h kateri mora btti priložena zakupna pogodba do 31. januarja za preteklo leto.
15.	člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci /a zemljišča v obmejnem pasu in na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno.
Prav tako so oproščeni davka iz kmetijstva zavezano za zemljišče, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno.
16.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oztroma z organizacijo združenega dela. ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišče tako. da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje se prizna v odvisnosti od časa trajanja ter vrste skupne proizvodnje in sicer:
—	za poljedelsko proizvodno nad ! leto
—	za ostalo proiz\odnjo nad 10 let.
davčna olajšava v višini 30 ' < od odmerjenega davka, kt sorazmerno odpade na tako zemljišče Podatke o zavezaneth. ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena je dolžna posredovati organizacija s katero zavezanec združuje delo in zemljjšče s prdožitvijo številke posestnih listov, katastrske občine, parcelne števtlke tn katastrskega dohodka za zemljišče, ki se združuje.
17.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva. kt tmajo učence tn študente na proizvodnem delu oziroma delovnt prakst se prizna olajšava v višini 15'% od izplačanih nagrad.
18.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invaltdsko zavarovan! kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za prtdobttev strokovne izobrazbe, se prizna olajšava v višini 10'% od odmerjenega davka
Pravico do olajšave uveljavlja zavezanec z vlogo in potrdilom o rednem šolanju
19.	člen
Davek iz kmetijstva se odmerja zavezancem po stopnjt. kt je s tem odlokom določena za katastrsko občino, v katert trna zavezanec stalno prebivališče.
V primeru, da ima posamezni zavezanec vsa zemljišča v drgi katastrski občini, kot je njegovo stalno prebivališče, se davek od kmetijstva odmeri po stopnji, ki je predptsana za zemljišče v katastrski občtnt. kjer se nahajajo zemljišča.
20.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki dosegajo dohodke z naslednjimi vrstami kmetijske proizvodnje:
1.	z rejo perutnine tn prodajo jajc, če celotnt prihodek presega 2.000.000 dinarjev;
2.	s pitanjem govedi in prašičev na industrijskt način, ki ni vezano na doma prtdelano krmo kot tudi v prtmerth, ko dokupljena krmtla industrijskega izvora presegajo 50 '% skupne porabe krme glede na normative. ki jth določt Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo tn prehrano, če celotni prihodek presega 4.000.000 dinarjev.
3.	s farmsko rejo drugih Živah, če celotnt prthodek presega 4.000.000 dinarjev ;
4.	s specializirano proizvodnjo sadja, če celotnt prihodek presega
2.000000	dinarejv;
5.	z več vrstami kmetijske proizvodnje, navedemmi od 1. do 4. točke tega člena, če skupni celotnt prthodek presega 6.000.000 dinarjev.
se davek odmerja po dejanskem dohodku.
Davek plačujejo po proporctonalni stopnji 25 '
76

29	8
!V DA\TK OD DOHODKA !Z GOSPODARSKIH DEJAVNO
yn
2! čkt
Darvek oc 3wy3k* iz r^pod^na^r ac^r^-noc - r*3a	orse
dar^rk cyw^datrtk^de^-MSLjsene^ruyeodàaoo^^ do-
sežmjo
—	z ^koošČMD^MC ze*c ;Àé * aekjmei^Ke nuDr^t kopa^ie pes&z gru&oza; ic kacBm&ž. žgsm^a: -opeke atpnz- og)^č s: podoooc/ če ksn: òo-boòeà po odbitku stroška ae prrse^z 10 < poorečne& ^etrtegi rmro
dooodkz debf.ccr. . pospodsrsm ^ SR Skumy ^ prrtrkanr lem
—	z oprar !)zn;eao kme^)sk-b sxoree^ drugsz s kmetske nehanj zao%). če letta dooodeà ae preseda !0% poprečnega lednega čiS^ga otrpnega dohodka de&tcer. - gospodarit * -j SR Skuten;e ^ pmetJeao lete
22 čšea
Zavezancem davka iz gospodarskih de^avno^L katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku od ostanka ostrga dobodka.se davek odmerja po stopnji 32 4.
23. člen
Zavezama, k) opravijo gospodarsko de^.nost kot postranskt po-kbc m se jun davek odmerja po depntkem dohodku. pbču)C)0 davek od ostanka črnega dohodka po stopnji 37 '%.
Davek po stopnji 42 '% se odmerja zavezancem, ki občasno dosegajo dohodek tz gospodarskih dejavnosti, če te s predpis niso prepovedane
24 člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezana. ki izpolnjujejo pogoje iz 57. člena zakona o dav kih občanov
Poleg meri! iz 58. člena zakona se pn odločanju pavšalnega letnega zneska davka upošteva tudi:
—	struktura celotnega prihodka, ki ga je v damh pogojih možno ustvariti glede na čas m kraj poslovanja
—	višino poprečnega òstega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR S!ovenije v preteklem letu;
—	vk!jučevanje družinskih članov v delovni proces,
vse ob smtse!nem upoštevanju davčne in pnspevmh stopenj, ki vetja jo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku.
Ne glede na do!očbe drugega odstavka tega člena pavšalni letni znesek davka ne more biti nižji od 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zapos!enih de!avcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem !etu.
25.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem !etnem znesku !ahko plačujejo zavezanci, ki oprav!jajo gostinsko dejavnost in prodajo na drobno v odročnih m višinskih krajih z manj kot 200 prebi-va!ci ter zavezana, ki imajo obrtno dovo!jenje za prevoz oseb z avto-taksijem
26.	člen
Zavezancem, ki oprav!jajo gospodarsko dejavnost storitvenega značaja, razen zavezancem, ki oprav!jajo gospodarsko dejavnost kot postranski pokiic, se prizna davčna otajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka v naslednjih dejavnostih:
—	zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, soboslikar-stvo in pteskarstvo, pečarstvo, steklarstvo, stavbno kleparstvo, ključavničarstvo, mštalaterstvo za vodo, plin. centralno ogrevanje m hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, gostinstvo, brivstvo in frizerstvo - za 20%
—	avtopralnica in mazanje vozil, avtoelektričarstvo, finomehani-ka, elektromchamka za gospodinjske aparate, radio m TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, kolarstvo, tapetništvo in dekora-terstvo, vulkanizadja, pletiljstvo, fotografske storitve, knjigovezniš-tvo, prepisovanje m razmnoževanje — za 30 %
—	krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, popravljanje kmetijske mehanizacije. kovaštvo, sodarstvo, cvetličarstvo, torbarstvo — za 40 %, vse s pogojem, da je najmanj 50% celotnega prihodka ustvarjenega z opravljanjem storitev občanom in hišnim svetom. Za zavezance, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % celotnega pri-
:r.	pr-ati .
' cienc pnhod^	obn^
EUrtó;;	^	- pnmen, di M ptK-km* Mpgt
vodeme
27 čiec
Ze^ezencec za da^tk- ki sc pacek z gospodarsko de^uo^jo <za-čr^koz t. rYucD prrMyzmkom z motornimi enak. de^wH z grad-beao menamzar?o. de^wzi s področja r^čunakučva m zajemaa^e r<*i3ikc-.. cost^skic obiatos m zavezancem, ki opravijo gospodaric de.^ooa kot posmmski pokhe. se pnzna davčna ošajšasa z odaot--m?-- zn±azjčm odmerjeoeta dav ka. ic s cer
1.	zavezancem iz 26. čkna tega odloka
—	za poo leso — 100 %
—	za drugo leto — 50 % *
—	za tretje leto — 25 %
2.	zavezancem vseh drugih obrtnih dejavnosti
—	za prvo leto — 50%
—	za drugo leto — 30 %
—	za tret je leto — 20 %
Davčne olajšave iz tega člena se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti
V primeru, da je zav ezanec v razdobju zadnjih petih let v tej ah drup občmi opravljal gospodarsko dejavnost iste ah sorodne stroke, nima prav ice do davčne olajšave po tem členu. Davčna olajšava tudi ne pripada. če je isto ah sorodno dejavnost v zadnjih petih letih v tej ah drup občin: opravlja! ožj: družinski član zavezanca v skupni ah samostojni obratovalnici.
28.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki so opredeljene v 26. členu tega odloka se za vlaganje sredstev v nabavo, rekonstrukcijo m modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za v laganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizaaje. prizna dodatno znižanje davčne osnove do 25 % m sicer za dobo največ 5 let od vsakega vlaganja.
29.	člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vred-nostjo. doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža:
če znaša % delež izvoza	se zniža davek za
od 5%dol0%	5%
10% do 20%	-
20 % do 30 %	;3%
30 % do 50 %	-	23 %
nad 50 %	33 %
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem. ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
30.	člen
Zavezancem davka, ki so dodatno zaposlili nove delavce, se v letu. za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniza za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bi! novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev, (e je zavezanec dodatno zapo-sh) novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
a dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklen.l delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo
e osnega razmerja nadomesti! delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
107
3!. čien
Zavezancem davka, ki imajo učence in Studente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajSava v višini ] 5 % od tzpiacamh nagrad po koiektivni pogodbi.
32.	čien
Zavezancem, ki so o obdavčeni v pavšalnem letnem znesku se za vlaganje sredstev v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, prizna davčna olajšava od pavšalno odmerjenega davka za dobo največ 5 let pod pogojem, da vloži najmanj znesek, k. ustreza 20 poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveni ii v nrc-tckicm ictu.	^
Davčna oiajšava se prizna:
dejavnosti iz prve in druge a!inee 26. čiena tega odioka -- za dejavnosti iz tretje aiinnee 26. č!ena tega odioka - 40%.
zacije združenega dc!a. državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravijanjem dei po pogodbi o deiu. skienjeni v skiadu s predpisi o deiovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz !. in 2. točke tega čiena — 40%
Ne piača se davek po odbitku od dohodkov občanov, doseženih z zbiranjem odpadnega materiata, prevažanjem mieka do zbirainic mieka. odvoza in piuženje snega, od dohodkov doseženih z opravija-njem storitev za hievske in pašne ter druge proizvodne skupnosti s področja kmetijstva, od izdeiovanja izdeikov domače obrti in od prevoza otrok.
Davek po odbitku se tudi ne piačuje od dohodkov oseb. ki priioi-nostno aii po pogodbi o deiu opravijajo storitve za krajevne skupnosti, hišne svete, društva, ustanov! jena po zakonu o društvih in storitev s področja ijudske obrambe in družbene samozaščite ter od dohodkov, ki jih dosežejo invaiidi s !00 % teiesno okvaro, osebe, ki so izgubite vid. duševno boine in duševno prizadete osebe, če opravijajo ročna deia preko organizacij združenega deia.
33.	čien
Zavezancem, obdavčenim v pavšainem ietnem znesku se pavšaini ietni znesek zniža za 20 %, če zaposii dciavca. pod pogoji iz drugega in tretjega odstavka 30. čiena tega odioka.
34.	čien
Zavezancem, obdavčenim v pavšainem ietnem znesku, ki preživijajo miadoietne otroke, otroke, ki nadaijujejo šoianje v usmerjenem izobraževanju aii za deio nezmožne družinske čiane. se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega čiana pod pogojem, da ietni dohodek na družinskega čiana ne presega !0% poprečnega enoietnega čistega osebnega dohodka zaposienih deiavcev v gospodarstvu v SR Sioveni ji v pretekiem ietu.
V ietni dohodek se vštevajo osebni in drugi dohodki od katerih se piačuje jo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske ciane gospodinjstva. Dohodki doseženi s samostojnim deiom. od katerih se odmerja davek v pavšainem ietnem znesku se vkijučujejo v ietni dohodek tako. da se pavšaini ietni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek pa se vkijučuje tako. da se poveča s koiičnikom. ugotovijenim iz razmerja katastrskega dohodka in narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v meriiu SR Siovenije.
Borcem NOV se pod pogoji iz tega čiena zniža odmerjeni davek za
!0%.
35.	čien
Skupni znesek oiajšav za davek iz gospodarskih dejavnosti ne sme presegati 80 % odmerjenega davka tistega ieta v katerem sc davčna oiajšava reaiizira. izkijučujoč davčne oiajšave iz prve aiinee točke i 27. čiena. 30. čiena in 33. či. na tega odioka.
36.	čien
Vse oiajšave za davek iz gospodarskih dejavnosti, razen oiajšav iz
27.	čiena, se uveijavijajo v ietni napovedi zavezanca. Priiožena mora biti tudi ustrezna dokumentacija.
Oiajšava iz 32. čiena odioka sc prizna na podiagi posebne vioge zavezanca na podiagi 60. čiena Zakona o davkih občanov.
37.	čien
Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se piačuje po nasiednjih stopnjah:
!. od dohodkov raznašaicev in prodajaicev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vpiači! pri športni napovedi ter pri iotu. od prejemkov zavarovainih poverjenikov, od dohodkov hidrometeo-roioških opazovaicev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo maiih avtorskih pravic, od zbiranja naroči! za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov deiavcev, doseženih z opravijanjem de! ob pretežni uporabi teiesne moči; od dohodkov doseženih z opravijanjem postranskih kmetijskih dejavnosti— 10%
2.	od provizij posiovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja ogiasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdeikov uporabne umetnosti aii z razmnoževanjem aii izdajanjem avtorskih dei, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdeikov ročne izdeiave, ki jih ni možno šteti za iz-deike domače aii umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeiuje priiožnostno — 25 %
3.	od dohodkov oseb. ki priiožnostno opravijajo stontve za orgam-
V.	DAVEK OD DOHODKA !Z POKHCNÌH DEJAVNOST!
38.	čien
Davek od dohodka iz pokiicnih dejavnosti (v nadaijnjem besediiu "davek iz pokiicnih dejavnosti*), ki se odmerja po dejanskem dohodku se piačuje od ostanka čistega dohodka po stopnji 32 %.
Ne giede na doiočbe prejšnjega odstavka se davek iz pokiicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena odmeri po stopnji ! 0 %.
39.	čien
Doiočbe !. odstavka 38. čiena odioka se uporabijajo tudi za zavezance. ki opravijajo pokiicno dejavnost kot postranski pokiic in sc jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
40.	čien
Davek iz pokhenih dejavnosti v pavšainem ietnem znesku se odmerja po doiočbah 24. čiena odioka in ne sme biti manjši kot 2 % cno-ietnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposienih deiavcev v gospodarstvu v SR Siovcniji za pretekio ieto.
4!. čien
Oiajšave iz 26.. 30.. 3!.. 34. čiena odioka sc smiscino uporabijajo tudi za zavezance davka iz pokiicnih.dejavnosti.
42.	čien
Davek iz pokiicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se piačuje po stopnji 40%.
Ta davek se ne piačuje od dohodkov oseb. ki priiožnostno aii po pogodb! opravijejo storitve za krajevne skupnosti, hišne svete in društva. ustanovijena po zakonu o društvih, storitev s področja ijudske obrambe in družbene samozaščite, od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, kakor tudi od dohodkov, ki jih dosežejo prevajaici za gestikovni jezik.
V!. DAVEK OD DOHODKA iZ AVTORSKiH PRAViC. PATENTOV !N TEHN!ČN!H IZBOLJŠAV
43.	čien
Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboijšav. katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku piačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnjah:
—	iz avtorskih pravic — 32 %
—	od patentov in tehničnih izboijšav — 5 %
44.	čien
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboijšav, ki se piačuje v odstotku (davek po odbitku) piačujejo zavezanci po nasiednjih stopnjah:
—	od dohodkov iz avtorskih pravic — 20 %
—	od dohodkov od patentov in tehničnih izboijšav — 3 %
—	od dohodkov, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe — 20 %
45.	čien
Ne giede na doiočbe prejšnjega čiena tega odioka se davek po odbitku od dohodkov iz avtorskih pravic piačuje po stopnji 40 % za dohodke od:
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — št. 8
108
rcktamnih stik. risb in ptastik. rektamnih pisanih in govorjenih tu s. dit rektammh fitmov. diafitmov in diapozitivov, rektamne glasbe !tr repro^tukcije takih det:
raznih skic in risb. stripov, križank in drugih podobnih det;
dohodkov artistov, ptesatcev in podobnih pokticev doseženih na ' /aba\no-gtasbenih prireditvah:
stotiodkov izvajatcev gtasbenih det na zabavah, ptesih. športnih mrtvih. kopatiščih. razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na ptitct nih prireditvah.
f c dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. atinee prejšnjega odstavka ustvarjajo v organizacijah strokovnih združenj kuttumih detav-ta v tu uhhovih čtanov. se od takih dohodkov ptačuje davek po stopnji
2tl%
Vtt DAVEK OD DOHODKOV !Z PREMOŽENJA !N PREMOŽENJSKIH PRAVIC
46.	čten
Da\ek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic (v na-datpn*.m beseddu *davek od dohodkov iz premoženja«) plačujejo za-\e/anei po nastednjiu stopnjah:
Od osnove din		Po stopnji
	do 50.000	15%
nad 50.000	do 100.000	25%
u.idttMKMM)	do 150.000	35%
n.td 150.000	do 200.000	45%
nad 200.000	do 300.000	55%
nad 300000		65%
47.	(LEN
thi ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja, ki jih i.istmk doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in postovnih prostorov. garaž ter prostorov, ki se v sezoni ati od časa do časa uporabtjajo /a počitek in rekreaci jo, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enotetne anuuti'acije ter stroški obratovanja, če jih ptačuje tastnik sam. dotočijo \ odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine.
Sttoski iz prejšnjega odstavka se dotočijo - za stanovanjske prostore — 50 % za p**tcvnc prostore, garaže ter prostore, ki se v sezoni ati od t Jo časa uporabtjajo za počitek 'n rekreacijo — 30%
48.	čten
Stroški v višini 60 % od doseženega dohodka se upoštevajo tudi pri ugotavtjanju davčne osnove od dohodkov doseženih z oddajanjem ojmmtjctuhsob.
49.	člen
Zavezanci, ki oddajajo opremtjene sobe turistom preko turističnega dt usu a ati turistične organizacije, so oproščeni ptačita davka od davčne osnove ki ne presega 30.000 din.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko zveze študentov, turističnih društev in organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi htšami. se prizna davčna otajšava v višini 50% odmerjenega davka, razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega etena
VIII DAVEK OD PREMOŽENJA
50.	čten
Z a* v/ancc za davek od stavb, deta stavb, stanovanj, postovnih prostorov m prostorov, ki se v sezoni ati od časa do časa uporabtjajo za poem k m rekreacijo ter garaž (v nadatjnjem beseditu: *stavbe«) je tast-ntk oziroma uživatec stavbe.
t )avck se ptačuje od vsake stavbe ne gtede na to ati jo uporabtja tast-mk o iroma uživatcc sam ati jo daje v najem.
51.	čten
t) nova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotavtja po pravitniku o metihh m načinu ugotavtjanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. tist. SRS. št. 25,81).
52.	čten
Poteg primerov iz 115 čtena zakona o davkih občanov se davek od premoženja ne ptačuje od stanovanjskih stavb in stanovanj v nasetjih. kr \o po tem odtoku oproščena davka iz kmetijstva.
Ne gtede na dotočbe prejšnjega odstavka tega čtena pa se davek od premoženja na posest stavb ptačuje tudi v nasetjih Bač pri Materiji. Gradtšče pri Materiji. Markovščina. Materija. Obrov. Povžane in Krvavi potok.
Davek se ne ptačuje tudi od stanovanjskih stavb in stanovanj, za katere se v postopku vrednotenja ugotovi, da njihova vrednost ne presega trikratnega poprečnega enotetnega čistega osebnega dohodka detav-cev v gospodarstvu SR Stovenije v pretektem tetu.
53.	čten
Davek od premoženja se ptačuje po nastednjih stopnjah:
! Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
Od osnove din		Po stopnji
	do 1,000.000	0,10%
nad 1,000.000	do 2.000.000	0,20%
nad 2.000.000	do 4,000.000	0,30%
nad 4,000.000	do 6,000.000	0.45%
nad 6,000.000	do 8,000.000	0,65%
nad 8,000.000	dolO,000.000	0,85%
nad 10,000.000		1,00%
2. Postovni prostori		
Od osnove din		Po stopnji
	do 1,000.000	0,15%
nad 1,000.000	do 2,000.000	0,35%
nad 2,000.000	do 3,000.000	0,55%
nad 3,000.000	do 4.000.000	0,75%
nad 4.000.000	do 5,000.000	1,00%
nad 5.000 000		1,25%
3.	Prostori, ki se v sezoni ati od časa do časa uporabtjajo za počitek tn ' rekreacijo.
	Od osnove din			Postopnj
		do	1,000.000	0,60%
nad	1,000.000	do	3,000.000	0,80%
nad	3,000.000	do	6,000.000	1,00%
nad	6,000.000	do	10,000.000	1,20%
nad	10,000.000			1,50%
54.	čten
Zavezancem za davek od premoženja na posest stanovanjskih stavb in stanovanj, ki so z več kot tremi družinskimi čtani statno prebivati v tastni stanovanjski stavbi ati stanovanju v tetu pred tetom. za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnjega družinskega čtana.
55.	čten
Zavezanec za davek na posest stavb je dotžan občinski upravi za družbene prihodke dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka.
Nastanek davčne obveznosti in spremembe tastništva. oz. vrednosti stavbe, je zavezanec dotžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v 15 dneh.
Vsebino in obtiko davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke.
56.	čten
Zavezanci davka od premoženja, ki posedujejo ptovne objekte dot-žine najmanj 8 metrov plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
Pavšatni tetni znesek davka znaša:
—	nad 8 do 9 m dolžine — 20.000 din
—	za vsak nadatjnji meter dolžine — 8.000 din
Pavšatni tetni znesek se za vsako teto starosti zniža za 5 %.
Ne obdavčuje se ptovne objekte stare nad 15 tet. Zavezanci iz prvega odstavka tega čtena so dotžni vtožiti davčno napoved za ptovne objekte do 31. januarja v tetu za katero se davek odmerja.
IX DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO
57.	čten
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
109
58.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo, se ne piačuje. če vrednost posa-meznega dobttka ne presega 10.000 dinarjev.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
X.	OSTALE DOLOČBE
59.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
—	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bi! obdavčen, oziroma od katerih je bila predpisana akontacija;
—	da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca, družinskega člana nastali večji izdatki ali zaradi naravnih in drugih nesreč ter drugih izrednih razmer doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah;
—	da bi bilo z izterjavo davčnega dolga ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegove družine;
—	da bi bilo ogroženo normalno opravljanje dejavnosti, od katere se plačuje davek.
60.	člen
Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom.
Če gre za primere druge ali tretje alinee prejšnjega člena tega odloka se za čas. za katerega je bil davčni dolg odložen ali dovoljeno obročno odplačevanje, ne zaračunavamo zamudnih obresti.
61.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca plačilo za plačilo davčnih obveznosti in sicer:
—	od vsakega zavezanca, katerega zapadli dolg presega 20 % obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava ni uspela.
V takem primeru davčni organ pozove dolžnika, da v roku 30 dni predloži poroštveno izjavo.
XI.	PREHODNE DOLOČBE
62.	člen
Določbe predpisane v 59. in 60. členu tega odloka se uporabljajo dokler Izvršni svet ne predpiše enotne pogoje in merila za odlog in obročno plačevanje davkov.
XII.	KONČNE DOLOČBE
63.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o davkih občanov občine Sežana (Uradne objave, št. 8/83, 15/83, 28/83 in 8/84).
64.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1985, razen določb 37., 42. in 44. člena tega odloka.
Sežana, 28. marca 1985	Predsednik
Številka: 422-8/85-5	TIHOMIR KOVAČIČ, Ir.
Na podlagi !.. 2.. 4. in 5. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 162. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI SEŽANA
1.	člen
V tarifni številki I odloka o komunalnih taksah v občmi Sežana (Uradne objave št. 8/80. 8/82 in 7/84) se v prvem odstavku številka *50,00. nadomesti s številko .80,00. in številka .20,00. se nadomesti s številko .40 00..
Številka: 423-18/65-5 Sežana, 28. marca 1985
Predsednik TIHOMIR KOVAČIČ. 1. r
KRAJEVNA SKUPNOST DIVAČA
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/73) in odločitve delovnih ljudi in občanov Krajevne skupnosti Divača na referendumu dne 10. marca 1985 je svet krajevne skupnosti Divača na seji dne 14. marca 1985 sprejel
SKLEP
O UVEDB! SAMOPRISPEVKA ZA RAZŠIRITEV POKOPA L1ŠČA IN ZA DRUGA DELA
1.
Za krajevno skupnost Divača, ki obsega vasi Divača. Dolnje Ležeče. Gradišče, Brežec, Matavun, Škocjan, Betanja, Naklo, Dane pri Divači, Kačiče-Pared se uvede samoprispevek v denarju za razširitev pokopališča in za druga dela po posebnem programu.
2.
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let. od l. maja ! 985 do 30. aprila 1990.
3.
Zavezanci za samoprispevek so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v Krajevni skupnosti Divača in ga plačujejo:
—	od osebnih dohodkov, ki presegajo najnižji znesek osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom, in nadomestil zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, po stopnji I %.
—	od pokojnin, ki so višje od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. po stopnji 1 %,
—	od odmerne osnove zavezanci davka od osebnih dohodkov iz kmetijske dejavnosti in gozdov, po stopnji I %,
—	od dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, poklicnih dejavnosti in avtorskih pravic, od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka zmanjšanega za prt-spevke in davke, po stopnji I %,
—	delavci, ki so zaposleni v tujini nad 3 mesece od zneska, od katerega plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po stopnji 1 %,
—	delavci, zaposleni v tujini, ki ne uveljavljajo pravice do pokojnin skega in invalidskega zavarovanja v Jugoslaviji, pa od najnižje osnove, ki jo določi vsako leto Skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje SR Slovenije, za delavce zaposlene v tujini, po stopnji 1 %,
—	osebe, ki prejemajo pokojnine iz tujine, od njihovih pokojnin, preračunanih na dinarsko vrednost, po stopnji 1 %.
4.
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno-varstvenih pomoči, od invalidnine, od pokojnine z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na prostovoljnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevka so oproščeni:
—	zavezanci, ki imajo osebne dohodke, ki ne presegajo najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev določenega z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v OZD, ki poslujejo z izgubo,
—	zavezanci, ki prejemajo pokojnine, ki niso višje od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
5.
Samoprispevek zavezancev iz prve in druge alinee 3. točke tega sklepa obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu osebnih dohodkov, nadomesti! in pokojnin. Samoprispevek zavezancev iz tretje in četrte alinee 3. točke tega sklepa obračunava, odte guje in nakazuje uprava za družbene prihodke občine Sežana.
Zavezanci iz pete, šeste in sedme alinee plačajo samoprispevek sami.
110
URADNE OBJAVE
29 marca 1985 — $t. 3
6.
Samoprispevek se plačuje na posebni zbimi račun krajevnih samoprispevkov.
7.
Dela določena v !. točki tega sklepa morajo biti izvršena do konca leta 1990.
8.
Za zbiranje samoprispevka je neposredno odgo\oren svet krajevne skupnosti Divača, ki izvaja tudi nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
Za izvršitev del. določenih v 1 točki tega sklepa, je odgovorna skupščina krajevne skupnosti Divača, ki imenuje posebm odbor za izvedbo del.
10.
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
H.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavt zaključni račun.
Zaključni račun sprejme skupščina krajevne skupnosti.
12.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Divača. 14. marca 1985
Predsednik sveta krajevne skupnosti ZVONE VATOVEC. 1. r.
OB&NSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA P!RAN
Na podlagi ! 7. člena statuta Občinske skupnosti otroškega varstva Piran sta zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Piran na seji dne 14. 3. 1983 sprejela naslednji
SKLEP	,
1.
Sklep o dohodkovnih pogojih in višini denarne pomoči v letu 1984. objavljen v Uradnih objavah št. &04 se v 1. točki spremeni in se glasi:
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku:
—	4.000 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 4.900 din na družinskega člana;
—	2.700 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 4.900 do 5.600 din na družinskega člana mesečno;
—	1.600 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 5.600 dm do 6.000 din na družinskega člana mesečno.
2.
Spremeni se znesek v prvem odstavku 3. točke slepa in se glasi: Pravico do denarne pomoči ima vsak otrok iz kmečke in druge družine, ki ji je pomoč potrebna v znesku 1.500 din na mesec.
3.
Spremenijo se zneski v prvi in drugi alinei 4. točke sklepa, ki se glasi:
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči, je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
—	1.500 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet;
—	700 din na mesec, če ima edinega hranilca.
4.
Ta sklep se uporablja od 1. 3. 1985 do 20. 4. 1985; od 1.5. 1985 dalje veljajo višine denarnih pomoči po Samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
5.
Z dnem. ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Piran št. 193-8/79-84 z dne 18.
10.	1984.
§t. 193-8/79-85	Namestnica predsednika skupščine
Piran. 14. marca 1985	LAURA GACHIN-SLAMA, l.r
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČTNE POSTOJNA
Na podlagi 22. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna (Uradne objave št. ! 6/82 in 6/84) je Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na svoji seji dne 15. marca 85 sprejel naslednje.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O OSNOVAH IN MERILIH ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ UDELEŽENCEV NOV !N UPOKOJENCEV
1.	člen
Pravilnik o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV in upokojencev (Uradne objave št. 6/84) — dalje imenovan Pravilnik — se v 3. členu spremeni tako. da se v 1. točki za besedico * razmer* postavi vejica in doda naslednji tekst:
*ki jih v obliki mnenja poda Komisija iz drugega odstavka 13. člena tega Pravilnika in ki vsebuje tudi predlog za višino posojila *
2.	člen
V 6. členu se v prvi točki "STANOVANJSKE RAZMERE* črtajo prva. druga in tretja alinea, četrta alinea pa se spremeni tako. da se na novo glasi: "— stanovanje zbrez posameznih delov oz. s slabimi deli:
a)	stanovanje brez kuhinje	40 točk
b)	stanovanje brez kopalnice	30 točk
c)	stanovanje brez WC ali WC izven hiše	40 točk
d)	v stavbi ni vodovoda	40 točk
e)	streha stavbe potrebna večjega popravila	40 točk
f)	potrebno večje popravilo ali zamenjava oken	30 točk
g)	občutna vlaga v stanovanju	30 točk
h)	hiša ali stanovanje brez toplotne izolacije	20 točk.
3.	člen
8.	člen Pravilnika se v celoti nadomesti z novim tekstom, kot sledi:
8. člen
"Višina posojila, ki pripada prosilcu, je odvisna od mnenja in predloga Komisije po 5. členu tega Pravilnika, števila točk po kriterijih iz
6.	člena tega Pravilnika in razpoložljivih sredstev v tekočem letu s tem. da se prosilcu posojilo ne odobri, če po gornjih kriterijih znese manj kot 50.000.00 din *
4.	člen
Te spremembe in dopolnitve Pravilnika se objavijo v Uradnih objavah in začnejo veljati z dnem objave.
Št.: 0200-4/85
Postojna. 15. marca 1985	Predsednik
KARB1Č MIRAN. 1. r.
Na podlagi 22. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna (Uradne objave št. 16/82 in 604) je Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na seji dne 15. marca 1985 sprejel naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O POGOJIH IN MERILIH ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI TER ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN V OBČINI POSTOJNA
29. marca 1985 — Št. 8
URADNE OBJAVE
111
!. čten
V	Pravi!niku o pogojih in merititi za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev sotidarnosti ter za detno nadomeščanje stanarin v občini Postojna (Uradne objave št. 32/8! in 27/82) (datje imenovan Pra-vitnik) se v drugem odstavku 9. čtena št. 80 črta in nadomesti s št. ! $0.
2.	čten
V	t8. čtenu se predzadnja atinea spremeni tako. da se nadomesti z novim tekstom, kot stedi:
* sociatne razmere prositca oz. čtanov njegove družine ati gospodinjstva ustrezajo meritom. ki vetjajo za vse druge obtike pomoči.*
3.	čten
!9. čten se črta in nadomesti z novim tekstom:
!9. čten
»Detavci in občani morajo poteg pogojev iz ! 8. Čtena tega Pravitnika izpotn jevati še pogoj, da stvarni mesečni dogodek na družinskega etana v družinah z dvema ati več čtani. ne presega 50 % povprečnega mesečnega OD v SR Stoveniji v tetu pred natečajem za sotidarnostna stanovanja.
Če gre za samske detavce in mtade družine (za presojo statusa mtade družine se upoštevajo dotočbe Samoupravnega sporazuma o uresničevanju sociatnovarstvenih pravic — Uradni tist SRS. št. 26/84). znaša mejni znesek 60%.*
'	4. čten
V	24. čtenu se točka !. b) Prositec je bi! že uvrščen na prednostno tisto spremeni tako. da se nov tekst gtasi:
»Za vsako teto uvrstitve na prednostno tisto ! 0 točk. s tem da skupno števito točk ne more preseči 50 točk *
5.	čten
V	24. čtenu se v točki !. d) Stanovanje brez posameznih detov za zadnjo atineo doda nova atinea. kot stedi:
»-utesnjenost v primernem stanovanju:
... 2 družini v istem stanovanju — 40 točk
... 3 družine v istem stanovanju — 60 točk*.
6.	čten
V	24. čtenu se v točki 2. e) Skupni dohodek prositca in njegove družine tabeta spremeni tako. kot stedi:
—	nad 40 do 50 % — 60 točk
—	nad 30 do 40% — 80 točk
—	manj kot 30% — 100 točk*.
7.	čten
V	24. čtenu se v točki 4. OSTAL! KR!TER!J! točkovna vrednost v tabeti spremeni in sicer tako. da se števitke 2, 8, !2. !6 nadomestijo s števitkami 20. 40. 60 in 80 *
8.	čten
V	drugem odstavku 29. čtena se na koncu za besedo Skupnost postavi pika. preostati tekst *in sicer najkasneje do 31. januarja* pa črta.
9.	čten
V	30. čtenu se druga atinea spremeni tako. da se nov tekst gtasi:
*—če uporabtja stanovanje ati det stanovanja za postovni prostor ati
za obrtno dejavost. razen kadar gre za deto invatida na domu *
!0. čten
V	32. čtenu se v prvem stavku prvega odstavka datum 3 ! januar nadomesti z datumom 28. februar, zadnji stavek istega odstavka v bese-ditu »Poziv traja ! 5 dni in vetja za vse tiste imetnike stanovanjske pravice. ki imajo statno bivatišče na območju občine Postojna.*, pa se Črta.
Drugi odstavek 32. Čtena se v cetoti črta in nadomesti z nastednjim tekstom:
»Zahtevo za detno nadomestitev stanarine se vtaga na obrazcu SPN-t (8.40 — Državna zatožba Stovenije), ki se vtoži v OZD. kjer prositec deta ati v KS. kjer prositec živi. če je upokojenec ati nezapo-sten*
! !. čten
V	33. čtenu se drugi odstavek črta in nadomesti z novim, kot stedt:
»Odtočitev organa iz prvega odstavka tega čtena se sprejme na pod-
tagi mnenja OZD. v kateri je prositec zaposten ati mnenja KS, v kateri prositec živi. če je upokojenec ati nezaposten in ki ga OZD ati KS vpiše v obrazec SPN- ! «.
t2. čten
te spremembe in dopotnitve pravitnika se objavijo v Uradnih objavah in začnejo vetjati osmi dan po objavi.
Št.: 02(^3-2/85
Postojna. 4. marcai 985	PREDSEDNIK
KARBtC MtRAN. !. r.
Na podtagi 22. čtena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna (Uradne objave št. tč^82 in 6'84) je Zbor uporahmkov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občtnc Postojna na seji dne t5. marca !985 sprejet nastednje
SPREMEMBE !N DOPOLNtTVE PRAVtLNtKA O POGOJtH !N MERtLtU ZA PRtDOBtTEV PO-SOJtL !Z ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOST! V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU OBCtNE POSTOJNA
t.čten
Pravitnik o pogojih in merititi za pridobitev posojd iz združenih sredstev vzajemnost) v stanovanjskem gospodarstvu občine Postojna (Uradne objave št. 32/7!) — datje imenovan: Pravitnik — se v tretjt atinci 2. čtena spremeni tako. da se ta atinea na novo gtast
* — kredittranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družben! in zasebni tasti in sicer povečanje stanovanjske površine gtede na pripadajoče standarde ati izvedba kvatitetnejše toptotne izotacije*.
2.	čten
V	6. čtenu se drug! odstavek nadomesti z novtm. kot stedt:
»Posojita za gradnjo, soinvestiranjc in prenovo stanovanj m stanovanjskih hiš v zasebni tasti se dajejo največ za dobo 19 tet m s 5'/ obrestno mero. oz. je obrestna mera enaka bančni obrestm meri za stanovanjska posojita s tem. da se konkretna višina dotoči vsako teto z razpisom*
3.	čten
V	drugem odstavku !0. čtena se v šesti atinei na koncu postavi vejica in doda stedeči tekst: »ter najnižjo višino posojita*.
4.	čten
V	22. čtenu se v prvem odstavku v tabeti pripadajočih posoji! povsod črtajo obrestne mere. oz. tekst »s 4 '% obrestno mero*
5.	čten
V	tretjem odstavku 22. čtena se črtajo besede »ati števito stanovanjskih prostorov*, četrti odstavek pa se v cetoti nadomesti z novim tekstom, kot stedi:
»Pri posojitih za izvedbo kvatitetnejše toptotne i/otaoje stanovanj in stanovanjskih hiš znaša višina posojita ne gtede na dotočbe tega Pravitnika, 35 % vrednost) teh det. posojito pa se daje na pet tet «
6.	čten
V	24. čtenu se tretjt odstavek črta. četrti odstnv ck pa se dopotni tako. da se cetotno beseddo gtasi:
»Za tastno udetežbo pn graditvi individuale stanovanjske hiše ati stanovanja — tudi v okviru gradnje v stanovanjski zadrugi - pa se štejejo sredstva, s katerimi je prositec /gradit tušo najmanj do ttt. gradbene faze (izvedba nositnih zidov ter pokrita streha)*.
7.	čten
V	prvem odstavku 29. čtena se za besedo »v toge* postavi pika. ves preostati tekst pa črta.
V	drugem odstavku istega čtena se za besedo »posoji!* postavi pika, ves ostati tekst pa črta.
8.	čten
Te spremembe in dopotnitve Pravitnika sc objavijo v Uradnth objavah in začnejo vetjati z dnem objave.
Št.: 020/3-3/85
Postojna, 15 marca !985	Predsednik zbora uporabnikov
MtRAN KARBlC, t. r
URADNE OBJAVE
29. marca 1985 — §t. 8
112
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA — PIRAN
Na podlagi 132. člena o zakonski zvezi in družinskth razmerjth (Uradni list SRS. št. 15/76) ter v zvezi s 13. členom Statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Piran, je Odbor za družbeno planiranje m svobodno menjavo dela Občmske skupnosti socialnega skrbstva Piran na seji dne 13. marca 1985 sprejel
SKLEP
O USKLADITVI PREŽIVNIN V LETU 1985
1.
Preživnine, določene ali dogovorjene do vključno 31. 12. !9H3. ki so bde v letu 19H4 že valorizirane, se s ! 3. 1985 povišajo za 52.8%.
2.
Preživnine, ki so določene ali dogovorjene med letom 1984. pa se povišajo sorazmerno času. ko so bile določene in sicer:
preživnine, določene do konca januarja 1984 prežtvnine. določene do konca februarja 1984 preživnine, določene do konca marca 1984 preživnine, določene do konca aprila 1984 preživnine, določene do konca maja 1984 preživnine, določene do konca junija 1984 preživnine, določene do konca julija 1984 preživnine, določene do konca avgusta 1984 preživnine, določene do konca septembra 1984 preživnine, določene do konca oktobra 1984 preživnine, določene do konca novembra 1984 preživnine, določene do konca decembra 1984
3.
Ta sklep stopi v veljavo z dnem objav e, v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1.3. 1985 dalje
$t.: 56-2/80-85
Piran. 13. marca 1985
Predsednik odbora PUHAR PAVEL. 1. r.
3. Ta sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. 3. 1985 dalje.
Številka: 56-1/85 Koper. 26. marca 1985
Predsednik skupščine VLADIMIR LOVEC. 1. r.
OBMOČNA S!S ZA PTT PROMET KOPER
Na podlagi 20. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Ob-močne SIS za ptt promet Koper in na predlog komisije za družbeno ekonomske odnose pri SIS PTT prometa Slovenije, je skupščina Območne SIS za ptt promet Koper na 2. seji 28. februarja 1985 sprejela naslednji
SKLEP
O DOPOLNITVI SKLEPA O PRISPEVKU ZA POSPEŠEN RAZVOJ TELEFONSKEGA OMREŽJA V VIŠIN! 30 ; VREDNO ST! IZGRADNJE TELEFONSKEGA PRIKLJUČKA
V 2. členu, ki clasi: "Prtspevka tz prejšnje točke ne združujejo novi telelonski naročniki v naslednjih primerih«: (Uradne objave štev. 31 od 3 12. 1982). se doda v točki 3. b) odstavek, ki glast:
*V primeru, če se telefonski naročnik preseli na območje, kjer ni tehničnih možnosti za vključitev v telefonsko omrežje ne glede na potek časa od njegove preselitve.«
Spremembe se objavi v Uradnih objavah.
Koper. 5. marca 1985
Predsednik skupščine Območne SIS za ptt promet Koper ROŽIC GOJM1R. ! r.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA IZOLA
za 52.8 % za 48.4 % za 44.0 % za 39.6 % za 35.2 % za 30.8% za 26.4 % za 22.0 % za 17.6 % za 13.2% za 8.8% za 4.4 %
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KOPER
Na podlagi 24. člena Samoupravnega sporazuma o ustanov itvt Občinske skupnosti socialnega skrbstva Koper m 50. člena Statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Koper je skupščina Občinske skup-ninti socialnega skrbstva Koper na skupni seji obeh zborov dne 26. marca 1985 sprejela
SKLEP
O VALORIZACIJ! PREŽIVNIN
1.	Preživnme. določene ali dogovorjene do 31. 12. 1983 v letu 1984 pa že valorizirane, se s L 3 1985 povišajo za 52.8
2.	preživnine, določene ali dogovorjene med letom 1984. pa se od 1.
3.	1984 dalje povišajo sorazmerno času. ko so bile določene in sicer preživnine določene do konca meseca:
*
- januarja	1984 za 52.8 %
februarja	1984 za 48.4 %
- marca	1984 za 44	,
— aprila	1984 za 39.6 ,
- maja	1984 za 35.2 ,
- junija	1984 za 30.8 %
— julija	1984 za 26.4 ,
- avgusta	1984 za 22 %
— septembra	1984 za 17.6 ,
- oktobra	1984 za 13.2 <
— novembra	1984 za 8.8 ,
— decembra	1984 za 4.4 ,
Na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS štev. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Izola na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 25. marca 1985 sprejela
SKLEP
O VALORIZACIJ! PREŽIVNIN L
Prežtv nine, določene ali dogov orjene do konca leta 1983. ki so bile v letu 1984 že valorizirane, se s 1.3. 1985 povišajo za 52.8 L
11.
Preživnme. določene ali dogovorjene med letom 1984. se povišajo sorazmerno glede na čas. ko so bde določene in sicer preživ nine določene:
-	do konca januarja 1984 za 52.8 r
-	do konca februarja 1984 za 48.4 r
-	do konca marca 1984 za 44 %
-	do konca aprila 1984 za 39.6 ž
-	do konca maja 1984 za 35.2 ž
-	do konca jun*ja 1984 za 30.8 '
-	do konca julija 1984 za 26.4 ,
-	do konca avgusta 1984 za 22 ?
-	do konca septembra 1984 za 17.6 r do konca oktobra 1984 za 13.2 r
-	do konca novembra 1984 za 8.8 <
-	do konca decembra 1984 za 4.4 ;
111.
Ta sklep velja takoj in se uporablja od 1. marca dalje.
Izola. 25. marca 1985
Predsednica skupščine skupnosti VERA DODlC. I r.