CERKVEN: ^LASMK ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec — Posamezna številka 1"— Din LETO 1940 JANUAR ŠTEV. 1 aiDl Sf Ш ^ Imžihlim mitem ptieeto in z h&ž^iju imutix&m &р1ешЦш10 nmm leto ^ xeli frkiski htpaik in aha џд, kaplmm ^*1 Jaslice v naši cerkvi že oti III kdaj poslavljajo irži.ški žii|)-Ijani z veliko ljubeznijo v svojih domo-vili jaslice. .Vlnofii so v pripravah naravnost umelniki. Pra\ je. da jaslice ljubimo. Da hi jih za Božič le pripravil vsak 1 udi \ svojem srcu! Prav letošnji Božič poteče tudi K) let. odkar imamo v župnijski (erkvi na oltarju s\. Jurija jasiice. Bile so prvo večje delo. ki f?a je oskrbel že prvi mesec svojega župnikovanja v I ržiču biagopokojni g. župnik Potokar. Prej je nadomestovala jaslice kar lepa slika, ki visi I udi še sedaj v božični dobi v karmelskem oltarju. Stale so nove jaslice 110 kron. (;. Potoka r je napisal v župnijsko kroniko: »l.judslvii. zlasti otrokom, so jaslicc" vidno ugajale, zalo so v teku V dni nanosi I i v skrinjico (oliko novcev, da so bile jaslice na mah plačane.« Kakor po naših domo\ ih. iako so bile tudi cerkvene jaslice večkraf kaj pre-drugačene. Saj pri vsakih jaslicah lahko spremenimo razsvetljavo, ozadje, planjavo in še marsikaj. Nekaj je pa našim jaslicam le manjkalo in to dobijo letos, (lotovo bo lepo. Manjkalo je primernega ozadja. Že lansko leto je hotel к to pomanjkljivostjo iznenaditi neki domač umetnik, ki je naslikal Betleliem kar na lepenko. Hvaležni mu moramo biti za to zami-se4. Ko se je pa prav pre^l Svečnico mudil v I ržiču slikar iz Kranja g. Bra-daška Matija, ki je zadnja leta že mnogim cerkvam oskrbel s svojim čopičem lepe jaslice, je pomeril novo ozadje in še hlevček tudi za našo cerkev. Umetnik je naslikal na vezane plošče pravo betichemsko polje. Za podlago je imel sliko betlehemske okolice in v tem bo odslej posebnost naših cerkvenih jaslic. da bodo z ozadjem predstavljale resnično poljano Kristusovega rojstva. I udi hlevček je narejen v obliki dupline. Nad ozadjem jaslic plava na ])oseb-nem slavoloku številna skupina angelov, ki oznanjajo nebeško glorijo. Vsak angel ima poseben izraz. \si skupaj pa lepo ločijo jaslice od oltarnega nastavka. Na vsak način je naša cerkev z izpopolnjenimi jaslicami mnogo pridobila. Pomolimo radi te dni ob njih in spomnimo se za kritje stroškov tudi — skrinjice! Vinko /iilftcl: Krst turškega otroka I'oroka jt' l)ila v liirškom dolu iiu'slu Skopi ju. Poroke pa lam ni l)ri>/. cigansko go(ll)0. I udi danos igra godba poskočno koračnico, da k a r polo dviga: melodijo naše pesmi: iUegimeni po cesti gre . Sestre prav ta liip ni pri otro-kili in zalo so otroci sirotišča sv. Jožefa kot čebelo usujejo na cesio in koracajo za godbo. Ko sestra opazi, da otrok ni. hiti za njimi in ljudje se kar čudijo, da še ta »čudna« ženska leta za cigansko {?odho. Ko sestra vodi otroke nazaj v siro-tišče. jo na potu ustavijo tri Turki nje z zakritimi obrazi. Samo enti zna malo srbščine. Komaj ji dopove, da je njen otrok bolan in jo prosi, da bi prišla k njemu. Sestra je namreč vedno zdravila otroke v sirotišču in je bila tudi drugje znana kot zdravnica. Pripeljejo jo do turške hiše, ki je zunaj revna, umazana; znotraj pa tako lepa in čista, da bi laliko s tal jedel. Vsa soba je pokrita z dragocenimi preprogami. Sestra pogleda otroka, ki leži v lepo izrezljani zibelki v svilenih odejah in ves drhti v vročici. Takoj spozna, da bo otrok kmalu umrl in da sedaj ni važna telesna pomot-, temveč kako otroka krstiti, napraviti ga za otroka božjega. Sestra zaprosi za kis, toda — hvala Bogu — nimajo !га. Hitro gre v sirotišče, nalije kisa v {posodico. vato pa namoči v vodo. Da ne bi česa sumili, je dala sestra vsem po-duhati kis. Okrog nje je polna soba I urkinj. Pozorno gledajo, kaj sestra dela. Sestra pa pritisne vato na otrokovo čelo, voda priteče nti glavo in medtem izgovarja besede: »jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Dudav. Seveda nobena Tiirkinja ni niti pojma imela, da sestra krsti. Nato vsegči otroka umije s kisom in mu tako oblaži vročico in otrok sladko zaspi. 1 iirkinje. misleče, da je otrok ozdravil, se sestri zahvaljujejo, jo objemajo in ji strežejo s črno kavo. Sestra se komaj reši teh prijaznosti in jim obzirno ])ove. da otrok pač ne bo dolgo živel, da mu je ona samo l>olečine olajšala in da je zato Sestra doma samo to pi-osi Boga. da bi otrok umrl. Kajti s krstom turškega otroka je prevzela veliko odgovornost. Naslednji dan gre sestra zopet k Otroku. Turk in je jo rotijo, naj jim reši otroka. Otrok pa je bil že v zadnjih zdihljajih. Prav milo pogleda sestro, kot da se ji hoče zadnji hip zahvaliti za največjo srečo, da bo naslednji trenutek dospel v nebesa, ki so njegovim rojakom zaprta. Ženske so zajokale, sestri pa je srce kipelo od veselja v misli: enega sem pa le v nebesa spravila! Oao, kakor sem Vam že o njej pisal leta 1915.: to je namreč tri-peresna deteljica: moja mati, starejši brat in jaz, katera družba je bila letos (I9W) pomnožena še za eno peresce: mlajšega brata. Prvj trije smo leta 1899. prvikrat skupno porojnali na .sv. Višar-je. zadnja leta pa zaporedoma večkrat in tako tudi let(xs za 40 letnico. Го je pomenilo za maiter, ki je bila ob našem prvem romanju v 4(). letu, da se jo pomaknila v HO. leto življenja, v dobo, v kateri se le še redki povzpno tako visoko; rojena je bila namreč П. januarja ]Hf)0. Sicer je tudi mater dolgotrajni kašelj spominjal, da ji je mladost že davno prešla, a zaupanje do višarske Marije je šlo preko te težave. Naj lui-vedem nekaj zanimivosti s tega pota, za katerega smo določali prvi teden v avgustu 1939. Vsi štirje romarji smo se skupno nar šli v sredo 2. avgusta na Jesenicah in se (d) najboljšem razpoloženju odpeljali. Na obojni meji je dokaj natančna kontrola hitro ugotovila, da nismo nevarni za prenašanje kakih večjih vsot raznih valut. Zla.sti pa smo bili zadovoljni, da je z nami vred dobil prost prehod tudi loto-aparat, v katerega naj bi vjeli nekaj posnetkov z našega pola. Dež tistega popoldneva, ki je prenehal šele malo pred (). uro zvečer, je iiašo družbo šiloma razpolovil v dva tabora: mati in starejši brat sta ostala ob vznožju višar-skega hriba, z mlajšim bratom pa sva odšla po dežju na vrh in ga ob osmih zvečer srečno dosegla; za os t ail a »ptička sta za nama korajžna in vesela »prihitela. naslednji dan okr(>g poldne. Omembe vreden je nov k rižev pot ob lej poti, katerega je cerkveno predstoj-ništvo iz Žabnic začelo v tem letu postavljati. Docela dovršena je bila takrat šele prva postaja; že po tej se lahko sklepa, da bodo po tem k riževem |X)tu sv. Višai je prect-j pridobile lui |)rivla<-iiosti; kakor bi zrastla iz skale, taka je prva postaja, v resnici nekaj prisrčno lepega, moderna sicer, a sijajno zamišljena. — Večina vi.šaiskih romarjev je poznala dobrosrčno staro gostilničarko »Na р1ап11Пч. ki je neštetim tako dobrohotno postregla s »čajčkom. mlekcem« itd. Pa naj še tukaj dobri dušici mimogrede zasadim skromno cvetko pa njen grot); v pretekli zimi. jo je namreč Bog odpoklical v večnost. Blag јГ spomin! Ne bom tukaj opisoval, kaj smo doživljali potem na sv. Višarjih: to -so ■stvari, ki jili more človek le doživeti: pisana beseda je samo medel odsev vsega tega. Omenim naj le, da je bilo tudi lepo vreme, ki je nastopilo po dežju, v čudovitem soglasju z našimi občutki, l e »ena se meui ni želja s polnilci« naj še rečem, če smem popravljati Prešerna: želel sem kaki večji skupini romarjev v cerkvi sjrregovorili kakor nekaj let poprej neki družbi z Goriškega, a žal je bilo le malo romarjev, in sem se mo-ml to pot zadovoljiti s samo željo. V petek seje naša diužbica zopet razdelila v dva tabora: mati in starejši brat sta hotela še en dan uživati rajsko vi-šarsko lepoto: nama z mlajšim bratom služba tega ni dopuščala in sva morala še isti dan zvečer dospeti na svoji službeni mesti. Gnalo naju je v Kanalsko dolino, da se v njej nekoliko razgledava po onih delih, kjer je še kaj slovenskega življa. izvzemši Žabnice. ki so sicer prav za piav slovenske, a ni bilo časa, da bi tudi tja namerila svoj Vorak. Ubrala sva jo v ta namen proti Ovčji vasi preko razsežnega planinskega pašnika, Limarica imenovanega, odkoder se ti nudi diven pogled po Kanalski dolini. Prej zložna pot preide v zadnji tretjini v tako strmino, da bi niti ( iceiono\ i zgovornosti ne uspelo, stare romarje od luivadnega pola preusmerili na to pol. V Ovčji vasi sva si ogledala majhno, a prav lično cerkvico, v kateri se še vedno služba božja po večini vrši v slovenskem jeziku, podobno kakor v Žabnicah in v Ukvah. Potem je krenil brat — kolikor vem — v slovensko gostiln« »I'riihstiick« na zajtrk, kamor ga je pač že ime takorekoč- klicalo: jaz pa sem hotel še nclffoHko podrobneje po-ravodeti o izrejlnem možu dr. Perecu. o katerem sem dokaj odličnega slišal že leto poprej. Njemu uaj bi služil moj obisk pri prijazuem ouclotneni župniku jj. J. Guijonu, ki mi je ljubeznivo postregel s poHutki. (Dalje prihodnjič.) To in ono Duhovne vaje za mlade katoliške de-lavte se vršijo 31. decembra in I. jami-čjrja v Mar!janišču v Kranju. Udeleženke morajo priti k duhovnim vajam v soboto 30. decembra do 7. ure zvečer. Duhovne vaje se bodo končale v torek 2. januarja zgodaj zjutraj; če bo moralo kakšno tržiško dekle to jutro zgodaj na delo. se bo pa pač vrnilo na predvečer. Celotna oskrba bo znašala ,60 din. Doti čne. ki se nameravajo udeležili teh duho\ nih vaj, naj se takoj, gotovo pa do Božiča, javijo z dopisnico vodstvu Ma-rijanišča v Kranju. Če so bile kdaj duhovne vaje potrebne, so prav gotovo nujno potrebne v današnjih težkih časih. ko nasprotniki vere in Cerkve tako agitirajo za svoje brezbožniške in prevratne ideje. Dekleta, na plan! Bratovščina Marije Vnebovzete polaga svoj letni obračun na praznik svetih I reh kraljev, popoldne po večeruicah v spodnji sobi kaplani je. Članarino naj pora\ najo članice do Svečnice in kolikor je le mogoče na dan cerkvenih računov v župnijski |)isarni. Za žive in mrtve članice je brana vsak mesec po ena s\. maša in ob smrti članice dobijo svojci pomoč. Vpisali se je mogoče prL zdravju in do 30. leta. Če članicii umrje \ prvih petih leiih po spisu, svojci nimajo pravice do polnega izplačila. Po smrti kake članice, morajo svojci poskrbeli za nadomestno članico. Zelo so se podražile cerkvene sveče. Zalo bodo morali to I a ran i upoštevali Dri letošnjem darovanju. Zlasti naj velja pravilo, da k darovanju za sveče pošlje vsaka družina svoj dar! Oznanila za januar t. Novo leto. Zup<>v«4liin praznik obrezovanja Gospodovega. Oh šestih in desetih je sv. masa pred Najsvetejšim. Mtnl deseto svfto mašo, ki je slovesna z leviti. Je običajno darovanje fantov in deklet. Popoldne ob ']>ol treh so slovesne litanije Srca jeznsovega. 2. Ime Jezusovo. Danes in v sedmini je mogoče dobiti ip()|)olni odpustek zase ali ■z« duše v vicali. Pogoji; sv. obhajilo, iidelež.ba pri sveti inaši in molitev po namenu svetega Očeta. 5. Vigilija k prazniku sv. Treh kraljev in prvi petek v mesecu. Oh sedmih je slovesen blagoslov vode. Na predvečer je v župnijski cerkvi skupna molitev «vete ure. 6. Sveti Trije kralji, zapovedan praznik. Svetu maša ob šestih in desetih je pred Najsvetejšim in z dvema blagoslovoma. Ob desetih je slovesna peta sv. maša z leviti. Popoldne ob pol treh so slovesne pete litanije Matere božje. V puščico se ta dan pobira za afriške misijone. T. 1. nedelja po Razglašenju Gospodovem in praznik sv. Družine. Službe božje so v navadnem redu. Po pridigi prve -sv. maše, ki je pred Najsvetejšim, se vrši |>osvetitev krščanskih družin. Družine, ki še niso vpisane v bratovščino sv. Družine, naj to storijo zlasti danes! 14. II. nedelja po Razglašenju Gospodovem. Službe božje so v navadnem redu. 17. Sv. Anton Puščavnik. 21. Prva predpostna nedelja in god sv. Neže. Službe božje so v navadnem redu. Sv. Neža je patrona dekliške Mariijne družbe in bo za družbo sv. maša že v soboto zjutraj ob šestih. 28. Druga predpostna nedelja. Službe božje so v navadnem redu. 11. Sv. Janez Bosko. Cerkveni računi za župnijsko cerkev bodo v torek po sv. Treh kraljih, to je 9. januarja. 1 a dan bosta sprejemala gg. cerkvena ključarja v župnijski pisarni pristojbine za cerkvene sedeže dopoldne od osme do dvanajste ure in ]X)poldne od druge do šeste ure. Letna pristojbina za vsak sedež znaša 13 dinarjev. I me j i tel j i sedežev naj vedo povedati številko klopi. Vsakdo naj skrbi, da bo ta dan točno poravnana letna pristojbina za vsak sedež, V 0[K>min se oglaša ob osmih, dvanajstih in ob dveh veliki zvon. Cerkveni računi za podružnice bodo v nedeljo 7. januarja po osmi sv. maši v župnijski pisarni. Tedaj naj pridejo gg. ključarji |К)-družnic! Izpraznjeni cerkveni sedeži ip ride jo na dražbo, ki bo v župnijski pisarni v nedel jo 21. januarja (H) osmi sv. maši. Označeni bodo v oznanilu prejšnje nedelje. Pod roko ne bo oddan noben sedež in so tozadevna priporočila odveč! Darovanja za sveče bodo pri šesti in deseti sv.maši; li. januarja za sosesko Sv. Ane, 21. januarja za Dolino, 28. januarja za Tržič in Bistrico. V puščico se te nedelje ipobira za splošno cerkveno razsvetljavo. Shodi cerkvenih organizacij: lil. red: shod 7., vesolj na odveza 1., (). Dekliška Marijina družbo: shod in skupno s\,obhajilo 21. Sv. mnša 20. IVlarijinu družba za žene: shod 28., skupno sv. obhajilo 14. Molitvena pomoč KA: vsak petek zvečer ob osmih. Marijini vrtci: po napovedi gg. verončiteljev. Mladinska pobožnost: 14. (xjipoldne z nagovorom za otroke, z otroškim petjem božičnih pesmi in petimi litanijami Matere božje. Mesečna šolska sv. spoved: meščanska šola 13., dečki ljudske šole 20., deklice ljudske šole 2"., šolarji iz Doline 21., šolarji od Sv. .\ne 2S. Župnijska kronika za noTcmber 1939 Novembra v naši župniji rojenih: 11. Novembra v naši župniji poročeni: 1. Roblek Janez, delavec v fužini in hišni .posestnik, Dolina 104, in Eniko Marijana, tovarniška delavka, Stražišče 92, župnija Smar-tin pri Kranju, ročen a 11. novembra. 2. Slatnar Janez, usnjarski delavec, Tržič, Kovaška ulica 5, in Verstovšek Antonija, pre-dilniška delavka, Tržič, Glavni trg 15, poročena 18. novembru. i. Ainbrožič Štefan, čevljarski |X)močnik, ICo-vor 15, in Slapar Angela, predilniška delavka. Bistrica 2, |X)ročenu 18. novembra. 4. Golmajer Franc, delavec, Dolina 88, in Šeni-rov Frančiška, delavka v ipapirnici. Slap •)!. poročena 25. novembra. >. Kikel Oton, strojni ključavničar v fužini. Tržič, Ulica Ahačiča h ranča 8, in Kralj Marija, zuse.bnica, Tržič, Za .Mošenikom 2, ]}o-ročena 26. novembru. (). Knific Jožef, kmečki posestnik. Sv. .\na 8, in Mali Marija, posestnikova hči, Golnik 4. župnija Križe, poročena 26. novembra. ~. Perne Alojzij, šofer, Tržič, Ljubeljska ceSta 17, in Klobučar Berta, predilniška delavka. Bistrica 59, poročena 26.novembru. 8. Šemrov Slavko, ključavničarski pomočnik. Tržič, Gerkvena ulica 5, in Meglič Terezija, delavka v papirnici. Dolina 117, poročena 26. novendira. Novembra v naši župniji umrli: 1. Kralj Marija, zasebnicu-vdovu, rojena 28. VI. 1852 v Zvirčuii, župniju Podbrezje, umrla \ Tržiču, Gerkvena ulica 18, dne 1. novembra. 2. Rabič Marija, vdovu-zasebnica, rojena pri Sv. .\ni 14. V. 1860, poročena drugič 26. XI. 1905, umrla v Tržiču, Ulica Viljema Pollaku 5,