117445
Tfiehilfr 'Ju^udtMUuikega- OM&m- ifc. 7t/di^
POŠILJA : IVAN UČENIKOV - KAIRO RUE MANSHAET EL MANRANI ŠT. 5
'Skednji' Mlad-
n
1.	194}. '
SREČNO IN ZANESLJIVO SVIDENJE V DOMAČI t HIŠI V LETU OSVOBOJENJA 1943, ŽELI VSEM IN
TUDI SEBI UREDNIŠTVO "BAZOVICE"
LETU ZMAGE
Leto 1942 je za nami. To je že četrti novoletni dan, ki ga narodi sveta preživljajo ob rezgetanju strojnic in grmenju topov. Ali to je tudi prvi novoletni dan, ki nam v vsej svoji lepoti obljublja zmago, konec vojne in tako zaželeni mir. Kaj nam je dalo staro leto in kaj nam prinaša novo? To sta vprašanji, na katera iščemo odgovorov na ta prvi dan osvobodilnega leta 1943.
Leto, ki je za nami ni bilo nič manj krvavo,kakor leto 1941, ko je bilo rojeno krvavo trpljenje vsega našega naroda. Tudi to preteklo leto je za tisoče jn tisoče pomnožilo grobove po naši lepi zemlji. Ogromne množice slovenskih ljudi so v tem letu odpeljali v neznano, sovražno in nemilostijivo tujino. Ha tisoče in tisoče slovenskih otrok so iztrgali iz naročij slovenskih mater,da jih odtujijo svoji lastni rodni zemlji.Gorje je rastlo z dneva v dan. Vsaka ara je bila zapisana s smrtjo slovenskega človeka.
Maši upi in naše nade, vse to je bilo v 1.1942. tako pogostokrat postavljeno na tehtnico dvoma in tudi obupa. Na svetovnih frontah je prusijaška solda-teska kot pošastna epidemija drvela naprej in njeno pokončanje se nam je zdelo tako strašno daleč. Misel na mir se nam je zlasti tu na Srednjem vzhodu ob sredini preteklega leta,tako kruto oddaljevala.Ali zadnja četrt preteklega leta nam je vlila novih upov in nad in nam utrdila vero, da je barbarizem ranjen in da bo v.doglednem času za vedno pokopan.
Kakšni so naši pogledi v bodočnost? Vsakršna prerokovanja,ki slonijo zgolj na občutkih in lastnih željah so brez vrednosti. Ali prognoze,ki jih utemeljujejo stvarna dejstva, te nam pač odpirajo pogled v bodočnost. sicer še precej daleč, vendar pa z močno svetlobo nam prihaja nasproti toliko pričakovana svoboda.
Že v božični številki smo dejali, da ruske armade krepko potiskajo dednega sovražnika proti zahodu.Ta ruska napredovanja se niso zaustavila.Nasprotno, vse kaže,da preti germanskim vsiljivcem neizogibna katastrofa zlasti na kavkaškem ozemlju. Prusijaki sami v svojih radijskih emisijah in v časopisju priznavajo izredno težak položaj, v katerega so zašle njihove armade v tem področju ruskega bojišča. Istočasno na Rusi napadajo tudi na vseh ostalih odsekih in samo 1jeningrajski del fronte živi v relativnem miru. Dosedanje prusijaške izgube so že ogromne in nobenega dvoma ni,da se bodo še močno pomnožile. Izgube na človeškem materiialu Prusi jakov seveda tako občutno ne zadenejo,ker imajo tega materijala še dovolj v zalogah. Mnogo važnejše so materijelne izgube, zlasti njihove ogromne izgube v letalstvu in motoriziranih edinicah. Največjo izgubo pa pomeni vsekakor po vsem svetu in tudi v Nemčiji sami omajana vera v nezlomljivost prusijaške vojne mašine.
Severna Afrika se hitro čisti od prusijaško-laš-kih zavojevalcev in gotovo ne bo dolgo ko bo severna Afrika samo še odskočna deska za vdor v Evropo zavez-niških vojaških sil. Tu bodo zavezniki prišli v prvi
NASPROTI...
.. i
vreti v stik z našimi starimi znanci,laškimi razboj-‘ niki. Že danes se v svetovnem časopisju prav resno: razpravlja o takozvanem laškem problemu. Večkrat smo: že v našem listu zapisali,da je del svetovne javnos- • ti na krivi poti,če misli,da bi moglo priti v Itali--ji do kakih revolucijonarnih preokretov. Za kako re-> volucijo v Italiji je danes manj izgledov kakor kdaj- ' koli.Nekateri,zlasti ameriški listi so sprožili mne- ■ nja, da bo Hitler zapustil Italijo in se pomaknil za utrjeno, brennersko črto.	i
Taki računi so vsekakor napačni. Nemci Italije ■ ne smejo in ne morejo pustiti na cedilu. Sami imajo 1 prav lepe izkušnje iz prve svetovne vojne. Ko je od-i padel prvi zaveznik, so njemu sledili vsi ostali in 1 Nemčija se je zrušila kar čez noč.Tega se Nemci dobro zavedajo, zato bodo storili vse, da če treba tudi : s silo, povežejo svoje podrepnike v skupno usodo. Na drugi strani pa je tudi res, da so somišljeniki obešanja na prusijaški voz.zlasti v Italiji,močno skopneli . Rim je še spomladi 1942 verjel, da bodo Nemci do konca leta definitivno zavzeli Afriko in obnovili laški imperij. Trdno so tudi računali,da bodo prusi-jaške armade strle rusko vojsko in se potem z vsemi preostalimi silami vrgle na Anglosakaonce.Lahi so se pri tem nadejali,da jim bodo prihranjene vojne stra-t hote na lastnem ozemlju in da bodo tudi naprtim Nemcem po takem razvoju stvari, lahko zavzeli nekoliko več odločnosti. Ali po vseh velikih razočaranjih,posebno v njihovih egiptskih računih, jih je> udaril po glavi izredno težaven strategij skl značaj njihove dežele.Z nekaj krepkimi primeri so jim Angleži pokazali, kaj jih sedaj čaka. Mussolini je sicer1 v svojem zadnjem stokajočem govoru obljubil Lahom, da mu je Hitler "obljubil" protiletalske baterije in vso drugo pomoč, ali Lahi vsega tega ne verujejo,saj so doslej Prusi jaki Italijo samo izžemali; vse to pa plačevali z aspirinom in drugo tako robo, s katero so sedaj Lahi preskrbljeni za sto let.Tako vsaj oni trdijo. Prusijaki dobro poznajo laško 'zvestobo in so kaj hitro zavohali novi laški veter "volta la ban-diera" in po svojem preizkušenem receptu tudi postopali Privlekli so na Laško preko 100000 svojih gestapovcev, ki sedaj pestijo deželo na vseh koncih in krajih.Ko je g.Churchill pred kratkim Mussoliniju to v obraz povedal,je duče odgovoril s klevetami in natolcevanji na predsednika Roosevelta, ali na očitke prusijaškega komandiranja v Italiji je molčal.
Italija bo ostala zvesta Prusijakom do konca,to je tako gvišno, kakor je gvišno, da bo e Prusijaki vred tepena. Vsaka stava na laško karto je izgubljena, to bi morali spoznati posebno Amerikanci. Ponovno igračkanje a la Darlan z laškimi opričniki bi lahko izzvalo tudi med združenimi narodi opravičena negodovanja. Zato verujemo,da v bodoče takih in podobnih koketiranj z novimi Durlani a la Sforzain kompa-nija bella ne bo več. Darlanova smrt je pogrešnost takega taktiziranja dovolj razsvetlila.
________(Dalje na 2.str.)
1.1.1943
6$adal jevanje s l.str.)
Ha drugi strani Je treba pribiti tole: Italija kot vojaška in politična sila v Evropi ne obstoji več. Za Hemčljo pomeni laško sodelovanje danes samo še svinčene coklje na nogah, ki bodo že jutri lahko usodne.O vrednosti Italije kot vojskujoče ae sile i-ma najboljše mnenje Hitler, ki svoje račune danes sestavlja brez Italije. Italija bo v prihodnjih mesecih najbolj obžalovanja vredna dežela. Notranje jo bodo pestili Nemci,zunanje jo bodo klestili Angleži.
Podvigi zavezniških vojaških sil pa se v naslednjih mesecih ne bodo omejevali zgolj na italijansko področje. Zelo je verjetno, da bomo že v kratkem doživeli nova presenečenja na področjih Evrope,kjer je doslej vladal relativni mir.Eno izmed takih področij Je vsekakor balkanski polotok, ki danes bolj kakor kdajkoli privlačuje pozornost zavezniških strategov. Balkan so vrata v Evropo. Tu eo že sedaj ustvarjeni pogoji za uspešne vojaške akcije, V Grčiji in Jugoslaviji vre. General Draža Mihailovič ima že tu svojo fronte. Udar zavezniških čet na Balkan bi njegove akcije samo pospešil, in verjetno Je, da bi on sam z majhno zavezniško pomočjo pognal osovince iz južnega dela Jugoslavije.V Bolgariji položaj za Prusijake ni posebno ugoden. Široke plasti bolgarskega naroda so naklonjene Rusiji in po preizkušnjah v sedanji vojni te množice prav dobro vedo,kdo je njihov prijatelj in kdo Je njihov sovražnik.Tudi v Romuniji je narod sit vojnega trpijenja.Romuni so na ruski fronti izgubili nekaj stotisoč svojih vojakov,Nemci pa so deželo popolnoma izropali. Na drugi strani je romanski narod uvidel, da ga Nemci samo varajo, saj so madjarskio magnatom izročili najlepše predele njihove zemlje.En sam korak na Balkan z zavezniške strani bi zadostoval, da bi tudi romunski narod dvignil glavo proti germanskemu strahovlad ju. Nič boljši ni položaj na Madjarskem, kjer je ves kmetski narod proti germansko razpoložen. Nekdanje vroče simpatije do laškega fašizma so se tudi na Madjarskem, po razsulu laškega imperija,močno ohladile. Madjari prav dobro vedo, da
je zmaga osi negotova, zato vzdržujejo prav taana stike a svojo emigracijo v tujini,ki naj bi reševal«* madjarsko kožo ob koncu vojne.
Razmere v Avstriji silijo Hitlerja k čedalje večjemu strahovlad iu. Avstrijci so na vseh frontah doprinašali največji odstotek krvi in žrtev,pa so jiti kljub temu Prusijakl potisnili med državljane druge vrste.Prav nobenega vzroka nimamo,da bi Avstrijce na kakršenkoli način zagovarjali.Nasprotno vemo in budno zasledujemo vse imperialistične težnje takozvanih svobodnih Avstrijcev med združenimi narodi. Z vso pazljivostjo smo poslušali nekdanje cesarske svetnike iz Jeruzalema,ki so proglašali nekako "nedotaklji /ost" nekdanje avstrijske republike. Z Avstrijci i mamo še urediti nekatere potvorjene račune, zlasti tistega o plebiscitu 1. 1920. Avstrijcem bi posebno priporočali, da se bolj ko za koroške in štajerske Slovence brigajo za to, da z vsemi silami pomagajo rušiti nacizem, ker bodo s takim delom zavezniški stvari več pripomogli, kakor pa z lažmi o germanstvu slovenske Koroške in Štajerske.
Kakšne ogromne spremembe in kakšna velikansk* presenečenja bosta ustvarila češko-slovaški in poljski narod v teku tega leta je težko povedati in 'uganiti. Eno dejstvo pa je že danes neovrgljivo: mirne duše vsak zemljan danes lahko pošlje molitvico Vsemogočnemu v zahvalo,da 1.1943. ni rojen Nemec niti Italijan ali Japonec. Maščevanje ponižanih in razžaljenih narodov bo v tem Gospodovem letu strašno in neizmerno. In to maščevanje mora priti, ne zaradi nas sodobnikov, pač pa zaradi naših otrok in naših potomcev, ki bodo v ato in tisočletna pokoljenja morali nositi iz roda v rod svarilo pred germanskim in laškim barbarizmom. To leto Gospodovo 1943 bo v bodoči svetovni zgodovini zapisano z velikimi črkami. To bo leto velikega gorja in trpljenja, ali tudi leto svobode in božjega miru.
Naj naše misli danes pohitijo tja med naše trpeče brate in sestre, med naše očete in naše otroke in naj jim sporoče: NA SREČNO SVIDENJE V L.1943.
THojU{d v	ito kd&OuM
3.decembra je po 18 mesecih molka zopet enkrat ^pregovoril tisti človek, ki bo v zgodovini človeštva označen kot grobar lastnega naroda in krvnik slo-venskega naroda, že v samem uvodu se je rimski duče debelo zlagal, ko je najbrže zaradi lepšega sramežljivo povedal "kako zoperno mu je govoriti". To svojo redkobesednost je duče izblebetal v trenotku, ko je v Rimu izšla že peta debela knjiga njegovih govorov. Drugo hudomušnost si je privoščil duče v povdarku, da je italijanski narod eden izmed najin-teligentnejših na svetu, de ne najinteligentnejši in da nima potrebe po preveč propagandističnih Čenčah, zlasti po propagandi, ki ne bi bila izredno inteligentna. V resnici je duče zadel v živo, kajti takih čenč, kakor jih trobi v svet rimski radijo zlepa ne sliši lntellgent našega planeta. 3.septembra 1941 me je pot zanesla v Karthoum.Takrat je bilo v Abesiniji še nekaj sto laških junakov v Gondurju, vse ostalo ogromno ozemlje pa pod angleško oblast jo.Severno—afriška fronta je bila takrat od Karthouma oddaljena oa 1600 angleških milj v zračni liniji. Po naključju je hotelski uslužbenec vlovil na radiju rimsko postajo.Že je hotel nadaljevati z iskanjem drugih postaj, ko ga je gost na verandi hotela zaprosil, naj pusti za nekaj trenotkov poslušati radijo Rim.Par minut je zadostovalo, da se je izlil iz zvočnika tale stavek! •'Naše zmagovite čete so se oribližale sudanskemu glavnemu mestu Karthoumu na 50 km in z vso hitrostjo napredujejo proti sovodju Belega in Modrega Nila. To je seveda samo ena izmed deset in deset tisoč čenč,za katere ima Italija svetovno prvenstvo v pro-
izvodnji.
V nadaljnem svojem govoru je duče povedal, da ao se z znamenito amnestijo odprla vrata zaporov okrog 50.000 ljudem.S tem sicer ni izdal koliko stotisoč jetnikov je še ostalo po zaporih in koncentracijskih taboriščih,ali je jasno povedal kako"strnje-no stoji" ves nared v vrstah fašizma.
Itali lanske množice že precej časa glasno godrnjajo nad strahotnimi izgubami,ki jih je italijanska vojska pretrpela v tej vojni, zato ae Mussolini m mogel izogniti tipično laške Aritmetike,ki jo je zaokrožil takole. V prvih 30 mesecih vojne smo imeli padlih 40.219 vojakov, ranjencev 80.745,ujetnikov, pa 232.178 in pogrešancev 37.713.Ta dučejeva aritmetika
pravi torej da na enega padlega Italijana pride šest ujetnikov. Pa naj kdo reče, da ee laški junaki niso hrabro borili.V nadaljni svoji aritmetiki razpravlja duče o podatkih statističnega operativnega urada Su-permarine.v katerem našteva koliko zavezniškega ladjevja je laška mornarica potopila. Duče je previdno zamolčal seveda številke lastnih izgub v trgovski mornarlci.priznal pa je,da so zavezniki potopili 162 italijanskih vojnih ladij. Naštel je tudi letala, ki da so Jih italijanski letalci zbili zaveznikom, zopet pa je pozabil povedati število lastnih izgub. Angležev, ki da so v italijanskem vojnem ujetništvu je navedel 32.747.
£ lotim fMii
Glede postopanja angleških oblasti z laškimi jojnimi ujetniki se je duče proslavil z novo lažjo. Dobesedno je dejali"Boli me, ko moram povzročiti ka-(o razočaranje v družinah,ki imajo sinove v ujetništvu. Toda resnico je treba povedati.In resnica je ta, ia razen v nekaterih področjih ravnajo Angleži z 1-taliJanškimi ujetniki nečloveško."- Čujte in strmite vi, ki ate sami bili deležni angleškega ujetništva nad temi predrznimi in nesramnimi lažmi rimskega imperatorja,- "Podlo streljajo večkrat izza žičnih ograj. Angleški častniki pretepajo italijanske častnike.Neverjetna divjaštva ao Angleži zagrešili nad vojnimi ujetniki in celo nad ujetniki, ranjenci i* pohabi jenci.GLAD IN POMANJKANJE STA NJIHOV DELEŽ.Povem še to: "ANGLEŽI SO PftOKLETI.TODA ŠE BOLJ ££0KLETI SO INI ITALIJANI. KI Z ANGLEŠKIMI UJETNIKI DOBRO RAVNA-
Ta del dučejevega govora bi morale angleške ob-lasti, ki skrbijo za laške vojne ujetnike dobro pre-čitati in si globoko vtisniti v epon.in. Mi,ki smo o-biskal 1 več ko 60 ujetniških taborišč go angLeSki Imperiji vemo dobro, kako se dejansko godi laškim lačen-bergerjem. Za one pa, ki teh ujetnikov niso mogli o-biskati, naj zadostuje samo tole: Italijanski vojni ujetnik dobi zjutraj čaj z mlekom, opoldne mineštrca s pašto šuto in 400 gramov največkrat popolnoma belega kruha.Za večerjo prejme pašto ali pa riž z mesom. Poleg tega dobi na dan no eno veliko prgišče plšta-čev, suhega sadja, pomaranč, banan itd, kakršen J* pa»Jetni čas. Tedensko dobi vsak do 35 cigaret. Ka-
'(Nadaljevag^e na 3.str,}
ko slabo ae tem ujetnikom godi.najbolj zgovorno priča italijanski vojni ujetnik Belice Sangiacomo, roj. 1. 1916 v Campobasso v Abruzzih. ki mi je na zadevno vprašanje o preskrbi in ravnanju angleških oblasti z laškimi ujetniki odgovoril tole; "Srečen bi bil,če bi se mi vse življenje tako dobro godilo, kakor se mi godi sedaj." V čast Mussolinijeve preskrbe italijanske vojake je treba dodati tudi še tole. Prva skrb laškega ujetnika ko pride v koncentracijsko taborišče je,da se z vso naglico znebi tenkih in kratkih italijanskih vojaških odej iz lanitala in da čimprej pride do treh debelih in velikih angleških vojaških odej iz avstraljske volne. Po tri take debele odeje ima sedaj vsak laški ujetnik, medtem ko njihova roba iz lanitala potuje v tovarne za izdelovanje papirja. Marsikdo mogoče tudi ne bo vedel,da ima laški ujetnik na razpolago skodelico, krožnik, vilice, nož in žlico in nredvsem mizo in stol, kjer lahko v miru in kot dostojen človek obeduje ali večerja. Kopanje, dezinfekcija in splošna čistoča, to je najvišja zapoved v ujetniških taboriščih. Zdravniška pomoč in ambulance posljujejo povsod ln za vsako priliko. Tisti laški ujetniki, ki so vkljub fašistovski vzgoji, ki je utemeljena na laži in pre-varantstvu, ohranili še nekaj človečanskih čednosti, bodo po vojni spoznali vso resničnost Mussolinijevih čenč.
Ali Mussolinček dobro ve zakaj je potrebno laškemu narodu servirati, take laži.Mussolinček dobro ve, da je nad deset in deset tisoče laških junakov dezertiralo na zavezniška ozemlja. On dobro ve, da so ti junaki to storili zato, ker niso vedeli zakaj naj se bore in ali je bol je,da stradajo v puščavskem pesku, se krmijo s pokvarjenimi konzervami in plesnivem kru-nu ob dveh litrih vode na dan, oziroma ali je boljša pot k Angležem, kjer bodo imeli vsega v izobilici. Mussolini tudi nadalje ve za vse lastnosti svoje rimske rase, ki ploska samo ob dobrem kruhu in zabavnih komedijah,pa naj ta kruh in komedije pripravlja kdor koli. Mussolini je kaj lahko spoznal, da so novi deset tisoči laških vojakov v Tripolitaniji in Tunisu izgubljeni. Z novimi idejami in novimi navduševan ji jih ne bo zadržal na poti k - Angležem. Zato je zabrenkal na tamburico pretnje, ali ne lastne, ker ta več ne užiga, pač pa angleške, ker je pogrešno računal, da mu bo razcapan in raztrgan laški vojak, ki danes ne zasluži več tega imena, verjel. Ali tega ne verujejo niti njegovi opričniki črnosrajčniki, kajti od Ela Agele dalje Angleži ne najdejo več laškega junaka, pa četudi ga iščejo z lučjo po pekočem opoldanskem puščavskem pesku.
Thce m oUvUm kUjd
V nadaljnem svojem zagovoru se je rimski obtoženec spravil na Churchillovo obtožbo o sunku "z bodalom v hrbet". G.Churchill je namreč s prstom pokazal na Mussolinija in njegovo zahrbtnost s temle stavkom: "... toda Mussolini ni mogel vzdržati skušnjave, da ne bi zahrbtno zabodel poražene Francije in Anglije, o kateri je mislil, da zanjo ni več nade." Obtože-nec Mussolinček se zagovarja takole;"Vstop Italije v vojno je bil predviden za 5.junij.To je bil moj dan, k! sem ga sam določil in nemški glavni stan nas je prosil iz tehničnih razlogov,o katerih danes ni tre-govoriti,naj odložim vstop v vojno do 10.junija.-(Razbojnik kliče bandita za pričoiPovera giustizia!) Obtoženec Mussolinček nadaljuje; "Nihče ni mislil,da bo konec vojne v Franciji tako nagel. Ko smo mi napadli eo bile francoske planinske brigade nedotaknjene, skoro nedotaknjeno letalstvo, predvsem pa mornarica." V svojem nadaljnem zagovoru priznava obtoženec, da je to bil vendarle sunek z bodalom v hrbet.
Churchillova obtožba pravi nadalje; "Mussolinijeve blazne sanje o cezarski slavi, njegovo poželenje po osvojitvah in po plenu, in brez primerna surovost njegovega trinoštva.so ga dovedle do tega sramotnega in zlobnega dejanja. Zaman sem ga opominjal.
. hotel razpravljati,brez odmeva je ostal modri po— Zlv ameriškega predsednika v tem kamenitem srcu.Njegov imperij je šel po vodi."
Obtoženec se zagovarja takole:"Zadnja beseda še ni izrečena, jaz vem, da ni niti enega Italijana, ki bi ne hotel zopet preživeti spomladi 1.1936. (To je edina tolažba rimskega obtoženca na ta”tiel Churchillove obtožbe.)
Churchill obtožuje dalje; "Smrtni boj stiska v kleščah nesrečno italijansko zemljo. Kaj Italijani lahko napravijo proti temu? Kratek sprehod z dovoljenjem Nemcev vzdolž obale, bežen poset Korziki, q?YaT° borbo proti junaškim domoljubom v Jugoslaviji, jfrjaj neminljive sramote v Grčiji,ruševine v Genovi, lorinu in Milanu."
netoi?^t0Ženček se zagovarja z dvignjeno glavo kakor petelin na gnoju:"Zdaj ne sme biti dovoljeno nikomur
in tudi ne britanskemu premijeru,da količkaj podvomi o vrlinah in junaštvu italijanskih vojakov (Grohot v vsem vesoljnem vsemirJu!).Nemški tovariši so prvi,ki to potrjujejo (zopet verodostojna pričatMedklic gestapovca: verdammte Katzelmacher - lažejo po notah«). Poljuben italijanski vojak na kopnem, na morju in v zraku pod dobrim(!)vodstvom in dobro oborožen(!)se e svojim pogumom(«),e svojo odpornostjo (!) proti nevšečnosti,s svojo inteligenco (glas iz občinstva: 82* laških vojakov je analfabetov)ne boji primere z naj-' boljšimi vojaki aveta(pri teh besedah se je Mussoliniju zaletelo in nadaljnega zagovora obtoženca n. mogoče razumeti.)
Churchill obtožuje: "En mož in režim, ki ga ji Mussolini ustvaril sta povzročila nepregledne nesreče delavnemu, nadarjenemu in nekoč srečnemu italijanskemu narodu."
Solzavih oči in zaripel v obraz odgovarja obto-ženček z jadikavim glasom: "Italijanski narod ni bi] nikoli srečen.Italijanski narod je veliki neznani narod, Nihče ga ne pozna.To je narod,ki ni imel nikoli dovolj kruha (Glas iz občinstva;Posebno ne v zadnji! 20 letih)... in vsakokrat,kadar smo poskušali napraviti si nekoliko prostora na svetu, smo naleteli ni zagrajena pota. Zagrajena pota ne samo fašistični I-t ali ji,marveč tudi čisti in enostavni Italiji,tudi I-liji Budinija,Giovannija,Giolittlja in Orlanda(glasiz občinstva: Pred tatovi in razbojniki se vrata zakle-i pajo!) nočejo obstoja Italije, Italije, ki goji ser veličine; hočejo,da bi bil italijanski narod ljubezniv, zabaven in postrežljiv. I
Churchill' zaključuje;"Kako dolgo bo trajalo vse
to?"
Mussolini, ki je ravnokar prejel krepko gestapovsko brco, se vzpne v pozo imperatorJa,dvigne dee-i nico v rimski pozdrav in spusti: "Odgovarjam na naj-slovesnejši in odločnejši način: Trajalo bo do zmage* in preko nje."
5 tem je bil zagovor rimskega "imperatorja" zaključen. Obravnava se bo nadaljevala v letu 1943 ir takrat bo tudi padla zaslužena in pravična sodba.
Prostor za osmrtnico fašizmu v našem listu sme že rezervirali.
"Pilula: Po4ueče*.
Po krepkih zaušnicah gestapovca se je Mussolini* zopet enkrat postavil v pozo Gospodovega leta 1936. Grmel je tole: "Italijanski narod dela, je discipliniran ter ni nikoli izvršil kake sabotaže (to verjetno velja samo za grofa Sforzo in njegove prijatelje! ). Nikoli ni bilo niti najmanjšega znaka ža demonstracije proti vojni (Mussolini s strahom gleda v oči gestapovca, ki mu je ta stavek namenjen). Same neka ženska, ki je ne imenujem, ker ne zasluži tega, je v Genovi kričala,da hoče mir.Kasneje se je ugotovilo, da je imela na prstih obilico prstanov. (Glas iz občinstva:ki so jih fašisti pokradli) Toda vse i-taliJanške žene so čudovite. Disciplina italijanskega naroda ne more biti načeta od onih, ki jim pravimo "nosilci bacilov". V narodu, ki ima 46 milijonov duš,so tudi taki, ki imajo kočljiv, zamotan in bolan živčni sistem. (Glas iz občinstva: n.pr.Mussolini).
Mussolini je nadaljeval: "Italijanski narod si je popolnoma svest te vojne.To ni samo potrebna vojna, marveč je vojna, ki jo proglašam za posvečeno in kateri se nismo mogli na noben način izogniti.Gre za biti ali nebiti. Danes je v resnici v teku silovita borba med dvema svetovoma. Naloga trenotka je edino tale: Bojevati se skupno z našimi zavezniki,bojevati se ramo ob rami z Nemčijo (Glas iz občinstva:Pojdite najprej vi na fronto!)
SPREMEMBE V KB.VLADI
28.decembra 1942 je celotna kraljevska jugoslovanska vlada položila ostavko v roke Nj.Vel.Kralja. Predsednik vlade g.Slobodan Jovanovič je nato dobil-mandat za sestavo nove vlade. Namesto dosedanjih 17 ministrov, tvori novo vlado 10 ministrov.
ZA BRATE V JUGOSLAVIJI
ODBOR ZA POMOČ JUGOSLAVIJI - SLOV.SEKCIJA priredi dne 17.januarja 1943 ob 5 uri popoldne v prostorih Licše Franyais v Kairu domačo veselico z naslednjim vsporedom: 1.Deklamacija (gdč.Marica Merijakova); 2. Igra "PRISEGAM" v treh dejanjih; 3."Zamorčki", igrajo slovenski otroci; 4.Jugosl.narodne pesmi poje gdč. Bitežnikova; 5.Deklamacija "Bog in Slovenija", recitira gdč.Marica Zorn; 6. "Na tujih tleh" poje slov. ženski pevski zbor; 7.Jugosl.narodne pesmi,poje gdč. Bitežnikova; 8. "Plavaj barčica" poje slov. ženski pevski zbor. - Čisti dobiček prireditve je namenjen za pomoč bratom v Jugoslaviji, zato gotovo ne bo nobenega Jugoslovana,ki UL ee tej prireditvi ne odzval.
IZREZKOV IZ BRUSIH SLOV. LISTOV ZA EK-. KRAT ŠE NE MOREMO PRIOBČEVATI,KAR NAJ BLAGOVOLIJO UPOŠTEVATI NAŠI ČITATELJI

PRINAŠA
Izpred vojnega sodišča
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia. isek v Ljubljani, je zreklo naslednjo sod-t v zadevi proti:
1.	Smoletu Alojziju, pok. Franca in pok Vančiške Novšak. rj. v Bastarijt 31. IV
bivajočemu v Gorenji vasi št. 11, na-ajajočemu se v zaporu,
12. Miklavčiču Radu, pok. Josipa in pok. Vane Jevnikar roj. v Stični. 9. IV. 1920, im bivajočemu v vasi Velike Crmlje, nagajajočemu se v zaporu, in j 3. Kastelicu Ignaciju, sjnu Ignacija, roj.
Stični, 20. IX. 1920, bivajočemu v Veli-Jh Crmljah št 1. v begstvu.
' 1. Mavsarju Franco, pok. Josipa in Pivk 'Vane. roj. na Brezovici 28. X. 1907 in tam idvajočemu, delavcu.
2.	Filipiču Antonu, pok. Antona in Manje Labruska. roj. na BrezovjCj 24. X. 1904.. tam bivajočemu, zidarju, in
, 3. Založniku Ivanu, sinu Matije in Lon-iar Ivane. roj. na Brezovici 16. V. 1912, am bivajočemu, zidarju, vs< trije so v naporu.
1. Cekadi Petru, sinu Petra in Marije Bratovec. roj. 28. IX. 1921 v Semiču, železničarju,
Z Štruklju Vladimirju, sinu Pavla in Frančiške Jakša, roj. v Semiču 27. XI. 1917. tam bivajočemu, železničarju,
3.	Doltarju Ivanu, sinu Ivana in Ane Butale, roj. 12. V. 1922 v Semiču, tam bivajočemu, kovaču,
4.	Dol tar Danijelo, sinu Ivana in Ane Butale, roj. 14. VITI. 1913,. kovaču,
5 Kočevarju Milanu, sinu Julija in Ane Klejan. roj. 17. VII. 1917 v Gradcu, bivajočemu v Semiču, kmetovalcu,
6. Željku Josipu, sinu Ivana in Neže Klupar, roj v Semiču 24. VIL 1912, tam bivajočemu, kmetovalcu;
vsi omenjeni se nahajajo v begstvu. Prebilo Cirilu, sinu Ivane in Matek iZarije. roj. v Po4,.mrelq 29, XL 1915, bivajočemu v Pleši>,d Št 47, kmetovalcu, nahajajočemu se v naporu.
Uredništvo »Jutra« je utrpelo bridko izgubo. V soboto zvečer je postal žrtev smrt-ite nesreče naš drag: tovariš g. Filip Omladič, urednik »Domovine«. Smrt ga je dohitela blizu križišča Tržaške m Langusove ceste, ko je nekaj minut po 18. šel z doma jz Rožne doline v mesto. Dobil je nevarno rano"na čelu.
| Inž, Milu Jelačin
Fakinu Pavlu, neznanega očeta. In Marije Fakin, roj. v Skocijanu 30, XII 1916, tam bivajočemu, nahajajočemu se v zaporu.
ter jih obsodilo v dosmrtno ječo
ca
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je Izreklo naslednjo sodbo v stvari proti Henigman Angeli, hčeri Maksa in Ane Kočevar, rojeni v Toplicah. 29. III. 1922. gospodinji, tam bivajoči na št. 29. nahajajoči se v zaporu.
Obtožena je bila: a) zločina po čl- 1 naredbe dne 3. 6. 1942. ker je v Toplicah v nedoločenem času do septembra 1942 sodelovala pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi;
b)	zločina po čl. 5 naredbe z dne 3. 10. 1941. ker je v istih časovnih ln krajevnih okoliščinah delala prevratno propagando s tem. da je drugim neznancem titala liste protiitalijanske vsebine »Slovenski poročevalec« in »Delo«;
c)	zločina po čl. 16. naredbe z dne 3.10.
1941 ker je v zgoraj omenjenih časovnih m krajevnih Okoliščinah sodelovala pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševati zločina proti varnosti države;	,
d)	zločina po čl. 2. naredbe z dne 24.10 1941, ker Je brez dovoljenja imela pištolo;
e)	soudeležbe pri trikratnem umoru, obteženem v smislu čl. 110, 81, k. z. 575 do 677 št. 3 k. z., ker je v Toplicah v noči od 27. na 28. maja 1942 v družbi z drugimi neznanci m e predumlšljajem povzročila smrt Mišjaka Aniona, Mlšjaka Alojzija tn Kristana Alojzija.
Iz teh razlogov je sodišče na osnovi členov zakona spoznalo Henigman Angelo za krivo vseh pripisanih ji zločinov In jo kot tako obsodilo na emrtno kazen m posledice
Izdajanje devtdjeaj
za kr e tanje
Poveljstvo XI. Armadnega zbora oerod-nji vred pobhčne pclkije, jerija:
Od 18 t. m. dalje .«*> bodo mora,!c proo-oje za dovoljenja m kretanje v Ljubljanski
pokrajini in v okoliču ljubljanske obtme naslavljati na poveljstvo XI. Armadnega zbora ter predlagati pn poveljstvih poslal Kr. karabinjerjev, ki so prstom* za °°-tično področje.
Izdana dovoljenja boj« prv Vicem d o staljena po tistih poveljstvih Kr. karabinjerjev. kjer so b ie prošnje vložene. Do-iočvia gipde izdajanja po-n-h pircpus.tnif f!us<;iapas6tire) O6t*mejo neizpremen jena »n j* v tem pojflodu jvnstejna Kr. kv^ura
Predpisi za pisemski poštni promet
Smatrajoč za. potrebno, da ec uredi pisemski poštni promet po enakih predpisih, kakršni veljajo v drugih pokrajinah Kraljevine, je Visok: komisar za Ljubljansko pokrajino ;zdal naredbo s predpisi za pisem sk:i poštni promet, ki je objavljena v Službenem listu 17. t. m. in stopi v veljavo 26. t. m. Te naredba določa:
Strankam je v poštnem prometu prepovedana raba šifer oziroma- dogovornih izrazov in raba drugih jezikov nego jih določi nadrejeno cenzurno obla st vo.
Nadalje je strankam v poštnem prometu prepovedano: I) uporabljati taja o pisavo st simpaleVčnim črnilom ali drugo nevidno pisavo; 2) uporabljati kvadrirani in trgovski papir alt kuverte z notranjo podlogo; 3) pošiljati pisma z vloteniml znam te umi ali podobnimi znaki kakršne koli vi ste, posamezni ali v zb>rki. novimi ali rabljenimi; 4) pošiljati pisma, četudi poštno ležeče, brez navedbe Imena odpo-ftilja-telja m njegovega naslova. Prepovedi iz točke 1) (uporaba tajne pisave) in lz točke 2) (uporaba kvadriranega in trgovskega papirja odnosno kuvert s poologo) veljajo tudi za kakršne koli dopise, ki se pošljejo drugače nego po pošti.
Pisma za Inozemstvo se oddajajo tako, da se predložijo poštnemu uradu, ki taka pisma sam frankira. potem ko poš ljatelj plača ustrezni znesek Ob predložitvi takega pisma mora od pošiljatelj pcčeazatl osebno legitimacijsko listino. Te določbe pa ne veljajo za dopise v 'Albanijo, niti za dopisovanje z Italijanskimi vojnimi ujetniki.
, Prepovedano je vlagati v pisma za inozemstvo pokrajinske fotografije ali foto-
grafije krajev m naprav vojaškega ali Industrijskega pomena, na leponko pritrjen* fotografije, časopisne izrezke, cigarete, papirnati denar in prazen ali popisan notni papir. Prav tako je prepovedano pošiljati v inozemstvo bilance, poslovna poročilar in statistične podatke družb ali* ustanov, prt čemer so izvzeta zavarovalna podjetja, če le v njih* ni podatkov vojaškega značaja.
Ne dovoljuje se pošiljati tiskovin v Inozemstvo. razen če gre za tiskovine, ki jih pošiljajo državna oblastva ali založbe naročnikom ali razpečevaloem za Inozemstvo. Tiskovine, katerih pošiljanje v Inozemstvo je dovoljeno, morajo biti vložene v ovojih, ki popolnoma pokrivajo vse robove. Za periodični tisk je založnikom ali knjlgarjem dovoljeno pošiljanje posebnih izdaj za inozemstvo, ln to s posebno ustrezano označbo na ovoju. Te Izdaje, ki ne smejo imeti malih oglasov in v njih ne smejo biti pokrajinske fotografije ali fotografije naprav vojaškega ali Industrijskega pomena ali drugačni zemljevidi državnega ozemlja ali ozemlja, ki ga je zasedla italijanska vojska. Določbe drugega odstavka (s točkami od 1 do 4) in gornje določbe glede pošiljk v inozemstvo veljajo tudi za dopisovanje, naslovljeno na Campione dTtalla.
Pisma, ki bi se oddala v nasprotju a prednj ml določbami, se ne odpošljejo, uporabijo pa se kazenske odredbe, Če Je a tem storjeno kaznivo dejanje. Prav tako s* ne dostavljajo pisma lz Inozemstva, ki ne. ustrezajo določbi 2. odstavka, točk 1, 2, 3 in 4. ali v katerih so na lepenko pritrjene fotografije, časopisni izrezki, cigarete ali prazen ali popisan notni papir.
Pošiljanje paketov
civilnim internirancem v vojaških koncentracijskih taboriščih
Visok kajMenet z* Ljubi jartoko pokra, nno c»hj£v5.tfl4
Potom pemstojnih mestnih vojačkih po-vceso biki usbamovLjeni voia&ki uradi v sJedod ih krajih: Ljubij-ama, Logatec. Grosuplje;, Noto roesffo. Kočevje m Črnomelj zsradrj pošntf iacvia paketov civilnim' un-temi-n&ncem k> ene-jo vsebovati iricl jučno oblači
Pekec- morajo biti tako opremljeni, da se oe pok:i"ari vsebina niti v času', ko se paket; naihaja. v- uradu, niti med vožnjo. Zaito s© ne bodo sprejemala paketi, katerih ovoji nti okrilij močan m trpežen.
Pakete mema pošiljatelj opremiti s- sledečem navedbami: osebni podatki in bivališče pošaiijaodja, osebno podatki nalovijcn-cč m Jc«ncein>trocijsfco taborišče, v katerem
se naslovljenec nahaja brutto teža paketa, in seznam vsebina Iste navedbe morajo biti ponovljene tudi v notranjosti paketa. Za vsak predan in sprejet paket bo pošiljatelj prejel potrdilo.
Paketi se morajo predajati uradu odprti iti se zaprejo v navzočnosti pošiljatelja. Naslovljeni smejo biti samo na civilne osebe, internirane po vojaških ohlastvih in ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih na Rabu. Mocigo (Treviso). Padova in Gonars (Udrine).
Goti navedeni uradi bodo poč oriši s L do-cembrom t- l sprejemali tudi mesečne pakete z žiiviiti v teči do 5 kg. namenjene cminitn avtoma rančem.
Vodnikov* pratika 1943. Med sotrudni-ki »o znana imena: Božidar Borko, dr. L C. Oblak, Fr. Govekar, dr. Oskar Reya. Bona Orel, dr. Anton Debeljak, Miroslav Ambrožič, Ivan Albreht dr. Anton Urbanc, Andrej Škulj, dr. Mario Foerster, Leopold PaJ;k, dr. Fr. Ogrin, Rulolf D ostal. Dragotin Gregorc in dr.
Brigita
Vsega mojega gorja je kriva ta nesrečna rigita!
Preklemsna bodi ura, ko ae Je tako noro streškala vame tn mi začela piti drago-enJ sok mojega življenja kakor ds bi na sem širnem svetu ne biki najti drugega, i boljšega človeškega bitja od mene'
2e dolgo sem slutil, da se bo nekaj zg©-tfo in da to vražje znanje ne bo srečno ončalo.
Zategadelj sem	otresal in otepal,
ar sb je dalo.
Ali vse zaman!
Nisem sc Je mogel odkrtžati.
Kakor Erimja ml je bila za petami.
Na vseh potih me je spremljala, vsiljiva ošast in me še ponoči morij a s svojo ne-smlljeno zrvestobo.
Dokler ni končno prtSto do katastrofe ... Nekega meglenega jesenskega jutra jo je resenetila žena v moji postelji.
Od studa tn gneva je zakričala.
Z grabečimi rokami je planila proti nji »Čakal, grdoba!« je za vreščala Toda Brigita ni hotela počakati Urnejša in spretnejša je bila od žene. Dva... tri skoke — ln že ji je zgtalla tpred oči.
Njene dolge, tanke scepellge« so ji rc-ile življenje.
Brigita pripada svojevrstni rasi. Smešnodolgi kraki jo odlikujejo bi pa odfiasto zavaljen, nekako napihnjen trup. pogled nanj mi je vselej vzbujal jezo to
0	jr,o razpoloženje.
»Od mojih krvavih žulje«? ... od moje
1	ah tre krvt. se nesnaga, debeliš.« sem ji »brusil, pa tl Jeznoriti Izbruh! niso prav tič zalegli".
Mrcina je 6c kar nadalje- izkoriščala mo. i> neverjetno dobroto to me žrla noč m
Tki« »I Jo pobral-, Jo »piskala lena. Od razburjanju ec .. drhtele postcele ua
"‘‘cstražil sem so njenega hudega pogleda a sem skesano skloni) glavo.
»Saj veš, kje prež: ta mrčes na svoje tboge žjrtve!«
»Torej ati bO spet v go*tia$7<
Energično sem odltimal.
>V Navarri?« je sltaarilB ti&lle-
»V kavarni bi že bil utegnil najti tega ljubkega kebrčka. . Zeti »e ml pa. da je tistega aristokratskega pokolenja. ki najrajši osrečuje klno-oblskovalce. že pred dobrim tednom sem bil v k trnu... to od takrat nimam več miru božjega! Čudovito dobra mora biti moja kri, da se me ta vrag tako drži!«
»Zakaj ml ničesar ne povoS! Jaz M JI že zdavnaj dala vetra!«
»Nisem neumen, da bi pravit! Potem bi šele regljala, kako prinašam nadlego v hv
Ko je žena odšla na živilski trg, ml Je sijajna Ideja prešinila možgane: »Zdresv raj zlodja — če se ga ne moreš Iznebiti — da boš imel vsaj kako korist od njega!«
Pred dušne oči ml je stopil Marko, d ga®, ki je v mojih dijaških letih v ljubljanskem Fratru Imel svoj »Veseli teater«.
Za dva krajcarja vstopnine smo otroci, dijaki in vojaki (do podnarednlka) gledati kako go dresirane bolhe vlačile palrna-te kolavte, plesale, plezale to uganjale najsmešnejše norčije. Po končani predstavi si je Marko vprasml ranico ca roko in je svoj iansambl« pogostil s toplo krvjo.
Kakor pri koritu eo se dolgonoge umetnice zbrale okrog rdeče kapljice to plJe življenjski sok. Potem Je gospod ravnatch prinesel škatlico z bombažem m vse so lepo v redu. druga za drugo, poskakale
V ^Cakaj. Brigltica!« sem sklenil, »zdaj bo pa druga pela. še danes prlčneva e Solo'«
Po dolgem naporu se mi je posrečil tov.
že samo iskanje mi je bilo vzelo precej dragocenega časa. Vee blazine to rjuhe som moral premetati, preden sem Jo za-
Ne bom popisoval, kakšno metodo sem uporabljal prt tem pouku to koliko truda me je stalo prvo prizadevanje, da ml je na. klic: »Brigita!« .skočila na roko To zamolčim iz poslovnih ozirov, ker nameravam izdati priročnik o dresuri bolh. čim najdem velikodušnega založnika
šolanje se je vršilo v največji tajnosti, ker sem zdresirano Brigito nameraval pokloniti ženi kot dragoceno darilo za god.
V današnjih časih ima človek hude skrbi kadar se približujejo domač) prazniki. Saj ne veš, kaj bi kupil, s čim bi razveselil srce!
V	*voJI ms (škatljlci za žveplenke) se je Brigita kaj dobro počutila. Gez dan V> dremala m mehkem bombažu. Zvečer sem jo pa vzel r posteljo. In potem* je lazila to se pasla vso noč po mojem mršavem telesu-
Kakor sr4 Je bilo zoprno m mučno: našem JI! bratiti.
Neke: noči sem pa užival popoln ir.tr. Čudili sem »e to se izpraševal:
»Kaji Je danes z Brtg.tico, da se ne gane 7 Menda vendar ni bolna ?«
V	tem Je pa že zaškripala v soseščini postelji. Moje boljše polovice jezni glas je prekinil nočno tišino:
»Kodi afl. pa spet danes laziti da st prinesel toliko bolh! Požrle me bodo!«
»Dobro delo bi ml storile.« sem hotel odvrniti, pa sem s? te pravočasno ugriznil v jezik.
Užaljen, da mi dela tako krivico, eem
leK^,'J£m"^miPl* te njen kraljestvo paoj. e- lahno prtv»hgnU odejo in čepet a je zakacal:
»Brigita!«
Ni ubogala.
Sele ko se je že danilo, sem jo spet za-
čutit r.a ko«.	___
Tte5 dan Je bila žena nenavadno resna
in molčeda.	_ .
Ošinila me J« z ostrim pogledom ln
rC>MidVa Imara 9e dolg neporavnan račun . . . Kdo je Usta Bngtta, ki si o njej sanjal nocoj?«	^ ^
Mehki r\'Ok; kavarniške godbe so prijetno boiali duše Številnih gostov. Vriskale to plakrle so violine.	■	, .
Natanko tako kakor je bil zapisal to zaukazal komponist, ki že zdavnaj počiva v hladnem grobu.	t_
Sedel sem z ženo pri rtsokem oknu to vleke: ns uho dobro znane melodije hamčno sem segel v žep po vžiga bi, st prižgal cigareto
Odorl sem nepravo škatlico.
V eterrmtaem loku Je skočila Brigit 12, nje., naravnost v naročje gospe Debeto-Ske, ki ;«e vss, zamaknjena r dnevnik sedela. pri'skednji mizici.
Previden© eem se skleca naprej to z »-šepetal ves obupan:
»Brigita. Brigita!«
žena Je prebledela ln vstala.
Ne da bi me pogledala, je zapustila kavarno.
In s tem dnem se je pričelo moje trpljenje .. Kakor pes ln mačka živiva v sovraštvu. Sleherno besedo ml prigrize s ka-kn zlobno pripombo. Ako ji čisto lepo ln mirno omenim: Gize la, danes Je pa zelje prismojeno, mj zabrusi;
»Pa pojdi k Brigiti na kosilo!« Co ]. ra-čem: na suknji ml manjka,gumb " « aofrk^tr moral izdati «fl«rivncet nesrečne dresure, se je žaljivo
^fprlhMi^io. potem bom verjela! Ha-trn. dresirana bolha. Čudno, da 9e tega ne poved. da sl Jo te podkoval!«
Trikrat sem že bil prt gospe DebeluSki Vse je obrnila ln pregledala. Rekla je. da je naletela že na več drobnih kebrčkov. takega primerka — kakršnega sem jaz opisal, pa še ni videla. Verjemite mi, gospod: strašen je zdaj moj položaj!
Ko Je suhljati moj znanec končal svojo zgodbo, je krmežljavo jesensko ®7nc® ie s noslednjiml mlačnotopltmi žarki obsevalo klopi v mestnem parku. Zasmilil *e ml je ubogi možiček ln sem ga poizkušal potolažiti:	. ,	_.	.
»Hudo Je, hudo tu na svetu. Sleherni človek ima kak trn! Poglejte onole lepo-vitko gospo blondinko, nama nasproti ves čaa se že trudim, da bi prestregla moj sočutni pogled, ko se zdaj že tri p skl-anja nad zaledjem mojega bolnega o čička. Bojim se. da bo dobila grivo. Vam pa svetujem: Preskrbite si novo Brigito to prepričajte gospo soprogo o svoji sposobnosti. Predvs-m pa: čimpre) izdajte svoj priročnik! Jaz bom med prvimi kupci!«
Včeraj je ves zasopel pridirjal naš »Norček« iz kina:
»Očka. da bi tl videl, kakšen špas smo imeli v kinu! Suh možicelj je hodil od sedeža do sedeža* se jokal ln vpil; Brigita, Brigita! Potem smo videli, kako se je pripeljal rešilni avto m ga odpeljati«
Silno me je pretresla ta vest. Ubogi go- -spod Hlebič!
Kaj bo, kaj bo z njim!
Kaj bo z njegovim priročnikom!