POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
ŠTEVILKA 27
LETO XXXIX 6. JULIJ 2007 CENA 1.25 EUR
(299,55 SIT)
KN3 UNICA trci 1 a
OSREDNJA
Muzejski
IMk GRAFIČNE STORITVE
J 4unjgraf 41
I Naročite si majico, V po svojem okusu!£
Za promocijo podjetja, ob raznih srečanjih, zabavah, obletnicah ali pa kar tako...
Tel.: 839-50-80
Na trgu 51, Mozirje NASPROTI UPRAVNEGA CENTRA V MOZIRJU
Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00
Ìnìaldimo tudi:
jliwiSffimxii.inri
|inrr^^asö^Daw^zayste'u^ir^vilo,fg^i£^^) [J Szicn^Qa^cil
#*m|P	^ ■	§ \J
l^BiranEl |CS| j *
‘žCTlilag§tt:iSKalniKe ioEnSvIiena in»original)
jtes@K^uei^nihfeenaB!i
majicè brez jvrnam hlače kapri,$jjt * kratke hlače, IB
natikači
zatdelavne
Zadruga mozirje
Zgomjesavnjska kmetijska zadruga Mozirje z. o a
Vabimo vas, da od ponedeljka, 9. julija 20C in 14 dni trajajočo sezonsk^ znižanje poiščite v . naših poslovalnicah:
OBUTVE IN TEKSTILA V POSLOVALNICAH
-	BLAGOVNICA LJUBNO
(tel.: 584 10 20)
-	TEKSTIL GORNJI GRAD
(tel.: 584 30 36)
- konfekcija različnih dobaviteljev,
-	kopalke,
-	moške srajce,
-	ženske bluze,
-	majice s kratkimi rokavi,
Izkoristite priložnost, da po usodnih cenah izbere kvalitetne izdelke!
Trgovina in papirnica Bohac
Iztok Vrtač ič s. p.. Šmihklska c. 2. .Mozir.ii:
Tel. št. 58 33 660
m IS’*"/ W " ìiwii iu
Novo šolsko leto se bcprrialufzačSlS
Tudi letos smo pripravili velik izbor potrebščin po zelo ugodmlMenah
Obiščete nas lahko od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. uré
HOTEL P A K A
GORENJE GOSTINSTVO D.O.O. RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL.: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 E-POŠTA: info@hotelpaka.com
Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc.
OSREDNJA
Tretja stran
stranišče
V začetku leta smo se pritoževali nad toplo zimo, kot kaže sedaj, se bomo poleti pritoževali nad hladnim poletjem. V začetku julija namreč temperature zraka niso prav veliko podobne poletnim, še posebej pa to velja za temperaturo rek, v katerih nekateri še vedno najdejo prostor za osvežitev. Ne glede na kislo vreme je Zavod za zdravstveno varstvo Celje tudi letos opravil meritve kakovosti bazenskih kopalnih voda v celjski regiji, na tem območju je odprtih več kot sto bazenov, in ugotovil, da je kopalna voda večinoma primerna za kopanje.
Ob tem so na zdravstvenem zavodu na kopalce naslovili apel, naj z vzdrževanjem osebne higiene tudi sami prispevamo k boljši kvaliteti kopalnih voda. Priporočljivo je, da si telo dobro umijemo, še preden odidemo na kopališče. S tem odstranimo številne mikrobe, ki se zadržujejo na koži, tudi znoj, izločke lojnic in propadle celice kožne povrhnjice. Ko smo na kopališču, se oprhamo pred vsakim vstopom v bazen in dosledno uporabljamo prhe za razkuževanje nog oziroma vstopamo do bazena preko vstopnih malih bazenov. V bazenu ne pljuvamo in pazimo, da pri plavanju ne požiramo preveč vode.
Na kopališču redno uporabljamo stranišča - teh naj nikoli ne nadomesti kopalna voda. Na pravilno vedenje na kopališču navajamo tudi otroke. Z vidika zaščite zdravja je koristno, da z zadrževanjem v vodi ne pretiravamo, saj je zaradi izpiranja zaščitnega kislinskega plašča koža v celoti bolj podvržena okužbam, prav tako pa je nevarnost okužbe večja takrat, ko je organizem podhlajen in utrujen. Zato je boljše iti v vodo večkrat in za krajši čas.
Na Celjskem predstavljajo bazenska kopališča edino možnost za varno kopanje, saj na tem območju ni registriranega nobenega urejenega naravnega kopališča. Sicer je v celjski regiji ob jezerih in zlasti ob Savinji veliko prostorov (divjih kopališč), ki jih ljudje obiskujejo in se tam tudi kopajo, vendar ti prostori niso urejeni kot naravna kopališča, niso uvrščeni v območje kopalnih voda in nimajo zagotovljene varnosti. Divja kopališča ob Savinji in jezerih uporabljajo kopalci na lastno odgovornost - kopanje je tam prepovedano, kopalci ne poznajo kakovosti vode in je ne morejo preveriti, prhanje po kopanju ni omogočeno, predvsem pa ni poskrbljeno za njihovo varnost. Torej -z glavo na oddih!
Nova Štifta:
Z otvoritvijo tiskarne
pridobili deset delovnih mest..........5
Intervju:
Minister za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan..6
KGZ Slovenije:
Težave rejcev klavne govedi
in kokoši nesnic.....................7
Rečica ob Savinji:
Od lipe do prangerja.................9
IZ VSEBINE:
Občina Solčava:
Zagotovljen enakomeren
razvoj vseh delov občine..........4
Zdravstveni dom Gornji Grad:
Odslej lažji dostop invalidom.....4
27
Gornji Grad:
Starodobniki Audi in NSU
ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 27,6. julij 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in taks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
e
OBČINA SOLČAVA
Zagotovljen enakomeren razvoj vseh delov občine
V občini Solčava so sicer že lani začete projekte prenove zaključili letos. To velja za nekatere posodobitve na področju komunalne infrastrukture, prenovili pa so tudi del regionalne ceste, ki poteka skozi kraj.
»Idejna zasnova in projektna dokumentacija za večino obnovitvenih del je bila narejena še v mandatu prejšnjega župana. Mi smo poskrbeli, da so se hkrati z novo kanalizacijo vkopale še ostale pripadajoče inštalacije, da ne bo potrebno zemljišč prekopavati še
enkrat,« pravi solčavski župan Alojz Lipnik. Napeljali so tudi nov vodovod, saj je bilo dosedanje napajanje izpod Macesnikovega plazu ogroženo. Novo zajetje so zgradili na Icmanikovem. Potrebnih je le še nekaj zaključni del, da bodo vodovod v kratkem predali namenu.
Solčavski župan Alojz Lipnik: »Pomembno je, da se enakomerno razvijajo vsi kraji v naši občini.«
(foto: Marija Lebar)
Iz državnih sredstev je bil obnovljen dobra dva kilometra dolg odsek regionalne ceste skozi Solčavo. Solčavani so izkoristili prisotnost težke mehanizacije in s sredstvi iz občinskega proračuna uredili še parkirišče in stranske odcepe na prenovljenem delu. Regionalna cesta je ponekod le preplastena z novo asfaltno prevleko, na nekaterih mestih pa je bilo potrebno utrditi celotni spodnji ustroj. Na področju
komunalne infrastrukture v Solčavi načrtujejo še marsikaj. V drugi polovici junija se je občina javila na razpis za pridobitev sredstev regionalnih spodbud. Od izida na razpisu so odvisni številni načrti.
»V sami Solčavi bi radi naredili večje parkirišče in dovozno cesto do mrliške vežice. V Robanovem kotu želimo pri kmetu Robanu urediti obvozno cesto, saj sedanja pot pelje skozi dvorišče. Pri Rogovilcu potrebujemo primerno parkirišče, napeljavo kanalizacije in manjšo čistilno napravo. V Logarski dolini je potreben vodovod, saj sedanji ne zagotavlja kvalitetne pitne vode. Na samem vstopu v dolino pa načrtujemo večje parkirišče za avtodome. Urediti je treba cesto iz Logarske doline mimo Matka in Perka s povezavo na Panoramsko cesto, ki se nadaljuje proti Črni na Koroškem, poskrbeti za razgledišča in ustrezne napisne table,« našteva župan Lipnik. »Seveda vsega tega ne bomo mogli narediti kar od danes dojutri, pomembno pa je, da se enakomerno razvijajo vsi kraji v naši občini,« še dodaja Lipnik.
Marija Lebar
Iz državnih sredstev je bil obnovljen dobra dva kilometra dolg odsek regionalne ceste skozi Solčavo (foto: Igor Solar)
ZDRAVSTVENI DOM GORNJI GRAD
Odslej lažji dostop invalidom
Zadnjo sredo v juniju je v gornjegrajskem zdravstvenem domu potekala uradna otvoritev prizidka in dvigala za invalidne osebe. Težko pričakovana rešitev bo odslej invalidnim osebam omogočala lažji dostop do prostorov ordinacije in zdravstvenih storitev.
župan Stanko Ogradi, zobozdravnik Tomislav Lajtner in dolgoletni, sedaj upokojeni gornjegrajski zdravnik, prim. Franci Urlep, dr.med.. Nove pri-
Potreba po prenovi starega vhoda v zdravstveni dom in vse bolj nujna zahteva po dostopu invalidnih oseb do zdravstvenih storitev sta narekovali iskanje rešitve omenjene problematike. Občina Gornji Grad je kot lastnik zdravstvenega doma dolžna zagotavljati sredstva za investicije v zgradbo in tako je že v prejšnjem mandatu županovanja stekla akcija ter pričetek izgradnje prizidka. Kas-nejeje sledila še vgradnja dvigala za invalide na obstoječe stopnišče. V načrte za prihodnostje župan vključil še nekaj adaptacij v domu, predvsem ureditev sanitarij za invalide in delovno osebje.
Z rezanjem traku so prizidek in dvigalo uradno predali namenu
Na otvoritvi prizidka zdravstvenega doma in dvigala za invalidne osebe so izvedli prikaz delovanja dvižne ploščadi
(foto: Irena Drobež)
dobitve seje razveselila tudi gospa Danica Stenšak, ki seje na invalidskem vozičku 21 let srečevala s težavami dostopa do prostorov zdravstvenega doma. Prikazala je uporabo dvižne ploščadi, na katero se lahko invalidi z vozičkom enostavno zapeljejo, upravljanje pa izvajajo s pritiskom na tipke.
Izbrani izvajalec gradbenih del prizidka je bilo podjetje Cigrad iz Šoštanja, podjetje Rupini iz Ljubljane pa je poskrbelo za vgradnjo dvigala. Gradbena in zaključna dela skupaj z dobavo in montažo invalidske stop-niščne dvižne ploščadi so stala
36.000	euvrov. Dobavitelj opreme bo skrbel za vzdrževanje dvigala, v primeru kakršnih koli težav ali hitrih intervencijskih posegov pa se bo možno obrniti na stalno dosegljivo dežurno službo javnega komunalnega podjetja Gornji Grad.
Irena Drobež
REKREACIJSKO-TURISTIČNI CENTER GOLTE
Želijo se uvrstiti med najboljša slovenska smučišča
V družbi Golte d.o.o. so s poslovnimi rezultati relativno zadovoljni, saj so že tretje leto zapored zaključili z dobičkom. Ta sicer ni velik in ga bodo ponovno vložili v poslovanje. Trenutno se posvečajo letni sezoni in pripravam na gradnjo sedežnice Kladje.
Obiskovalce letos na Golteh čaka kar nekaj novosti in zanimivih prireditev (foto: Marija Lebar)
»Za dobro delovanje smučišča na Kladju bomo morali zgraditi akumulacijsko jezero nekje na višini 1.000 do 1.200 metrov nadmorske višine, kjerže obstajajo viri vode inje ne bo treba črpati. Načrtujemo hitro štirisedežnico, ki bo povezala vrh Starih stanov s Kladjem, potrebovali pa bomo tudi teptalni stroj. Skratka, vsa dela in naprave za pridobitev novih desetih kilometrov smučišč smo ovrednotili na pet milijonov evrov. Zaenkrat viri financiranja še niso znani, obstaja pa več možnosti, kot so krediti, lastna sredslva, nepovratna sredstva, novi ali sedanji partnerji oziroma družbeniki. Nekateri od njih (predvsem italijanski lastniki) so že pred časom povedali, da nimajo več namena vlagati v
Obiskovalce letos na Golteh čaka kar nekaj novosti in zanimivih prireditev. Po vsej planini so uredili prostore za piknike, ponujajo pa tudi »piknik vrečke«. Kupiti je namreč moč vrečko, v kateri je krača, kruh, vino, krožnik, vilice in nož -skratka, na Golte vam ni treba nositi ničesar za piknik, saj tam dobite vse. Poiščete si le ustrezen prostor in se predate uživanju v naravi.
Golte, saj svoj delež prodajajo. Seveda pa je zanimanje investitorjev odvisno predvsem od prometne povezave, za katero pa je pristojna lokalna skupnost,« zaključuje direktor Kovač.
Marija Lebar
Kot pravi direktor Ernest Kovač, so kljub neugodni zimi vtem poslovnem letu ustvarili 5.000 evrov dobička. Že v maju, ki ga štejejo v letno sezono, so našteli 1.500 obiskovalcev, junija pa 1.300. To priča o porastu zanimanja obiskovalcev za Golte tudi zunaj zimske sezone. Prejšnji teden so gostili tako imenovano Sončno mesto za otroke pod okriljem medobčinskega društva prijateljev mladine, opazen pa je tudi obisk tujih gostov.
»Že leta 2003 smo v našem srednjeročnem planu opredelili gradn-
jo naprav za smučišče na Kladju, to je na ljubenski strani. S tem bi sprostili nihalko Žekovec, po drugi strani pa bi dvignili nivo naše ponudbe in se uvrstili med najboljša slovenska smučišča,« pravi Kovač. V začetku junija je vlada sprejela Uredbo o koncesiji, na podlagi katere računajo, da bodo samo koncesijo in tudi gradbeno dovoljenje pridobili še letos. Seveda je za dosego tega potrebno predhodno speljati še nekatere formalne postopke, med drugim pridobiti soglasja lastnikov zemljišč.
Avto
GALANT
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655
-	IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE
-	KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI
-	IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU
NOVA ŠTIFTA
Z otvoritvijo tiskarne pridobili deset delovnih mest
Direktor Invarsta Viktor Pistotnik (v sredini) in župan Stanko Ogradi sta tiskarno otvorila v upanju na medsebojno sodelovanje
(foto: Irena Drobež)
V Novi Štifti je v soboto, 23. junija, svoje prostore odprla tiskarna Invarst. Družba Invarst d.o.o. je invalidsko podjetje, ki deluje v okviru koncema Sintal, ukvarja pa se s tiskarskimi storitvami. Nova tiskarna bo nudila okrog deset delovnih mest.
Koncern Sintal v svoji ponudbi nudi vse storitve na področju varovanja, prevoza denarja, požarnega varovanja, vzdrževanja zgradb ipd. V okviru koncerna deluje 16 podjetij in eno od teh je tudi Invarst, invalidsko podjetje, ki ima sedež v Mengšu. Zaposluje okrog 40 ljudi, od tega skoraj polovico invalidov. Direktor in lastnik tiskarne Viktor Pistotnikje dejal, da
so vtiskarskih storitvah našli alternativno dejavnost za zaposlovanje invalidov in težje zaposljivih delavcev.
Kot domačin je Viktor Pistotnik tudi v svojem kraju želel zagoto-
viti možnost zaposlitve ljudem z manjšimi delovnimi sposobnostmi, torej starejšim in invalidom, poslovanje preko telekomunikacijskega omrežja in visoka tehnologija v tiskarni pa nareku-
jeta tudi potrebo po zaposlovanju ljudi z visokim strokovnim znanjem. Tiskarna nudi okrog deset delovnih mest, če bo razvoj šel v pravo smer, pa jih bodo zaposlili še več.
Ob otvoritvi sta slavnostni trak prerezala Viktor Pistotnik in župan Stanko Ogradi, kije izrazil veselje, da tudi vobčini Gornji Grad odpirajo vrata proizvodni dejavnosti, ki bo namenjena zaposlovanju njenih občanov. Družbi je zaželel veliko uspeha in izrazil željo po medsebojnem sodelovanja. Bočki pevci so poskrbeli za prijetno vzdušje, župnik Lojze Ternar pa je opravil blagoslov.
Irena Drobež
S
Dr. Jure Zupan (foto: Marija Lebar)
V zadnjem času se veliko govori in piše o našem izobraževanju in sprejemanju novega šolskega zakona. Ni čudno, da se v javnosti kaže tolikšno zanimanje za to temo, saj se spremembe v izobraževalnem sistemu tičejo - posredno ali neposredno - vsakega od nas. Od uspešnosti tega je odvisna uspešnost države in posledično tudi blaginja državljanov.
Avtonomna tribuna, civilnodružbena asociacija študentov je konec maja vložila na vlado zahtevo za popoln umik predloga Zakona o visokem šolstvu in razvojno-raziskovalni dejavnosti (ZVSR-RD) iz vseh postopkov. S predlogom zakona pa se ne strinjajo tudi mnogi publicisti in strokovnjaki. O nekaterih točkah osnutka predloga novega zakona smo se pogovarjali z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Juretom Zupanom.
-	Kaj menite o novem osnutku predloga ZVSR-RD?
Po mojem mnenju je osnutek zakona dobra podlaga za nadaljnje razprave in pogajanja. Osnutek bo obravnavan na več nivojih, med drugim ga je »prerešetal« tudi Strateški svet Vlade Republike Slovenije.
-	Kako gledate na javno in zasebno šolstvo v Sloveniji?
Mislim, da pri nas o zasebnem šolstvu krožijo še nekateri stereotipi, ki ne držijo. »Zasebno« v
MINISTER ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO DR. JURE ZUPAN
Bodočnost imajo manjši visokošolski zavodi
tem kontekstu pomeni samo to, da šola ni državna, torej bo iz proračunskih sredstev financiran samo izobraževalni program, zagotavljanje ostalih potrebnih finančnih sredstev pa je stvar ustanovitelja. To so lahko lokalne skupnosti, občine, podjetja ... Po mojem mnenju je take pobude treba pozdraviti, saj se tako sprostijo sredstva iz proračuna za druge potrebe. Poleg tega bo vzdrževanje in upravljanje take ustanove dovolj racionalno, učinkovito in ekonomsko opravičljivo. V tujini imajo na področju zasebnega šolstva dobre izkušnje, prvi koraki pa so storjeni tudi pri nas, če omenim samo Visoko šolo za tehnologije polimerov v Slovenj Gradcu, katere ustanovitev smo svečano obeležili 9. maja letos.
- Kako približati visokošolski študij uporabnikom oziroma kako ga decentralizirati?
Osnovna vloga države je v tem, da porazdeli dobrine tako, da so čim bolj dostopne vsem prebivalcem. Ravno prej omenjena Visoka šola za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu je dober primer za to. Šola je zasebna, ustanovitelji pa so občina in zainteresirana podjetja. Menim, da je smotrneje podeljevati koncesije za
Tudi na tem področju so odgovor manjši zavodi, kijih potrebuje okolje. To bo zagotavljalo strokovnjake iz prakse - iz podjetij. Ravno tukaj je kar nekaj očitkov glede preverjanja njihove strokovnosti in podeljevanja nazivov. Sam mislim, daje to ustrezna rešitev.
-	Ali bodo »elitni« študentje še vedno študirali v Ljubljani?
Gotovo ni smiselno, da bi študije, ki so že vpeljani na dosedanjih fakultetah podvajali, saj je Slovenija za to premajhna. Nekateri, kot je na primer študij medicine, morajo biti že zaradi načina dela - prakse - v bližini večjih bolnišnic.
-	Kaj menite o že nekajkrat napovedanem plačevanju šolnin za redne študente?
Sam mislim, da plačevanje šolnin posledično prinese tudi resnejši odnos do študija. Vendar zaenkrat šolnin ne bo.
-Ali mislite, da je število zbranih točk ustrezen kriterij za omejitev vpisa? Kaj pa nagnjenje do določenega poklica ali področja?
Po mojem bi morale imeti univerze in fakultete bistveno večji vpliv na možnost izbire kandidatov za študij. Potreben bi bil oseben odnos do
»Po mojem ni potrebno, da so visoke šole in fakultete samo v velikih mestih, čeprav ktemu pripomore ustrezna infrastruktura. V Zgornji Savinjski dolini ste prometno bolj osamljeni in bi takšna ustanova kje bliže pripomogla k dostopnosti študija.«
šolske zavode, kot pa za te zavode trošiti davkoplačevalski denar. Potreba po tovrstni ustanovi seje pokazala v okolju samem in tako je pričakovati, da bodo študenti svoje teoretično znanje lahko preverjali v praksi v podjetjih. Tam bodo imeli dostopne laboratorije in delavnice. To bo tudi dobro izhodišče za diplomske naloge, ki bodo lahko reševale konkretne probleme ali izzive. Na razpolago bodo določena delovna mesta, kar bo vzrok, da se bodo študenti maksimalno potrudili za dobre rezultate že ves čas med študijem in si tako zagotovili ustrezen status na trgu dela.
Po mojem ni potrebno, da so visoke šole in fakultete samo v velikih mestih, čeprav k temu pripomore ustrezna infrastruktura. V Zgornji Savinjski dolini ste prometno bolj osamljeni in bi takšna ustanova kje bliže pripomogla k dostopnosti študija. Saj ni potrebno, da je kdo ve kako velika. Često je dovolj že trideset, štirideset vpisanih.
- Ali imamo dovolj strokovnega kadra za več študijskih središč?
vsakega kandidata, pogovori in intervjuji, kjer bi se bodoči študent pokazal kot celovita osebnost in ne samo po številu doseženih točk iz prejšnjega šolanja. Eden takšnih študijev je veterina, kjer je pristop in odnos do živali bistvenega pomena.
-	Kako bi ocenili stanje v našem visokem šolstvu v primerjavi z ostalo Evropo?
Stopnja znanja pri nas in v Evropi je vsekakor primerljiva. To potrjujejo številni naši študenti na različnih izobraževanjih in študijih po Evropi. Povsod so uspešni in njihovi rezultati so dobri. K internacionalizaciji znanja pa pripomorejo tudi številne izmenjave študentov, ki stalno potekajo.
-	Kakšni so po vašem dosedanji rezultati bolonjske reforme?
Ravno v duhu teh reform bodo vse večjo vlogo v izobraževanju dobivale regije oziroma pokrajine pa tudi povezovanje študija s prakso in dejanskimi potrebami po kadrih v gospodarstvu.
Pogovarjala se je Marija Lebar
KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA
Težave rejcev klavne govedi in kokoši nesni«
Sredi junija so se na seji odbora mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije zbrali člani odbora izpostave, člani sveta območne enote Slovenj Gradec in nekateri vabljeni gostje. Obravnavali so aktualno kmetijsko problematiko in zavzeli nekaj sklepov.
Na seji odbora mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so spregovorili tudi o prihodnosti slovenskega kmetstva
(foto: Marija Lebar)
Spregovorili so o problemih rejcev kokoši nesnic, ki jim Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali nalaga da so od prvega januarja letošnjega leta kletke za te kokoši opremljene s pripravami, na katerih si živali lahko brusijo kremplje. Ta zahteva je tehnično neizvedljiva, saj ima vsak rejec drugačne
kletke, zato predlagajo, da se zahteva iz pravilnika umakne. Sicer pa bodo morali rejci leta 2012 preiti na rejo v obogatenih kletkah. Ob tem je Stanko Zagožen omenil, da postaja trženje domačih jajc vprašljivo, saj nekateri tuji trgovci v svojih verigah marketov prodajajo jajca iz matične države (npr. Francija). Obiiko-
OBČINSKI ODBORI SLS
A W* •_	■>	I
Oživitev Zenske zveze Zgornje Savinjske doline
V torek, 26. junija, je bil v Juvanju delovni sestanek za oživitev Ženske zveze Zgornje Savinjske doline. Srečanje je bilo namenjeno predvsem okrepitvi vključevanja žensk v delo Slovenske ljudske stranke (SLS), ki bodo s skupnimi močni lažje plodno vplivale na razvoj naše doline.
Slovenska ženska zveza, na čelu s predsednico Nado Skuk, je organizacijska oblika delovanja po statutu SLS, znotraj katere se izvaja program specifičnih aktivnosti. V te so med drugim vključene enake možnosti za izobraževanje, poklicno delovanje in družbeno udejstvovanje, izboljšanje socialnega položaja mladih mater, zagotavljanje učinkovite in celostne skrbi za zdravje žensk in otrok, vzpodbujanje dviga rodnosti ter enakopravnost med spoloma na vseh področjih.
»Vzemimo si trenutek časa in se
pogovorimo, izmenjajmo izkušnje, poglede na dogajanje v naši regiji ter poskušajmo pomagati socialno šibkim,« so bile zaključne besede regijske koordinatorke ženske zveze Mire Kolenc, ki poziva vse ženske, katere bi s svojim sodelovanjem in idejami poživile delo zveze, da se v mesecu septembru udeležijo novega delovnega sestanka in predlagajo kandidatke za izvolitev v organe Ženske zveze Zgornje Savinjske doline.
Ditka Plesnik
vali so sklep, da naj zbornica organizira s predstavniki VURS razgovor, kjer bodo dorekli pogoje za rejo nesnic, za rejce pa organizira izobraževanje na temo prilagoditve zahtevam zakonodaje.
Pogovarjali so se tudi o težavah pri ocenjevanju klavnih trupov govedi, kjer rejci dosegajo zelo nizke cene. Po njihovem mnenju je ocenjevanje trupov preveč prepuščeno subjektivni presoji ocenjevalca, je pa tudi preveč ocenjevalnih razredov in podrazredov. Vse to bi ne bilo toliko sporno, če bi bila govedina v maloprodaji potem tudi označena na ta način in bi se
prodajala po različni ceni, kot meni Zagožen. Zato so sklenili, da bodo organizirali izobraževanje na temo ocenjevanja govedi na klavni liniji.
Vodja območne enote Slovenj Gradec mag. Jože Pratnekar je predstavil nekatere spremembe v zvezi z Zakonom o kmetijsko gozdarski zbornici. Nov predlog prinaša neobvezno članstvo, dvig praga najnižjega katastrskega dohodka in po eno plačilo članstva na kmetijo. Spregovorili so tudi o prihodnosti slovenskega kmetstva, kije v družbi tako nizko vrednoteno.
Marija Lebar
LJUBNO OB SAVINJI
Sodelovanje sorodnih organizacij
V četrtek, 28. junija, so v prostorih Občine Ljubno predsedniki Zveze združenj borcev NOV Mozirje Ivan Žagar, Območne zveze združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornje Savinjske doline Slavko Napotnik, Odbora veteranskega društva Sever Zgornje Savinjske doline Slavko Šmig-oc in Zgornjesavinjskega društva generala Maistra Iztok Podkrižnik ob prisotnosti županje Anke Rakun podpisali listino o medsebojnem sodelovanju.
Podpis listine je nadgradnja dosedanjega sodelovanja med organizacijami na različnih strokovnih in drugih področjih (foto: EMS)
Štiri veteranske organizacije, ki so v različnih obdobjih prejšnjega stoletja stale na branikih slovenstva, ugotavljajo, da jih druži domoljubje in zavest. Vsaka ob svojem času in v razmerah, ki jih je narekovala ogroženost domovine, so se bojevale za domovino in v tem boju zmagale. Predsedniki ugotavljajo, da so izvršili svojo dolžnost do domovine in slovenskega naroda. Lis-
tina opredeljuje sodelovanje pri organizaciji spominskih svečanosti in državnih ter stanovskih praznovanjih. Med skupne naloge šteje tudi obujanje spomina na uporništvo slovenskega naroda v vseh obdobjih in, karješe posebej pomembno, sodelovanje pri domovinski in obrambni vzgoji ter sodelovanje s slovensko vojsko.
Savinjčan
V GORNJEM GRADU PREDSTAVILI SLOVENSKO-NEMŠKO KNJIGO Z DOKUMENTI OGLEJSKE PATRIARHIJE
Prispevek k osvetljevanju gornjegrajske zgodovine
Predstavitev knjige Listine oglejskih patriarhovza slovensko ozemlje in listine samostanov v Stični in Gornjem Gradu (1120-1251) avtorja dr. Giintherja Bernharda, pogodbenega asistenta na Inštitutu za zgodovino Univerze Karla Franca v Gradcu, je pred tednom dni v gornjegrajsko katedralo privabilo malo število ljudi. Pri predstavitvi je sodeloval zadrečki rojak dr. Peter Weiss, ki je v uvodnem nastopu na kratko predstavil bogato zgodovino Gornjega Gradu.
Dr. Günther Bernhard (desno) je s pomočjo kolega dr. Petra Weissa dodal pomembne podrobnosti v mozaik bogate gornjegrajske in slovenske zgodovine (foto. EMS)
Pomembno delo je nastalo v okviru projekta obdelave listin za zgodovino oglejskega patriarhata in patriarhov. Srednjeveško obdobje Gornjegrajskega je bilo v tesni povezavi z oglejskim patriarhatom, nenazadnje je bil patriarh Peregrin I. pobudnik in soustanovitelj leta 1140 ustanovljenega benediktinskega samostana. V Gornjem Gradu je nastalo nekaj pomembnih listin, ki so le delno ohranjene, med njimi je
gotovo najpomembnejša ustanovna listina benediktinskega samostana.
Med pomembnimi Gornjegrajci je dr. Weiss posebej izpostavil Benedikta Kuripečiča, ki je napisal prvi potopis po Balkanskem polotoku. Knjiga je izšla v Nemčiji, dvajset let pred prvo slovensko knjigo Primoža Trubarja. Bogato zgodovino je potrebno vedno imeti pred očmi, je poudaril dr. Weiss, zato so številni doku-
PFEIFER d.o.o., Prihova 21 3331 Nazarje
Razpisuje
PROSTO DELOVNO MESTO SKLADIŠČNIKA
Samo pisne ponudbe sprejemamo do 6. julija 2007 na naslov Pfeifer d.o.o., Prihova 21, 3331 Nazarje
Portal Savinjska doline
Sayimänrnm
menti zbrani v knjigi pomemben doprinos k boljšemu poznavanju srednjeveških razmer tukajšnjih krajev in celotnega slovenskega ozemlja.
V nadaljevanju predstavitve je avtor dr. Bernhard podrobno razčlenil in razložil ustanovno listino samostana iz leta 1140, katero hrani nadškofijski arhiv v Ljubljani. Značilno pisavo odlikujejo zapisi velikih črk, kakršne so takratni pisarji uporabljali tudi (še) sto let po nastanku ustanovne listine, kar povzroča ugibanja o pravilni inter-
pretaciji dokumenta, na podlagi katerega je bila v Gornjem Gradu ustanovljena benediktinska rodovna skupnost. Po dr. Bernhardu je listina doživela nekatere popravke, kar pa temeljne pomembnosti gornjegrajske zgodovine v ničemer ne spreminja. Nenazadnje, pravi dr. Bernhard, študija ne želi biti konkurenca številnim pisnim zapisom o zgodovini Gornjega Gradu, prej skromen prispevek k zgodovini dveh narodov, ki živita v skupni Evropi.
Savinjčan
MASTODONT FEST
Peugeot 107 ima novega lastnika
V sklopu Mastodont testa so organizatorji na Velenjski noči ob jezeru izžrebali srečneža nagradne igre Mastodont srečelova in izžrebali glavno nagrado, osebni avto peugeot 107. Generalna sponzorja nagrade, NLB Leasing Velenje d.o.o. in Avto Igor iz Velenja, sta Andreju Lebarju iz Vojnika polepšala poletje.
Direktorica NLB Leasing Velenje mag. Marija Zimšek je čestitala Andreju Lebarju ob prejemu ključev peugeota 107
Andrej je srečko kupil na prireditvi in sprva kar ni mogel verjeti, da je prejel nagrado. »Vesel sem prejete nagrade in vsem, tako organizatorjem, kot tudi pokroviteljem, ki so omogočili nagrado, se najlepše zahvaljujem. Z veseljem in s ponosom se bom vozil,« je povedal srečni Andrej.
Ob predaji ključev avtomobila na sedežu NLB Leasing Velenje d.o.o. je spregovorila direktorica NLB Leasing Velenje mag. Marija Zimšek: »Čestitke za nagrado in upam, da vam bo avto dobro služil. Želim vam
srečno vožnjo.« Tudi član uprave NLB Leasing d.o.o. - Ljubljana SamoTurk je čestital Andreju in mu zaželel srečno vožnjo. Igor Švigelj, direktor podjetja Avto Igor, pooblaščenega prodajalca vozil peugeot, pa je Andreju predal dokumentacijo, ki jo je potreboval za prevzem avtomobila.
Organizatorjem Mastodont test, Birt d.o.o., TRC Jezero d.o.o. in Gost d.o.o., je letošnji Mastodont test uspel, še posebej tradicionalna Noč ob jezeru, kjer se je zbralo okoli
10.000	ljudi.
IS
OD LIPE DO PRANGERJA NA REČICI OB SAVINJI
likovni motivi hrano za dušo, zgornjesavinjski
želode« za telo
Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so na 28. prireditvi od Lipe do prangera poskrbeli tudi za tiste, ki prisegajo na likovno umetnost in etnografijo. V zgornji avli rečiške osnovne šole so postavili na ogled razstavo likovnih del domačinke Fani Pahovnik, v spodnji pa narodopisno razstavo Zgornjesavinjski želodec.
Jože Tlaker je razložil, kako In $ kakšnimi pripomočki so nekdaj izdelovali zgornjesavinjski želodec (foto: Marija Šukalo)
O Fani Pahovnik, Lučanki, ki sedaj domuje na Rečici, je spregovorila akademska slikarka Terezija Ba-stelj. Po njenem mnenju slike Pa-hovnikove izkazujejo kultivirane postavitve krajinskih in drugih motivov. Figura, ki pa je bila preokupacija v času njenega študija, umetnica je namreč absolventka Akademije za likovno umetnost - smer slikarstvo, je ostala v sledeh ali pa je
dodatek k drugim elementom vsliki. Na njenih slikah se vidi smisel za uravnoteženo kompozicijo. »Pokrajine Zgornje Savinjske doline so privid in realnost, želja in soočenje, ujetost in svoboda hkrati. So pot h koreninam in k namenu,« je dela slikovito opisala Bastljeva.
Medtem ko so bili likovni motivi Pa-hovnikove paša za oči in hrana za dušo, je bila razstava Zgornjesavin-
0 umetnici Fani Pahovnik je spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj (foto: Marija Šukalo)
jski želodec tudi hrana za želodec. O tej zgornjesavinjski specialiteti je skozi zgodovinski prerez ocenjevanja in prizadevanja za geografsko zaščito izdelka spregovoril Jože Tlaker. V domačem turističnem društvu so bili namreč pobudniki za začetek ocenjevanj, s katerim se sedaj že štiri leta ukvarja Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca.
Na razstavi z bogato pisno dokumentacijo, ki priča o vseh težavah na začetku, ko so ljudje prinesli na ocenjevanje le trinajst želodcev, do letos, koje komisija ocenjevala kar 54 mesnih specialitet, sije med drugim moč ogledati, kako in s kakšnimi pripomočki so nekdaj izdelovali
to suhomesnato dobroto. Med razstavnimi eksponati si lahko obiskovalci ogledajo prve zapisnike ocenjevanja, ki ga je vsa leta vodil dr. Stanko Renčelj, vse do knjige Želodec in jedi Zgornjesavinjske doline. Knjiga je po Tlakerjevem mnenju krona dosedanjih prizadevanj za širjenje vedenja o specialiteti z geografsko zaščito.
Obe razstavi je odprl župan Vinko Jeraj. S prijetnim kulturnim programom so likovno razstavo obogatili učenci Glasbene šole Nazarje, narodopisno pa malčki iz rečiške-ga vrtca s prisrčnim nastopom in recitacijami.
Marija Šukalo
ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE DELAVNICE OSMINKA
Glasba, ples in pesem
Ob koncu junija tudi za učence Mire Kelemen, ki vodi Glasbeno delavnico Osminka, nastopajo zaslužene počitnice. Celo šolsko leto so se pridni prstki spretno sprehajali po klavirskih tipkah, v petek, 15. junija, pa je nastopil čas, da vse naučeno prikažejo na zaključnem koncertu, ki ga je Kelemenova v soorganizaciji z mozirsko knjižnico pripravila v Galeriji Mozirje.
Ponosnim staršem in vsem ostalim, ki radi prisluhnejo klavirski glasbi, seje z lažjimi in zahtevnejšimi glasbenimi deli predstavilo trinajst otrok. S pridno vadbo in veseljem do soustvarjanja čarobne glasbe so uspeli v galerijo »privabiti« mojstre klasične glasbe, kot so Brahms, Mozart in Dvorak. Čeprav so vsi mladi pianisti vredni iskrene pohvale za svojo igro s črno-belimi tipkami, med njimi izstopa mlada, nadarjena pianistka Kristina Golob, ki s pomočjo svoje
mentorice Kelemenove dosega vedno večje glasbene uspehe. Veliko glasbenega užitka je občinstvu nudila tudi na tokratnem koncertu, ko je večkrat samostojno zaigrala in si z doživeto zaigranimi skladbami prislužila navdušene aplavze.
Ne le v glasbi, tudi v petju in plesu je občinstvo uživalo tega večera. Za razgibanost koncerta, katerega glavni akterje gotovo bil klavir, sta poskrbela dva zanimiva gosta Os-minke. Gregor Verbuč je s solo
kot popotnica v poletje
Veronika Steiner je presenetila svojo mentorico klavirja Miro Kelemen z violinskim nastopom (foto: Ciril M. Sem)
petjem debitiral in navdušil z Vi-pavčevo Podoknico ter Dvorakovo Domačo pesmijo, mala plesalka Klara Brinjovec iz Plesnega studia N-Velenje pa je očarala s Plesom
dveh češenj. Oba sta s svojim nastopom vnesla svežino v večer glasbe in njuno umetniško pot bomo zagotovo še lahko spremljali.
Tatiana Golob
Našemu ljubemu očetu, staremu očetu in pradedku
Antonu Žunterju
iz Nizke
prisrčno čestitamo ob njegovem visokem jubileju, 90-letnici življenja in mu želimo še obilo zdravja ter življenjske radosti Ob tej priložnosti se mu še enkrat iz srca zahvaljujemo za njegovo ljubezen in dobroto, ki nam jo je vsa leta nesebično poklanjali
Hči Marija in sin Tonč z družinama
Drasi Rok!
r Letos si oprani zrelostni izpit, kmalu pa boš praznoval tudi fi 18. rojstni dan.
Iskreno ti čestitava za oba I srečna dogodka in ti kličeva: ;
»Naj Bog čuva te, živi, naj da ti samih srečnih dni!«
Ostani še naprej tako fejst fant in da boš vedno hodil z glavo na zabavo.
Babi in dedi
Kadar sonček sveti, skušaj ga posneti, kadar sončka ni, sonček bodi ti.
ZAH
za 3. rojstni dan želiva še veliko otroških radosti
Mami in ati
Nives
za 18. rojstni dan
Srečo, zdravje, kup želja, voščimo ti iz srca, da izpolnilo vse se bo, mi želimo ti zdaj to.
Vsi tvoji
Našemu sodelavcu
CIRILU
kličemo še na mnogo klikov, naj mu fotografska muza da mirno roko, pred objektiv pa naj mu nastavi čimveč lepih motivov!
Uredništvo Savinjskih novic
7. julija praznuje 6. rojstni dan
ANDREJA VERDEV
s Prihove
Ljuba hčerkica: bodi vesela, deklica mlada, uči se rada, stori to, kar starši ti vele, pa bo veselo tvoje srce.
Ati, mami ter dedi
Ivan
Hitro leta hitijo,
drugo za drugim se vrstijo.
In prišel je tisti dan, ko praznuješ svoj okrogli rojstni dan. Zato najlepše voščilo naj ti velja, ni veliko, je pa iz srca.
Naj zdravje, sreča in smeh spremljata te na vseh poteh.
Iskrena hvala, ker si nas vsa ta dolga leta tako prijazno sprejemal na svojem domu. Najlepše želje veljajo tudi ženi Ančki za bližajoči rojstni dan in god.
Naj ji Bog povrne za vso gostoljubnost in dobroto, ki smo ju bili deležni na Brčunovem.
Brat Tone, svakinja Ančka ter nečaki Tonica, Janez in Anja z družinami
16. junija sta praznovala zlato poroko ljuba starša, dedek in babica,
Stanko in Antonija Špeh
z Lenarta 9 pri Gornjem Gradu
2	X 25 skupnih let Bog vama dal je doživet, naj še mnogo srečnih dni vajina zakonska zveza doživi.
Za vse nepozabne trenutke ter vso ljubezen, ki sta jo podarila, prisrčna hvala in da bi dolgo še živela, polno vrečo zdravja, sreče imela.
Mami Antoniji pa vse najboljše za 70. rojstni dan in god.
Vama iz vsega srca želijo hčerke: Zvonka, Francka, Irena, Stanka, Andreja in Tinka z družinami
Župani, med njimi Vinko Jeraj, so najboljšim učencem glasbe iz svojih občin podelili še posebne nagrade (foto: Marija Lebar)
Glasba je bila izbrana tako, da je zadovoljila vsak okus. V trinajstih točkah so se razen dveh solo pevcev publiki predstavile večinoma komorne skupine. Povezovalec programa Franci Kotnik je povedal, da je za učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje izredno plodno šolsko leto, saj so med drugim uspešno organizirali državno tekmovanje mladih citrarjev iz vse Slovenije. Nazorski učenci glasbe so se z različnih tekmovanj domov vračali z vidnimi uvrstitvami in lepimi uspehi.
Na to seje navezala tudi ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše: »Vendar brez pridnih učencev in prizadevnih učiteljev
teh uspehov ne bi mogli uresničiti. Prav tako bi uspehov ne bilo brez vas, starši, ki nam zaupate svoje otroke in nas podpirate v naših prizadevanjih. Zato gre zahvala vsem vam.«
Sledila je slavnostna podelitev pohval najzaslužnejšim in najuspešnejšim učencem. Pridružile so se tudi občine in župani so »svojim« najboljšim mladim glasbenikom podelili še posebne nagrade. Povezovalec se je za zaključek na odru pojavil v prikupni preobleki kot »dopustniški Franček« in vsem zaželel brezskrbne in razigrane počitniške dni.
Marija Lebar
O
»Ta razstava se hvali sama«
V Šmartnem ob Dreti so četrto soboto v juniju odprli razstavo ročnih del. Na njej so se ob zaključku šolskega leta predstavili veroukarji z mentorico Ano Remic. V pomoč so jim bile tudi nekatere pridne gospodinje, ki obiskujejo ročnodelski krožek.
Tako so v župnijskem domu razstavili izdelke iz različnih materialov, ki so nastali pod pridnimi rokami različnih avtorjev. Med prti in
prtiči so sicer prevladovali kvačkani, vendar tudi vezeni niso zaostajali. Vse skupaj so dopolnjevali kipci iz gline in drugih materialov ter seveda risbice malih veroukarjev. Po besedah pobudnice razstave Ane Remic bodo s prostovoljnimi prispevki, ki jih bodo zbrali na razstavi, pomagali pri nakupu šolskih potrebščin socialno šibkejšim.
Marija Sukalo
Med prti in prtiči so sicer prevladovali kvačkani, vendar tudi vezeni niso zaostajali (foto: Marija Šukalo)
V galeriji Steki v Gornjem Gradu je 22. junija v okviru praznovanja občinskega praznika potekala otvoritev fotografske razstave Justine Ugovšek-Basti. Fotografinja je navdih za svoje posnetke našla v domačem kraju in njegovi neposredni okolici, ki skriva veliko lepih in neokrnjenih kotičkov.
Justina Ugovšek-Bastl je navdih za posnetke našla na svojih sprehodih po Gornjem Gradu (foto: Irena Drobež)
»Nemogoče je preživeti dan in se ne srečati s fotografijami. Fotografija je postala neizogibni del vsakdana. Na vsakem koraku nas o nečem obveščajo, razveseljujejo,
žalostijo ... Fotografija ima torej mnogo obrazov. Ni samo dokumentirano sporočilo, že dolgo je enakovredna umetniška zvrst. Nadela si je elitno funkcijo
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ JUSTINE UGOVŠEK-BASTL V GALERIJI ŠTEKL
razstavnega objekta,« je v vabilu na otvoritev razstave zapisala avtorica fotografij. Posnetki so nastali na njenih sprehodih po lepi okolici Gornjega Grada in edinstveno odražajo govorico njenega srca.
Spodbudo in podporo pri pripravi razstave staji dajale Vika Venišnik, ki je povezovala program, in slikarka Terezija Bastelj, kije predstavila avtorico. »Obvladovanje kompozicije pokončnih ali položnih formatov v različnih osvetlitvah, tukaj ni stvar naključja in sreče kot pri priložnostnih fotografih. Je stvarznanja in tehnične
podkovanosti ter zanesljivega občutka, ki sta ga izostrila talent in delo,« so bile besede slikarke. Poudarila je, da se moramo bolj zavedati neprecenljivega bogaslva, ki nas obkroža, in da se v nasprotju s praznimi besedami, s katerimi včasih mašimo praznino, ta razstava hvali sama. Justina Ugovšek-Bastl je nepozabne motive za vedno ujela za vse nas.
Kulturni program sta obogatila mlada pianistka Kristina Golob in Jože Remšak s kratko prozo Ivana Cankarja, O domovina.
Irena Drobež
ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE SOLE NAZARJE
Za uspehe zaslužni tudi starši
Ob koncu šolskega leta in v okviru praznovanja dneva državnosti je Glasbena šola Nazarje v sodelovanju z Občino Nazarje pripravila zaključni koncert. Koncert je bil 21. junija v nazorskemu domu kulture, kjer so še enkrat več izvajalci navdušili številno občinstvo.
ŠMARTNO OB DRET
Šolsko leto zaključili z razstavo
Sliko je simbolična l Uradno paroba goriva 4,7 do 11,0 l/100km, uradno emisija CO2 125 do 198 g/km.
Europhone Mozirje,
Ob tmavi 1, 3331 Mozirje
GSM: 031 387 180
tel.: 03 839 08 20
fax: 03 839 08 21
e-mail: mozirje@europhone.si
Motorola Motofone F3
0,90 €
215,68 SIT
maZDa RS AVTOMOBILI SKORNŠEK, Cesto Simono Blotniko 20, 3320 Velenje; tel.: 03/891 90 77 www.ai-velenie.com
Podarimo povečano varnost vozniku in sovozniku!
Ob nakupu nove Mazde3 vam podarimo varnostni blazini za voznika in sovoznika ter prednji stranski varnostni blazini!
Mazda3. Kako daleč si upaš?


Trgovina a modno konfekcijo
Priznane blagovne znamke: -Olafa
-	Marja Podčetrtek
-	Okmal Line
-	Merot
-	Jadran
-	Pompea
-	Idila
-	Bo De Ma
-	S model
-	Mita trade ... in mnogo drugih
smer
okna in vrata
■	Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje
■	P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7,
■	P. E. Koper, Ferrarska 17,
Zastopniki:
■	Maribor 02 620 97 37
■	Jesenice 041 756 750
■	Ribnica 040 313 712
«C
08010 27) www.simer.si
POSLUŠAJTE MAS ~ IZVEDELE BOSTE VEČ
RADIO GOLD
Sav/n/sk/ val
www.radio® Idi.si
106,2 Mhz
Odpiralni eas:
Od pon. do pet. : od 9. do 19. ure sob: od 8. do I Z. ure
NOVA FREKVENCA ° STARI PRIJATELJI
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90,3 MHz
Obiščite nas, kjer Vam bomo pomagan z MODNIMI NASVETI!
V MESECU JULIJU IUE POZABITE MA RAZPRODAJO!
Karin Bitenc s.p. Na trgu Z S 3330 Mozirju Tel. 03 S83 ZZ 70
(fèuropHONE
Nokia 2610
19,90 €
Nokia 6060
19,90 €
Sony Ericsson K320i
39,90 €
9.561,64 SIT
Nokia 1600
0,90 €
•	Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje «Dodatna oprema
•	Sklepanje naročniških razmerij « Servis in odkup rabljenih mobitelov
KARMEN in EVI ENCI
za 10. rojstni dan
Eno zvezdico za sreco, eno zvezdico za iskrico v očeh Vse zvezde neba naj se vama spustijo v dlan in vama polepšajo ta poseben dan!
To so želje mamice in atija
Radio Goldi Savinjski val do.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
Piše: Aleksander Videčnik
Zgornja Savinjska dolina je bila dolgo brez vsake industrije. Prebivalstvo sije iskalo kruha v kmetijstvu in seveda v prostranih gozdovih. Morda je takšnemu stanju pripomogla tudi oddaljenost od večjih središč in še slabe prometne zveze so dodatno oteževale razvoj večjih podjetij v dolini.
Lahko le domnevamo, kako bi se stvari razvijale, če bi načrtovana gradnja železnice proti Motniku le bila udejanjena. Da do tega ni prišlo, je verjetno kriva prva svetovna vojna, ki je takšna načrtovanja zavrla.
Podatki iz leta 1840 dokazujejo, daje na mestu, kjer stoji danes tovarna barv v Ljubiji, bilo nekaj zgradb, vendar ne za proizvodne namene. Tam je najti v zemljiški knjigi zapisano, da sta stali dve žagi, mlin in gostilna z gospodarskim poslopjem. Mlin in žagi je poganjala voda s savinjske struge in potoka Ljubije. Med leti 1892 in 1896 sta žagi utihnili, mlin pa je delal za podjetje Kussmann Comp, v Nazarjah. V letu 1896je prešla lastnina vseh zgradb na novega podjetnika - Friedrich Hocke Textilien v Gradcu. Ta je po nasvetu inž. Glaesnerja postavil tam tri peči za topljenje antimona. Tega so pridobivali v dolini Ljubije. Ker pa se izkoriščanje rude zaradi malih količin antimona ni izplačalo, so topilniško dejavnost opustili in se lotili izdelovanja zemeljskih barv in smirka. Za oboje je bilo dovolj surovin v okolici Mozirja. Zanimivo je, da so dosegli dobro kakovost in so barve na veliko izvažali. V tem času je še vse posle vodil lastnik neposredno iz Gradca, medtem koje tehnično vodstvo prevzel domačin Alojz Goričar. Delovodja je bil Franc Gornik. Obratje tako dobro posloval, da so kmalu pričeli graditi nove zmogljivosti. Staro gostilno so preuredili v letoviški obrat. Imeli so tudi lastno elektrarno, kar je bilo za tiste čase zelo napredno.
Alojz Goričarje bil zelo podjeten inje kmalu ugotovil, da bi se dalo s predelavo lesa, ki gaje v dolini dovolj, poslovno uspeti. Delovne sile ni manjkalo, saj je bilo mnogo ljudi iz bližnje okolice brez dela. Izdelovali so kar 11 vrst samokolnic in raznih vrstvozičkov. Trg so otem dobro obveščali in uspeh ni izostal. Samo za potrebe avstrijskih železnic so izdelali preko 25.000 kosov samokolnic!
Leta 1915 je Alojz Goričar zapustil podjetje. Že leto za tem je požar uničil nekaj poslopij. Tovarna pa je dobila novega lastnika, to sta bili družini Kurka in Baldini.
Vendar je že leta 1918 postala tovarna last
Prpa foparna p Zgornji Sapinjsfei dolini
Alojza Goričarja in družbenikov (Goričar, Remše, Pariš). Novi lastniki so hitro pristopili k preusmeritvi proizvodnega programa, zmanjšali so lesno predelavo in povečali izdelavo barv, saj so v tem videli boljšo prihodnost podjetja. Načrtovali so nujne razširitve, te pa v Ljubiji niso bile izvedljive, zato je Alojz Goričar leta 1919 kupil v Letušu vrsto razpadlih zgradb nekdanjih žagarskih obratov. Leto kasneje je tam že delovala lesna predelava. Zgradili so dve turbini, eno z močjo 68 KS in drugo 90 KS. Že leta 1921 pa so zgradili tretjo turbino z močjo 68 KS in generatorjem 38,50 KW. S tem so omogočili razsvetljavo za vso vas Letuš. Razpadli mlin so tudi usposobili in ga opremili s petimi pari kamnov in štirimi bobničnimi mlini. Tako so leta 1922 že vse zemeljske barve izdelovali v Letušu. Zato so tja prestavili proizvodnjo barv, v Mozirju pa so izdelovali le premaze in kemične barve.
Gradnja v Letušu seje nadaljevala, kajti že leta 1923 so tam postavili novo žago (polnojarmenik Tephan, 4500 m3) in vodno turbino moči 28 KS.
Tako je nastajal v Letušu kar velik obrat, kije od leta 1926 dalje prevzel še izdelavo sodov za embalažo barv. Tega leta je velika voda močno poškodovala vodne naprave, vendar sojih že nekaj mesecev za tem spet usposobili.
Svetovna gospodarska kriza je bila že na pohodu, zato so leta 1928 cene izdelkom padle tudi do 50 %, medtem ko so mezde delavcev znižali le za 10 %. Obrestne mere za bančna posojila so strmo naraščale vse do 18 %. To je seveda pomenilo vlaganje velikih naporov v reklamo in preudarno gospodarjenje. Proizvajalci barv so se povezali v kartel, kije deloval vse do leta 1932, ko
so se pojavili podobni izdelovalci v Sloveniji in Jugoslaviji. Jasno je bilo, daje na trgu vladala tekma, kije omogočala obstoj le najboljšim. Med te je sodila tudi ljubijska tovarna, ki je izdelovala iskane barve izredne kakovosti.
Smrt glavnega pobudnika poslovnih usmeritev Alojza Goričarja v letu 1934 je seveda povzročila določene težave, vendar le prehodne. Za njim je tehnične posle prevzel Bruno Goričar, kije bil v svojih prizadevanjih uspešen.
Po prihodu zasedbenih sil nemške vojske leta 1941 so kmalu izgnali družabnika Fortunata Remšeta. To je bil vzrok za zaplembo tovarn.
Prvi komisarje bil Matej Ribzl, ki pa o poslu ni imel dosti pojma inje iskal dohodek le s prodajo lesa, proizvodnja pa je bila v ozadju. Njemuje sledil graščak iz Šmartnega ob Paki, dr. Warsberg. Ta pa sploh ni imel smisla za gospodarjenje, tako je uspešnost podjetja nenehno padala. Kljub temu je tovarna izvažala barve v Srbijo, Grčijo, Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo. Da bi omogočili zaposlitev velikemu številu ljudi, so pričeli s sečnjo lesa na panju. Tako so delavce vsaj koristno zaposlili. Vojni čas je povzročal še druge težave, nadomestnih delov za stroje ni bilo moč dobiti in dosti teh je stalo. Po koncu vojne so pričeli že sredi maja 1945 spet redno delati.
Potem koje 28. aprila 1948 zapadla tovarna nacionalizaciji, je njeno vodstvo prevzel Franc Nareks. Kot ga v svojih spominih opisuje Bruno Goričar, sije prizadeval za posodobitev barvnih obratov z nakupom strojev iz tovarne barv Chro-mos v Zagrebu. Žal so ti stroji po njegovem odhodu iz Kemične in lesne tovarne Mozirje končali na odpadu.
3ščemo sfare Fotografije
Orači v Zavodicah, aprila leta 1959. V ozadju je Žagarjeva domačija. Fotografijo je posodila Fanika Dobnik.
Aktualni problemi varstva gozdov
MARIJAN DENŠA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
Polovica leta je za nami, zato poglejmo, kaj seje dogajalo v naših gozdovih vtem obdobju.
VETROLOM, ŽLEDOLOM IN SNEGOLOM
Letos gozdovom ni bilo prizaneseno. Najprej je 18. januarja močan veter podiral drevje v posameznih predelih našega območja. To je bilo v času, ko je po Evropi divjal orkan Ciril, kije podrl skoraj 54 milijonov kubičnih metrov drevja, zahteval pa je tudi najmanj 43 smrtnih žrtev. Že čez nekaj dni, 24. januarja, je močan žled prizadel gozdove na južnem delu našega območja, najbolj so bile prizadete Krašica, Čreta in
Menina, pa tudi po drugih predelih je bila prava katastrofa. V nekaterih predelih je dež hitro prešel v sneg, zato je tam drevje lomil kar sneg. Južni sneg je udaril še enkrat, »Jožefova zima« je 19. marca postregla z obilico južnega snega, ki je ponovno polomil veliko gozdnega drevja. Posamezni gozdovi so utrpeli kar vse tri ujme, zato so zelo močno poškodovani.
Skupaj so zimske ujme (vetrolom, žledolom in snegolom) poškodovale več kot tisoč ha gozdov in polomile skoraj 40.000 m3 gozdnega drevja. Gospodarska škoda je velika saj je poškodovanega veliko mladega gozda, kjer je sanacija zamudna, draga, tak sestoj pa ostane zaradi slabše kvalitete drevja manj vreden. Tudi v odraslem gozdu so poškodovani mlajši sestoji (drogovnjaki), ki jim do zrelosti manjka še veliko desetletij. Polomljena drevesa so se ravno začela debeliti, posek je zamuden, les pa manj vreden. Tako so ujme povzročile velik izpad prirastka, zmanjšale kvaliteto lesa v teh sestojih ter povečale stroške poseka.
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije smo opravili vse za te primere predvidene aktivnosti; takoj koje bilo možno, smo ocenili obseg poškodb, o katastrofi smo obvestili pristojne, lastnike gozdov in tudi javnost, slednjo preko Savinjskih novic, pripravili načrt sanacije, nato pa smo začeli z označevanjem poškodovanega drevja.
Tudi lastniki gozdov so se zavzeto lotili pospravila poškodovanega drevja in so sanacijo v glavnem že končali. Žal pa tako ni pri vseh, zlasti največji lastniki se pri sanaciji preveč obotavljajo. Sečnja in izdelava polomljenega drevja je zelo nevarno opravilo, pri katerem lahko zelo hitro pride do delovne nezgode ali celo nesreče. Očitno so se lastniki gozdov del lotili preudarno, saj (kolikor je meni znano) večjih nezgod ni bilo. V gozdovih, kjer sanacija še ni končana, jo bo treba čim prej končati, saj že grozijo podlubniki.
PODLUBNIKI
Za prekomeren razvoj (gradacijo) podlubnikov morajo biti izpolnjeni trije pogoji: za razvoj žuželk
ugodne vremenske razmere, dovolj hrane in dovolj veliko začetno število osebkov-velikost populacije. Ti pogoji so vsekakor izpolnjeni. Letošnje leto je zelo toplo in suho, kar je ugodno za razmnoževanje žuželk, zaradi ujm je v gozdovih veliko poškodovanega in oslabelega drevja smreke, zadnjih nekaj let pa je podlubnikov v gozdovih že tako izredno veliko.
V lanskem letu, kije bilo v našem območju rekordno po količini od podlubnikov napadenega drevja, smo v prvi polovici leta evidentirali 2.100 m3 napadenega drevja, v letošnjem pa se ta številka že bliža 3.000 m3. Zato se lahko v gozdovih, kjer sanacija žal še ni končana, nadejamo dodatnih škod zaradi podlubnikov. Zato lastnikom gozdov svetujemo pov-ečan nadzor njihovih gozdov, pravočasno in dosledno sanacijo odkritih žarišč lubadarja, popoln gozdni red in gozdno higieno in odsvetujemo redne sečnje v poletnih mesecih.
Prihodnjič pa vam bomo opisali nekaj novih bolezni in škodljivcev gozdnega drevja.
1. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH
Korak k ponovni uveljavitvi lesno predelovalne
dejavnosti
V Nazarjah v dneh od 5. do 8. julija poteka
1.	lesarski praznik, ki je zasnovan kot vseslovensko srečanje lesarjev in hkrati kotturis-tično-narodopisna prireditev, katere namen je večplasten. Lesarski praznik naj bi doprinesel k ponovni uveljavitvi lesno predelovalne dejavnosti in boljši izrabi lesne mase, po drugi strani pa naj bi z obujanjem starih navad in običajev olcarjev in lesnih delavcev zagotavljal ohranjanje naše kulturne dediščine ob hkratnem spodbujanju turizma.
Praznovanje se je začelo v četrtek z odprtjem razstave uporabnih in okrasnih izdelkov iz lesa v mali dvorani Doma kulture Nazarje. Odziv razstavljavcev je bil zelo spodbuden, o izdelkih pa je spregovoril priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj. Razstava je odprta do vključno nedelje, 8. julija.
Danes bo v nazorskem kulturnem domu potekala mednarodna razvojna konferenca lesarjev, ki seje bo udeležil tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Predstavljeno bo stanje v lesno predelovalni panogi
na nacionalnem in regijskem nivoju, predstavljen pa bo tudi projekt lesarskega razvojnega centra, ki bo odprt v sklopu letošnjega
Organizacijski odbor za pripravo lesarskega praznika pod vodstvom Marjana Dobrovca je za zaščitni znak prireditve izbral ročni oblič - znano orodje za doseganje ravnih in gladkih površin. V obliki uporabnega spominka ga bo mogoče kupiti na Lesarskem prazniku v Nazarjah.
občinskega praznika v mesecu septembru. O svojih izkušnjah iz prakse bodo spregovorili direktorji in podjetniki iz Sa-Ša regije in od drugod.
Sobotni del lesarskega praznika bo nudil narodopisne, družabne in športne vsebine. Pri kulturnem domu bo od 10. ure dalje potekal prikaz ročne izdelave uporabnih in dekorativnih izdelkov, organizatorji pod okriljem Muzeja Vrbovec pa so poskrbeli tudi za sejem izdelkov iz lesa. Gospodinje bodo ponujale domače kulinarične specialitete, obiskovalci pa se bodo za razvedrilo lahko pomerili tudi v ročnih lesarskih opravilih.
Od 8. ure dalje bodo v nazorski športni dvorani potekale športne igre delavcev lesarstva. Ekipe slovenskih lesno predelovalnih podjetij bodo tekmovale v malem nogometu, košarki in odbojki. Podelitev pokalov in priznanj bo ob 17. uri pri domu kulture, kjer bo za praznično vzdušje in dobro razpoloženje poskrbela Godba Zgornje Savinjske doline.
Franci Kotnik
GALERIJA NAZARJE
Umetnine, ki dišijo po vrtnicah
Umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn (levo) je predstavila kiparko Andrejko Čufer (desno) in njena likovna dela
Konec praznovanja svojega praznika je Krajevna skupnost Nazarje proslavila v Galeriji Nazarje z odprtjem razstave likovnih del akademske kiparke An-drejke Čufer. Njeno umetniško doživljanje narave, živali, rastlinja in predvsem vrtnic, ki soji največja likovna strast, je zbranim predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn.
Andrejka Čufer je diplomirala na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, toda v Nazarjah se predstavlja z likovnimi deli. V svojih slikah izpostavlja vrtnico v celi podobi ali v fragmentih. Poleg vrtnice je njena priljubljena motivika vsa živa narava, tudi živalski svet. Svoje doživljanje narave z avtorskim pristopom nadgradi z ornamentiko, preko katere čuti, kot
sama pravi, dušo naroda in samo naravo. Kot je povedala Šajnovaje likovna ustvarjalnost Čuferjeve »samosvoja, zelo intimistična in prefin-
jena. Svoj likovni izraz osmišlja in z avtorsko močjo zaznamuje z uporabo najrazličnejših papirjev.« Čuferjeva se ukvarja še z eno za-
nimivo dejavnostjo. Stehniko, podobno tisti, ki sojo uporabljali v srednjem veku, ustvarja ročno izdelane knjige. Tako je naredila že tri takšne umetnine, nekatere celo v več izvodih, ki so vsak zase original. Njene knjižne mojstrovine tokrat žal niso razstavljene v nazorski galeriji, vsekakor pa so njene likovne slvar-itve, ki so na ogled še vse do 5. septembra, vredne obiska ljubiteljev umetnosti.
Kulturni dogodek in samo razstavo, ki ju je pripravila ter vodila predsednica KD Nazarje Vladka Planovšek, je otvoril podžupan občine Nazarje Matej Pečovnik. Za kulturni program sta ob klavirski spremljavi Tonija Acmana poskrbeli violinistki, učenki Glasbene šole Nazarje, Eva Vačovnik in Anita Acman.
Tatiana Golob
VOZILI SMO: AUDI A5 3.0 TDI QUATTRO
Ko ob pogledu na avto zatrepeta srce...
Pri poplavi avtomobilov iz Evrope, Daljnega Vzhoda in Amerike je avtomobil postal zgolj in samo potreba. Želja po luksuzu in odstopanju je potisnjena ob stran. Kataloška in medijska predstavitev audija A5 me je pustila hladnega in nezainteresiranega. Pač zgolj dodatna poteza v prodajni politiki koncerna VW, sem si rekel. Ko pa sem A5 prvič ugledal na dvorišču salona Avtocenter Meh v Velenju, mi je po dolgem času srce zopet zatrepetalo.
Zadek deluje nežno in vrhunsko seksi, kot pri izbranih mladenkah. Bočna silhueta je nizka in agresivna. Le kdo se ne bo umaknil na desni vozni pas, ko bo v vzvratnem ogledalu zagledal ta napadalni »gobec«. Notranjost je prefinjena in namenjena predvsem vozniku in njegovim užitkom. Saj se tudi sovoznik(ca) počuti odlično in tudi na zadnjih sedežih je dovolj prostora, toda vedeti moramo, da je A5 namenjen predvsem vozniku in njegovim užitkom.
Materiali, ergonomija, sedeži in vse ostalo je kot ulito, če pa dodam še možnost izbire belega usnja, potem je užitek jasen. Vsi elektronski dodatki za varnost do MMI sistema za krmiljenje vseh naprav so v serijski opremi ali pa doplačilo.
A5 je visok samo 1.372 mm, dolg pa kar 4.625 mm, kar zagotavlja ob medosni razdalji 2.751 mm odlično vodljivost in stabilnost. A5 je prvi
model na novi platformi, kjer so Audijevi inženirji pomaknilimotorinsfem sprednja kolesa daleč naprej ter s tem posledično poskrbeli za po-
razdelitev teže 50% spredaj in 50% zadaj. Vse skupaj bo osnova za novo generacijo modela A4. Zadeva se odraža v nevtralnem volanskem mehanizmu in odličnem vodenju vozila skozi ovinke. Res odlično!
Motorna paleta je zaenkrat na-
menjena sladokuscem in ne varčnežem. Bencinski motor 3.2 FSI s 195 kW in 330 Nm navora skrbi za prave adrenalinske užitke, saj avto v 6,6 sekunde pospeši do 100 km/h in doseže omejenih 250 km/h. Na voljo je s sprednjim ali štirikolesnim quattro pogonom. Dizelska agregata sta dva. Prvi je 2,7-litrski s 140 kW in 400 Nm navora ter pogonom na prednja kolesa. Pospešek 7,6 s do 100 km/h,
končna hitrost 232 km/h. Prava izbira v tem trenutku je 3.0 TDI quattro s 500 Nm navora in 176 kW ter
5,6	s do 100 km/h. Končna hitrost je omejena na 250 km/h.
TDI motorji delujejo na novem sistemu skupnega voda, kar omogoča
tišje delovanje ob minimalni porabi. Dodana je tudi »overboost« funkcija, ki za kratek čas poskrbi za povečanje navora, kar pride prav ob hitrem prehitevanju. Skratka - izgled, oprema, motorji, vozne lastnosti in čuslva. Vse »Štirna«. Le testni model s 65.000 evri ni bil ravno poceni. Ampak danes se za lepoto plača, pa naj bo ženska ali avtomobilska. Tako pačje.
Igor Pečnik
KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig
ODRASLI:
Adler, Warren: Nemirna srca, Novak, Bogdan: Pasja grofica, Roberts, Nora: Modrina zaliva, Robb, J. D.: Veličastne v smrti, Crusie, Jennifer: Noro zaljubljena.
MLADI:
Knister: Obljuba je obljuba, Sivec, Ivan: Noč po mega žuru, Simon, Francesca: Grozni Gašper in mega žleht časovni stroj, Jefferies, Cindy: Tekmeca, Jefferies, Cindy: Skrita želja.
URARSTVO AUBREHT V MOZIRJU JE STARO OSEMDESET LET
Urarska obrt počasi, vendar nezadržno zamira
Udeležencem računalniškega tečaja na Ljubnem so ob zaključku vročili potrdila o uspešno izvedenem usposabljanju
Na ljubenski osnovni šoli so sredi junija podelili potrdila o uspešno izvedenem osnovnem tečaju računalništva za občane Ljubnega. Računalniškega usposabljanja se je udeležilo šest žensk in trije moški. V anketi, ki sojo izpolnili ob zaključku usposabljanja, so zapisali, da bodo pridobljeno znanje koristno uporabili pri delu ter da so bila njihova pričakovanja v večini izpolnjena.
Računalniški tečaj je bil izveden v sodelovanju z občino in osnovno
šolo, kije omogočila najem učilnice, občina pa je usposabljanje delno sofinancirala. Izvedbo tečaja so zaupali Ljudski univerzi Velenje (LUV), Centru za samostojno učenje Nazarje, udeležence pa je do novega znanja vodila sodelavka LUV Vesna Velam. Da so tovrstne potrebe izobraževanja in usposabljanja starejših občanov še kako potrebne,je bilo videti iz izkazanega interesa in rednih obiskov tečaja.
Jože Miklavc
GORNJI GRAD
Starodobniki Audi in NSU
tečaj
Tri generacije Aubrehtov so se zvrstile v osmih desetletjih. Kaj lahko se zgodi, da »urmoharjev« čez nekaj let ne bo več. Odkar se je Slovenija odločila za tržno gospodarstvo, je tudi na trgu z urami prišlo do velikih sprememb, ugotavlja Martin Aubreht, ki vztraja v delavnici na mozirskem trgu.
LJUBNO OB SAVINJI
Zaključen računalniški
V okviru občinskega praznika so v Gornjem Gradu 24. junija pripravili srečanje starodobnikov Audi in NSU. Pobudnik srečanja je bil domačin Kristjan Kramer, ki se ukvarja z zbiranjem in restavriranjem motociklov in. avtomobilov omenjene znamke. Srečanje je
bilo tudi informativne narave, Kramer namreč želi dopolniti register lastnikovteh vozil. Gledalci so lahko občudovali dirko na starih motorjih, s katero so prikazali dirkanje na motorjih pred več kot pol stoletja.
Marija Sukalo
Ko se je pred leti smrtno ponesrečil sin Uroš, je ostal sam v delavnici. "Uroš je bil med vodilnimi strokovnjaki za stolpne ure, toliko načrtov je ostalo neuresničenih in z mojim odhodom se bo na urarstvo Aubre-hf spustila zavesa," s trpkim priokusom Martin razmišlja na glas.
Njegov oče je bil vojni invalid in urarstvo je bila obrt, ki jo je zmogel. Leta 1927 seje ustalil v Mozirju v Kampuševi hiši, kjer njegovi potomci še vedno vztrajajo. To je bil čas, ko so ljudje nosili žepne ure in so po domovih štele čas ure z verigami in utežmi. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bila Aubrehtova družina razpeta med Mozirjem in Celjem. Čeprav je imel Martinov oče amputirani obe nogi, je s kolesom premagoval omenjeno relacijo in nosil v Mozirje popravljene ure ter se seveda v Celje vračal z novimi naročili.
Martin je prišel na mozirski trg pred 55 leti in od takrat bi lahko na prste prešteli njegovo odsotnost iz delavnice. Tistikrat so ljudje nosili klasične ročne ure, o elektriki se nikomur ni niti sanjalo, se svojih začetkov spominja Martin Aubreht, ki je bil vseskozi društ-
no živeti, vendar moram pošteno dodati, da mozirski »dacarji« obrtnikov niso nikoli pretirano privijali.« V resnici je Aubrehtovo klasično urarstvo dobilo nov zagon s sinom Urošem. Leta 1991 je prevzel obrt in takrat sta delavnico temeljito prenovila. Bilo je prelepo, da bi trajalo. Martin je »brkljal« v delavnici, Uroš je precej časa in znanja posvetil uram v cerkvenih zvonikih. Do leta 1998, ko je tragično preminil, jih je popravil 16. Martin je sedaj v delavnici ponovno sam in nadaljuje z delom. Nihče mu ni branil in še vedno ima precej strank. Večina Slovencev ni tako bogatih, da bi se bahali z razkošnimi urami. Iz Martina govorijo izkušnje, na trenutke grenkoba... Ne ve, kaj bo z delavnico. Če bi sin živel, bi se za družinsko tradicijo verjetno odločil tudi vnuk. Vendar je bilo namenjeno drugače.
Savinjčan
veno in družbeno aktiven, zato ni naključje, da ga najdemo tudi med ustanovitelji mozirskega obrtnega združenja.
»Vse boljše ure so klasične, vendar je vprašanje, kdo jih bo popravljal. Od urarstva seje dalo spodob-
ZLATOPOROČENCA TONČKA IN STANKO ŠPEH IZ LENARTA PRI GORNJEM GRADU
»Vsega je bilo po malem«
Na pragu poletja sta se pred oltar zopet podala zakonca Tončka In Stanko Špeh, po domače Spodnje Kosova iz Lenarta pri Gornjem Gradu. Pol stoletja je minilo, odkarsta si obljubila večno zvestobo in stopila na skupno življenjsko pot v dobrem in v slabem. Življenje jima je postreglo z obilico lepih trenutkov, pa tudi trenutkov življenjskih preizkušenj.
TRDO DELO IN SKROMNO ŽIVLJENJE
Tončka je luč sveta ugledala kot druga izmed sedmih otrok na Ugovški domačiji v Lenartu. Trdo življenje na hribovski kmetiji je zahtevalo pridne roke, zato je bila Tončka vajena že kot otrok poprijeti za trdo kmečko delo. »Navajena sem bila delati, skromno živeti in »sparati«, kar znam še sedaj. Še vedno znam ravnati z denarjem, čeprav ga imam komaj malo,« pojasnjuje Tončka.
Stanko seje rodil kottretji od devetih otrok na Spodnjem Kosovem, le nekaj minut hoda od Ugovških. Tudi njegovo otroštvo in mladost sta zaznamovala trdo delo na kmetiji in skromen način življenja. »Denarja ni bilo, doma nismo nič zaslužili. Obleke so nam kupili, drugega pa nismo imeli nič,« v en glas pripovedujeta zakonca Špeh. Tudi v šolo so se otroci tiste čase podali kar bosi. Bosi peš v Gornji Grad in nazaj, vendar nikoli ni nihče nič potožil. Stanko se spominja, da je dve leti še obiskoval slovensko šolo, potem pa štiri leta nemško, katero je obiskovala tudi Tončka. »Naprej se nismo šolali. Ni bilo treba in domaje bilo dovolj dela. Podpisati seže znam, tako da prodati me ne morejo,« se pošali Stanko, ki je bil svoje čase tudi navdušen kolesar. Kar trikrat seje s kolesom podal v Ljubljano, pripoveduje.
PRIJATELJSTVO PRERASLO V LJUBEZEN
Glede na to, da sta bila Stanko in Tončka praktično soseda, se poznata že iz otroštva.
Tončka in Stanko Špeh sta po 50 letih zakona znova potrdila zakonsko zvezo
(foto: Sara Basti)
Mladina se je tiste čase zbirala na tako imenovanih »čajevkah«, ki sojih prirejali doma ali po okoliških domačijah. Še danes se živo spominjata, kako so se mladi ob nedeljah zbrali skupaj, se poveselili, zapeli in zaplesali. Prijateljstvo iz otroštva pa je preraslo v ljubezen in na vrsto je prišla poroka. Na poti je bila že njuna druga hčerka, ko sta pred petdesetimi leti stopila pred oltar. Leto prej sta zaradi smrti v družini morala s poroko počakati. Po poroki je Tončka še štiri leta ostala na domačem domu, kjer je skrbela za mamo, ko pa je Stanko prevzel kmetijo staršev, sta zaživela skupaj.
Začetki njunega skupnega življenja so bili prav tako v znamenju trdega dela. S pridnimi rokami in z veliko truda sta zgradila hišo in gospodarsko poslopje. Sčasoma sta opustila tudi setev žita, ki je po strmih bregovih zahtevalo ogromno ročnega dela in se raje preusmerila v oddajo mleka. Zdravje jima je kar dobro služilo, v začetku sedemdesetih let pa jima je življenje namenilo težjo preizkušnjo. V prometni nesreči je Stanko dobil hujšo poškodbo noge, ki ga je za dolgo časa prikovala na posteljo. Štiri mesece in polje z utežmi ležal v bolnišnici, nakar je z nogo v mavcu okreval še skoraj dve leti in pol.
SKUPAJ V SLABEM IN DOBREM
»Tiste čase je res bilo hudo. Tri leta pravzaprav ni mogel nič delati, jaz noseča...« se spominja Tončka, Stanko pa dodaja: »In čisto sami smo ostali. Nekaj bratovje šio od doma, v službe, sestre pa so se poročile.« Noga ga pri hoji in delu še vedno ovira in ker ima krajšo, mora nositi ortopedske čevlje. »Vedno kaj pride vmes, pa moraš kar pretrpeti. V dobrem in v slabem, v žalosti in veselju. Vsega je bilo po malem,« sta si enotna zakonca Špeh.
Rodilo se jima je šest hčera. Zvonko je pot zanesla v okolico Šmartnega ob Paki, Ireno v Nazarje, Tinko v Mozirje, Stanko pa v Luče. Andreja živi doma, prav tako njena sestra Francka z možem in družino. Tončka in Stanko po svojih zmožnostih še vedno poprimeta za delo na kmetiji. Ker hčerki hodita v službo, Tončka enkrat dnevno opravlja delo pri živini, pa tudi sicer še rada postori to in ono. Njun vsakdan krajšajo in razveseljujejo tudi številni vnuki. Tako se še na stara leta veselita življenja, v prihodnosti pa si najbolj želita, da bi jima zdravje dolgo dobro služilo.
Irena Drobež
IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE
>	angleščina, nemščina, španščina in drugi jeziki - individualni in skupinski tečaji
>	urejanje prostorov po modelu feng- shui
>	osebnostna rast
>	osnove računalništva
>	digitalno fotografiranje
>	slikanje (papir, steklo, svila)
Začetek 10. septembra!!
prevajanje, izobraževanje in svetovanje
IZOBRAŽEVANJE ZA OTROKE
>	angleščina, nemščina, španščina in drugi jeziki - individualni in skupinski tečaji
>	angleški dramski krožek
>	kreativne delavnice
>	računalniški tečaj Enotedenska angleščina med
počitnicami (20eur)H
Julij:	23 - 27 od 10.00-11.00
Avgust: 13 - 17 od 10.00-11.00
Vesna Jevremovič s.p.
Info: e-mail: jevremovic.vesna@gmail.com ali gsm: 031 323 497; Osebno vsak ponedeljek od 15.00 do 16.00. Grabnarjeva hiša, Mozirje, Na trgu 7, drugo nadstropje- v prostorih izobraževalnega in multimedijskega centra damix-multimedua
PREVAJANJE v tuje jezike
PREVAJANJE v slovenščino

VRTEC MOZIRJE
Simpatičen zaključek šolskega leta
V mozirskem vrfcu so 22. junija v Šmihelu nad Mozirjem organizirali piknik za skupine mlajših otrok (Sončke, Sovice in Polžke) skupaj s starši in vzgojiteljicami. Pri podružnični šoli so vsi preživeli lepo in zabavno popoldne.
pa zaključili s pravo igrico.
Dobra volja vzgojiteljic in ljubezen, ki sojuskozi vse letoprenašale na malčke, sta bili prisotniludi na pikniku. Kljub bližni
Otroci so pod budnim očesom mentoric pripravili kratek program, da so staršem prikazali delček osvojenega znanja in spretnosti, ki sojih pridobivali skozi leto. Če so bili najmlajši Sončki sprva malo plašni, sta za pogum poskrbeli vzgojiteljici, ki sta k sodelovanju povabili še njihove mamice. Ovirza odpeti pesmici ni bilo več. Sovice so bile že bolj pogumne. Pomoč mamic je prihajala le v obliki nasmehov in aplavza. S svojo simpatičnostjo ob pesmih in gibih so nasmejali vse prisotne. Za pravi umetniški vtis pa so poskrbeli že nekoliko večji Polžki. Gledalce so ogreli z dvema pesmicama, svoj program
Otroci so pripravili kratek program in s tem staršem prikazali delček osvojenega znanja in spretnosti
starševtudi na pikniku niso mogle skriti svoje navezanosti na otroke. Vzgojiteljice so se skozi vse leto trudile, da bi se bolje spoznali tudi starši: skupaj so tako izdelovali okraske za novoletno jelko, pripravljali kostume za pustno povorko, dale so pobudo za pozdrav pomladi ob gregorjevem pri ribniku v Mozirju, organizirale so strokovno predavanje o razvoju govora pri predšolskem otroku.
Na pikniku so starši poskušali posnemati njihovo izvirnost in iznajdljivost, zato so ob zvokih kitare in harmonike vsaki posebej v zahvalo zapeli pesem. Druženje so zaključili z duhovitimi in domiselnimi zabavnimi igrami. Vzgojiteljice so namreč želele, da se tudi starši za trenutek prepustijo otroški razigranosti.
Monika Steiner
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA
Dan z imenitnimi gosti
Ravnateljica gornjegrajske osnovne šole Lilijana Bele je v dveh letih ravnateljevanja očitno znala povezati številne niti med šolo, krajem in gosti iz koroške Gospe Svete, karse je posebno lepo odrazilo na prireditvi ob zaključku letošnjega šolskega leta.
Na gornjegrajski šoli bodo prihodnje leto proslavili 1 OO-letnico šolske zgradbe. Šola je bila od nekdaj eden od trdnih stebrov krajevne kulture in omike in tudi v prihodnje bi moralo tako ostati, je prepričana Beleto-va, ki se z osebnim zgledom aktivno vključuje v krajevne, in občinske dejavnosti. Zaključno prireditev, na kateri so nastopili recitatorji, pevci in plesalci, najboljše učence pa so
nagradili z lepimi knjižnimi nagradami, bi brez pretiravanja lahko imenovali tudi dan prijateljstva s šolskimi vrstniki iz pobratene občine Gospa Sveta. Gornjegrajski otroci so se pod budnim očesom učiteljev in mentorjev izkazali kot odlični gostitelji, saj so vrstnike iz Avstrije temeljito seznanili s posebnostmi Gornjega Gradu.
Savinjčan
Zaključna prireditev gornjegrajskih učencev je bila vzoren primer druženja in prijateljskega sodelovanja (foto: EMS)
VRTEC NAZARJE
Hura, poletje je tu!
Otroci nazarskega vrtca so se zabavali ob družabnih igrah, petju in plesu (foto: TG)
Veselje ob prihodu poletja je začutiti tudi tam, kjer šola in obveznosti še niso dei otroškega vsakdana. To dobro vedo tudi vzgojiteljice v Vrtcu Nazarje, ki skupaj s svojimi varovanci in njihovimi starši nastop vročih dni primerno proslavijo. Še bolj slavnostno pa so se od vrtca poslovili otroci iz skupine Mavrica, ki jeseni prvič uradno prestopajo šolski prag.
Pozdrav poletju so vrtčevski otroci skupaj s svojim vzgojiteljicami in starši pripravili vsredo, 20. junija. Na igrišču poleg vrtca so se zabavali ob družabnih igrah, petju, plesu in seveda ob sladkih dobrotah.
Le teden dni prejje potekala poslovilna prireditev najstarejše skupine Mavrice, ki so staršem predstavili projekt o življenju naših babic in dedkov, s katerim so se ukvarjali v zimskem in spomladanskem času. Spoznavali so čas in življenje svojih pradedkov in prababic, si uredili pravi kotiček iz babičine hiše in vanj postavili številne stare predmete, ki sedaj služijo le še v spomin in okras. Svojim staršem so tudi zapeli, zaplesali, najbolj pa sojih navdušili s pravo uprizoritvijo zgodbe Kdo bo Vidku sešil srajčico, kije seveda požela navdušen aplavz.
TG
MLADI REČIŠKI PLANINCI
Na pohodu
Sredi junija so se na svoj vsakoletni pohod na Kuglo podali najmlajši člani rečiškega planinskega društva. Na startu pred vrtcem jih je pozdravil predsednik PD Rečica ob Savinji Robi Teržan in jim zaželel varen korak.
V	spremstvu svojih vzgojiteljic so se mladi planinci podali na Kuglo (foto: Marija Šukalo)
V	spremstvu svojih vzgojiteljic so se mladi planinci podali mimo kulturnega doma do Kot, od tam naprej pa do Žabjekov. Tuje v prijetni senci sledil počitek in malica iz nahrbtnika. Nato so kratkohlačniki pot nadaljevali preko Predkrižnika in Dol-Suhe do Kugle. Razigranost in razposajenost so krotili s sladoledom. Za osvojitev cilja so mali planinci prejeli tudi nalepke, saj je tovrstni pohod le eden od številnih, kijih člani rečiškega planinskega društva pripravljajo v akciji Ciciban planinec. Utrujeni in zadovoljni so se pohodniki vrnili pred vrtec, kjer so jih čakali starši.
Marija Šukalo
OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE
Pevci zlati na regijskem tekmovanju
V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so maja potekala regijska tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov. Eno teh tekmovanj je bilo tudi konec maja v velenjski Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega. Na njem so nastopili mladinski in otroški pevski zbori od Celja do Koroške. Med enajstimi zbori so bili tudi pevke in pevci otroškega pevskega zbora OŠ Luče pod taktirko Mitje Venišnika.
»Po uspehu na prvem regijskem tekmovanju pred dvema letoma, kjer smo osvojili srebrno priznanje, sem se tudi letos odločil, da preizkusimo svoje znanje. Na letošnjem tekmovanju smo dosegli 87 točk in s tem zlato priznanje. V primerjavi z rezultati iz drugih regij smo po točkah med osnovnošolskimi otroškimi zbori na drugem mestu vdržavi,« je o sam-
em nastopu povedal Venišnik.
Program je obsegal skladbo Stanka Premrla Uspavanka, sodobno skladbo Jakoba Ježa Radu-jmo se in ljudsko v priredbi Dušana Bavdka Na plan-incah luštno biti. V oceni so člani žirije zapisali, da ima zbor dober zvok in dikcijo, izdelano interpretacijo in odlično tehnično pripravljenost. Zaradi teh kvalitet so mladi lučki pevci prejeli tudi priznanje za najbolje izvedeno ljudsko pesem.
V zboru pojejo učenci od 2. do 5, razreda devetletke, na tekmovanju pa so jim pomagali tudi učenci 5. razreda osemletke. Mladi pevci zagotavljajo, da ne bodo spali na lovorikah, temveč se bodo pripravljali na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto v Zagorju ob Savi.
Marija Šukalo
Pevke in pevci otroškega pevskega zbora OŠ Blaža Arniča so med osnovnošolskimi otroškimi zbori na drugem mestu v državi (foto: Marija Šukalo)
ODLIČNJAKI PRI ŽUPANU OBČINE NAZARJE
Vzgled prihajajočim generacijam
Župan občine Nazarje Ivan Purnat je letos zelo zadovoljen z učnim uspehom učencev zaključnih razredov nazorske osnovne šole, ker so na nacionalnem preverjanju pri vseh predmetih dosegli rezultate visoko nad slovenskim povprečjem.
V sredo, 20. junija, je v prostorih občine sprejel dvanajst najboljših devetošolcev, med katerimi jih je osem odličen uspeh zadržalo vse od prvega razreda. Ravnatelj Jože Kavtičnikje poudaril, daje letošnja zaključna generacija osnovnošolcev izjemno uspešna, saj so znali ustvariti odlično delovno in prijateljsko vzdušje, ki je lahko vzgled ostalim učencem šole. Uspešnost so dokazali tudi pri številnih izvenšolskih dejavnostih, na šolskih tekmovanjih najrazličnejših področij, sodelovali so na otroškem parlamentu, se udeležili Talentopoli-sa v Celju, soustvarili šolski red...
Župan Purnat je pohvalil njihov uspeh in trud, jim zaželel, da svoj kraj in občino tudi v bodoče predstavljajo pozitivno in uspešno kot do sedaj, predvsem pa da so ponosni na svoj kraj in na
Letošnja zaključna generacija osnovnošolcev v Nazarjah je bila izjemno uspešna, saj so znali bogato dediščino občine, ustvariti odlično delovno in prijateljsko vzdušje (foto: ArtPuk)
ArtPuk
ŠPORTNI POZDRAV POLETJU V MOZIRSKI OBČINI
Množično na športna igrišča
Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirjeje pod skupnim naslovom Mozirski pozdrav poletju organiziral vrsto športnih pri-
V malem nogometu. Nastopilo je pet ekip iz Zgornje Savinjske doline, podobno kot na lanskem turnirju so tudi tokrat okroglo usnje na-
Dekleta so v malem nogometu pokazala veliko mero borbenosti in srčnosti (foto: Benjamin Kanjir)
reditev. Njihova skupna točka je bila množična udeležba, saj seje na igriščih ob Savinji med sabo pomerilo preko 150 mladih športnikov.
Dekleta so se 22. junija pomerila
jbolje obvladale članice ekipe Ribice.
Naslednji danje potekal prvi turnir v »in line« hokeju. Hokejisti na rolerjih so zasedli ograjeno asfaltno igrišče za mali nogomet. Boji so bili
zelo trdi, na njih je sodelovalo osem ekip. Največ srčnosti in znanja so pokazali in line hokejisti ekipe Raduha iz Luč. Po turnirju je sledil glasbeni del dneva. Na parkirišču pred Mozirskim gajem sta nastopila ansambla Legende in Zlati muzikanti, v goste je prišel tudi imitator Helene Blagne.
Predpraznična nedelja je bila zopet namenjena malemu nogometu, tokrat nastopu moških ekip. Zbralo se jih je kar enajst, ki so se razporedile v tri skupine. Naporni boji so se zavlekli pozno v praznično noč in na koncu izluščili zmagovalce, člane ekipe Glin.
Benjamin Kanjir
Tekme v »in line« hokeju so bile naporne in na trenutke zelo borbena
(foto: Benjamin Kanjir)
DRUŠTVO FIZIOTERAPEVTOV CELJSKE REGIJE
Priznanje za uspešno delo
Člani društva fizioterapevtov celjske regije so tref vikend v juniju izkoristili za ekskurzijo v Zgornjo Savinjsko dolino. Udeleženci iz Celja, Topolšice, Prevalj, Slovenj Gradca in Laškega so si vzdravstveni postaji Nazarje najprej ogledali prostore, v katerih deluje oddelek fizioterapije, vodja oddelka Marija Horvat pa jimje nato predstavila specifiko njihovega dela v podeželskem okolju. Tokratni obisk kolegic in kole-
gov je bil za nazorske fizioterapevtke priznanje za uspešno strokovno delo in hkrati priložnost za koristno izmenjavo izkušenj, doslej je namreč društvo organiziralo tovrstne ekskurzije le v bolnišnice in zdravilišča. Drugi del obiska vZgornji Savinjski dolini so udeleženci izkoristili za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti.
KF
Udeleženci ekskurzije so si z zanimanjem ogledali tudi naravne in kulturne znamenitosti Zgornje Savinjske doline (foto: DŠ)
Solata velikaaka
PUSTO POLJE
Kakor je bila solata Đurđe Ribezi velika, tako je bila tudi slastna
Domačini vedo povedati, da Pusto polje še zdaleč ni pusto. Kako rodovitno je, ve povedati tudi Đurđa Ribežl, ki ji je na vrtu zrasla skoraj kil-ska solata. Da smo natančni - na tehtnici je pokazala 921 gramov in po besedah Ribežlnove je bila tudi zelo okusna.
IS
COLNARIČ-ŽUNTERJEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU
Ekipa KMN Nazarje
Že šesti tradicionalni Colnaričev memorial, ki so ga prireditelji lani združili z Žunterjevim, so tretjič zapored osvojili Nazarčani in tako v svoje vitrine odnesli velik prehodni pokal. Finalni obračun je bil toliko bolj zanimiv in presenetljiv, saj so se v njem pomerili z Veterani, ekipo, za katero je pred leti še igral pokojni Ljubo Žunter.
Igralci KMN Nazarje so v velikem finalu premagali neumorne Veterane (foto: Franjo Pukart)
Osrednja prireditev Športnega društva Gmajna, ki jo v Varpoljah prirejajo v spomin na njihova dva velika prijatelja in športnika ter spada v sklop prireditev ob prazniku občine Rečica ob Savinji, je še enkrat več odlično uspela. Osem ekip, lep ambient, športna in kvalitetna srečanja ter številne praktične in druge nagrade iz rok župana Vinka Jeraja ter sorodnikov Colnariča in Žunterja so ob koncu zadovoljile vse prisotne, še najbolj pa prejemnike teh nagrad. Po pričakovanju so turnirosvojili igral-
ci KMN Nazarje, ki so v velikem finalu premagali neumorne Veterane, tretje mesto pa je pripadlo Tulipanom Petrus bara iz Šmartnega ob Paki, ki so po penalih ugnali mlade Bočane, ekipo Avto-prevozništva Suhoveršnik.
Organizator ŠD Gmajna se zahvaljuje vsem ekipam za sodelovanje, BSH Hišni aparati Nazarje, AM Miklavc, Vinska klet Goriška Brda, Kamp Menina, Barvera in Zmajeva votlina pa so zaslužni za pokale in praktične nagrade.
Franjo Pukart
REČICA OB SAVINJI
Zmaga mladosti in hitrosti
Občinski praznik Rečice ob Savinji in dan državnosti so z nogometno tekmo med starimi in mladimi popestrili tudi športniki. Župan Vinko Jeraj je v šali dejal, da je peto srečanje prijateljev okroglega usnja od lanskega leta iz krajevne napredovalo v občinsko ligo.
Da so izkušnje zelo pomembne, so s prvim golom dokazali stari, a jim mladi niso ostali dolžni in kaj kmalu izkoristili prvo priliko ter izenačili. Ob polčasu so starejši nogometaši povedi z 2:1, kasneje pa so morali kmalu priznati, da jim pomanjkanje kondicije bolj nagaja kot igralcem
nasprotne strani. Pri rezultatu 3:3 so sledili prosti streli. Nenatančnost se je hitro maščevala, tako so srečanje dobili mladi z rezultatom 7:5. Ta pa je ob srečanju športnikov, kije sledilo v nadaljevanju, ostal postranskega pomena.
Marija Šukaio
Čeprav so stari izkoristili marsikatero priliko, je mladim uspelo dve več in zmagati (foto: Marija Šukaio)
KLUB MALEGA NOGOMETA LJUBNO
Zalugn'ca Breza letošnji zmagovale« Ho-ruk lige
Z zadnjim dejanjem, sobotnim tako imenovanim »play off« tekmovanjem med vsemi ekipami, ki so tekmovale v Ho-ruk ligi malega nogometa na Ljubnem se je končala letošnja tekmovalna sezona. Osem uvrščenih ekipjesen-skega in pomladnega dela tekmovanja seje pomerilo še v sklep-
nem dejanju. Največ tekmovalne sreče so imeli igralci ekipe Zalugn'ca Breza, ki so z zmago samo še potrdili prvo mesto iz letošnje prvenstvene lestvice. V finalni tekmi so premagali ekipo Rastk, tretje mesto pa so si priborili igralci ekipe Čevljarji.
Franjo Atelšek
Ekipa nogometašev Zalugn’ca Breza je s sobotno zmago samo še potrdila razpored na vrhu lestvice (foto: Franjo Atelšek)
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekma z malokalibrsko puško
Nani Tiršek je v nedeljo, 1. julija, na tekmi z malokalibrsko puško leže postavil nov rekord strelišča Zagradišče. V disciplini deset strelov leže brez naslona je nastreljal 91 krogov, mesto za njim je zasedel veteran lovec Peter Krajnc, tretji pa je bil veteran strelec Janez Kolar.
Jože Gomboc
v._______________________________________/
NANI TIRŠEK, ČLAN SLOVENSKE REPREZENTANCE STRELCEV INVALIDOV
Tudi med invalidi imamo vrhunske športnike
V slovenskem športu invalidov je strelstvo eden najbolj trofejnih športov. Številnim medaljam je letos svoje prispeval tudi Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada, vsem bolj znan kot Nani. Barve naše države je odlično zastopal že na svojem prvem mednarodnem tekmovanju maja v Franciji, kjer je s tretjim mestom osvojil svojo prvo medaljo, kateri je čez nekaj dni dodal še dve zlati.
Kot član Strelskega društva in Lovske družine Gornji Grad je Nani z bogatimi izkušnjami že v preteklosti dosegal odlične rezultate na pomembnih tekmah. Huda prometna nesreča pred štirimi leti pa je prekinila uspešno pot. Sprva negotovo prihodnost so njegova vztrajnost in meseci rehabilitacije zopet osvetlili ter povrnili veselje do streljanja. Vzpodbudni rezultati so prinesli povabilo v reprezentanco strelcev invalidov.
Poškodbe vratnih vretenc so povzročile delno paralizo vseh okončin, kar ga uvršča med tetra-plegike.vtekmovalnem smislu pa v razred SH2. To kategorijo sestavljajo strelci s puško, ki zaradi invalidnosti rok ne morejo samostojno držati orožja zato potrebujejo strelsko stojalo. Slabša gibljivost prstov ga je prisilila, da je spremenil tudi položaj
Nani Tiršek je že na svojih prvih reprezentančnih nastopih posegel po odličjih
(foto: Irena Drobež)
streljanja. V samo dveh mesecih je sicer desničar prešel na streljanje z levo roko. »Enostavno odločil sem se in v glavi spremenil mišljenje,« pojasnjuje svojo močno voljo kot recept za uspeh.
Državni prvak je svoje prvo reprezentančno odličje osvojil že na debitantskem nastopu v začetku maja na Grand prixu v Franciji, kjerje za las zgrešil zmago in na koncu osvojil 3. mesto v disciplini R4 - zračna puška stoje in 4. mesto v disciplini R5 - zračna puška leže. Na tej tekmi je naredil tudi olimpijsko normo in če jo bo potrdil na evropskem prvenstvu julija v Nemčiji, se mu nasmiha sodelovanje na paraolimpijskih igrah v Pekingu prihodnje leto. Prvo zlato medaljo si je pristreljal le nekaj dni kasneje v Bad Orbu v Nemčiji, kjerje v disciplini R5 dosegel absolutnih 600 krogov, v začetku junija pa je na Croatia Open 2007 dosegel še zmago v strelski disciplini »padajoče tarče«.
Uspeh seveda ne pride sam od sebe. Redni treningi po programu njegove reprezentančne trenerke Polone Sladič in njegova močna volja nedvomno zagotavljajo, da bo na svoji športni poti dosegel še veliko uspehov.
Irena Drobež
NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE
Naj zaživi športno življenje!
Življenje je izzivalna pustolovščina ali pa nič. Če se znamo
soočiti s spremembami in se svobodnega duha spopademo z
usodo, smo nepremagljivi.
K _______________________________Helen Keller J
Mladi nogometni talenti Nogometnega društva Mozirje so se predstavili na promocijskem pikniku (foto: Ditka Plesnik)
Na promocijskem pikniku Nogometnega društva Mozirje so se predstavili mladi nogometni talenti, razdeljeni v štiri starostne kategorije od šestega do 14 leta pod okriljem trenerja Viktorja Uršnika. Ta je poleg vodenja selekcije U-14 zadolžen tudi za strokovni nadzor nad delom ostalih trenerjev. Selekcijo U-8 bo vodil Jure Žagar, U-10 Igor Kalin, za vodenje selekcije U-12 pa bo odgovoren trener Roman Kronovšek.
Aktivnosti nogometnega kluba bodo v prvi vrsti usmerjene v delo z osnovnošolsko mladino. Treningi bodo potekali v spomladanskem in jesenskem delu na igriščih pri Mozirskem gaju dva- do štirikrat tedensko, in sicer starostni skupini prilagojeno. V zimskem obdobju bo vadba organizirana v telovadnici. Šola nogometa bo zajemala osnove športne gimnastike, tehnike in taktiko igre ter nogometne tekme.
Na prireditvi je potekalo tudi vpisovanje novih članov. ND Mozirje vabi k vpisu vse, ki imajo radi nogomet. »Lepo bi bilo videti, da na novo zaživi nogometni duh in športno življenje v Mozirju,« je povedal predsednik društva Matjaž Purnat.
Ditka Plesnik
LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE
Perhačeva dokaj uspešna
Od 26. do 30. julija je na Portugalskem potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v lokostrelstvu. Udeležilo se ga je pet članov mladinske in kadetske reprezentance iz Slovenije, med njimi članica mozirskega lokostrelskega kluba Janja Perhač.
V kvalifikacijskem krogu se Janja ni uspela prebiti v ospredje, se je pa izkazala v eliminacijah. V prvem dvoboju je premagala Italijanko za tri kroge in se tako uvrstila med 32 tekmovalk. V drugem pa je na žalost tekmovala proti odlični nemški reprezentantki in izgubila dvoboj za štiri kroge. Med 16 izpadlimi mladinkami je imela tretji najboljši rezultat in se tako uvrstila na končno 19. mesto od 37 tekmovalk.
Od 18. do 22. julija bo potekalo še zadnje zunanje prvenstvo v tujini 2. Empok oziroma 2. evropski pokal v Ukrajini, na katerega potuje tudi Perhačeva.
Bernarda Zemljak
ČRNA KRONIKA
•	PLANINEC ZBOLEL
Luče: 28. junija je osebje Kocbekovega doma na Korošici obvestilo policiste, da se pri njih nahaja planinec, kije zbolel in nujno potrebuje medicinsko pomoč. S helikopterjem je bil prepeljan v Klinični center Ljubljana.
•	GROZIL NATAKARICI
Nazarje: 29. junija je gost v enem izmed lokalov v Nazarjah grozil natakarici. Posredovali so policisti, zaradi ogrožanja varnosti pa se bo moral zagovarjati na sodišču.
•	OBČANI SO SE IZKAZALI
Radmirje: Zamaskiran in oborožen moški je 29. junija hodil po drvarnici stanovanjske hiše. Neznanca so občani na kraju prijeli, nato pa jim je slednji pričel groziti. Ko so policisti prišli na kraj, sejim neznani storilec ni hotel identificirati, sneti maske in odvreči nevarnih predmetov. Na kraju so nato policisti uporabili prisilna sredstva, saj neznani storilec ni upošteval njihovih ukazov. Ugotovili so njegovo identiteto, storilec pa je imel s seboj imitacijo strelnega orožja in še nekaj drugih nevarnih predmetov. Pri uporabi prisilnih sredstev se je eden izmed policistov lažje poškodoval.
Policisti Policijske postaje Mozirje se občanom, ki so storilca prijeli na kraju, zahvaljujejo za odločno samozaščitno ravnanje. Storilec je imel pri sebi tudi ročni baterijski vrtalnik in solarno vrtno svetilko. Policisti sumijo, da sta predmeta ukradena zato pozivajo lastnika, daju prevzame v prostorih mozirske policijske postaje.
•	Z AVTOMOBILOM PO SKAKALNICI
Ljubno ob Savinji: Voznik srebrno-sivega osebnega avtomobila BMW, tip 303, KP registrskega območja (preizkusne registrske tablice) seje 30. junija vozil po plastični skakalnici na Ljubnem ob Savinji in jo s tem namerno poškodoval. O navedenem vozniku in vozilu policisti še zbirajo obvestila, pri tem pa prosijo vse občane, da obvestijo dežurnega PP Mozirje na tel. št. 839-18-80 ali na anonimno tel. št. policije 080-1200, lahko tudi na elektronsko pošto pp_mozirje.puce@policija.sL v kolikor imajo kakršne koli podatke o lastniku navedenega vozila.
•	ZAGOREL TRAKTOR
Lepa Njiva: 30. junija okoli poldneva je v Lepi Njivi prišlo do samovžiga traktorja. Požar so pogasili domači gasilci, traktor pa je bil popolnoma uničen.
•	KOLESAR PADEL PO VOZIŠČU
Mozirje: Policisti so bili obveščeni, daje v enem izmed križišč v Mozirju prišlo do prometne nezgode s telesnimi poškodbami. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje kolesar vozil pod vplivom alkohola, prav tako ni vozil po kolesarski stezi. Voznica osebnega avtomobila je kolesarju izsilila prednost in tako trčila vanj, zaradi česar seje kolesar telesno poškodoval.
Donacija za lačne otroke - Z likovno prodajno razstavo na treh lokacijah Zgornje Savinjske doline
Spoštovani v uredništvu, spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic! Sporočam Vam, da je od
15.6.	do 15.7.2007. leta donacija za lačne otroke - s prodajnimi likovnimi razstavami (nad 100 del) na treh lokacijah občin Mozirje, Ljubno ob Savinji in Luče ob Savinji, tj. po
Zgornji Savinjski dolini. V ta namen svoja likovna dela prodajno razstavljam: - v prostorih za družabna srečanja gostišča Mije Podkrižnik na Ljubnem ob Savinji, v hiši turistične kmetije Anice Grmelj, pd. Pod-vratnik v Raduhi nad Lučami ob Savinji in - v svojem likovnem atel-
jeju na Levstikovi ulici v Mozirju. Likovna dela so različnih velikosti in vsebin (domišljijsko cvetje, plamenice, imaginarne podobe brezmejnega vesolja, itd.)
Dela so od starejših do najnovejših stvaritev. Tehnike: pastel, tempero, tuš, itd. Vse je okvirjeno in pod steklom. Ceno so različne od 20 do par sto evrov - glede na različne velikosti in vsebine ter tehnike izvedbe.
Sterni pozitivnimi gestami, donacijami, želim (kot praktičnimi primeri)
ne zgolj besedičenjem, spomniti, opozoriti ljudi, množice in nenazadnje tudi državne sisteme - na kaj vse ljudje te sodobne, moderne dobe ne bi smeli pozabljati, prezreti, opuščati. Čeprav, žal, a moram skorajda verjeti, da so te moje misli, besede in dejanja, čeprav čuteča, žal, kakor "krik vpijočega v puščavi"! Za "svojo dušo" - je vredno biti vztrajen.
Vlado Parežnik Levstikova 9 3330 Mozirje
Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza našega trpljenja, otrpne srce, ostane bolečina v srcu dragega spomina.
V SPOMIN
Francu MAROVTU
iz Varpolj
V juliju mineva 5 let, kar te več med nami ni.
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo v srcu spominjate in mu prižigate sveče na grobu.
Njegovi
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
V turistični agenciji zakonskemu paru iz Gornjega Grada povedo: “Nič drugega nam ni ostalo kot soba v petem nadstropju hotela brez dvigala.”
“Je ta hotel vsaj blizu morja?” zanima Gornje-g raj ko.
“Kakor vzamete. Je za vas dva kilometra daleč?” “Kar precej.”
“No, potem bosta morala pa še doplačati.”
“Kaj? Saj nama ponujate same neugodnosti?” “Že res, ampak veste, letos se je povpraševanje po shujševalnih počitnicah močno povečalo..."
Nikoli se ne neham čuditi, kaj vse ljudje ne vržejo v smeti.
“Nikoli več ne bom šla z možem na poceni počitnice v mali bungalov z garažo!” se zaobljublja Mozirjanka.
“Zakaj pa ne?” zanima Na-zarčana.
“Šele zadnji dan sva opazila, da sva počitnice preživela v garaži!”
“Gospod zobozdravnik, prišel sem, da mi naredite težave z zobmi...” reče Bočan v ordinaciji. “Ne razumem vas čisto nič.” “Prosim, naredite mi protezo, ker nimam zob.”
Tugo Mernik
Lučanu so na zdravniškem pregledu ugotovili povečano težo.
“No,” reče, “za takšno analizo je meni dovolj ogledalo.” Zdravnik ga vpraša: “So v vaši družini tudi drugi nagnjeni k debelosti?”
“Moja debelost ni v genih, ampak v rodbini.”
“To je vendar eno in isto...” “Ne, pa ni tako. Kot otrok sem moral pojesti eno žlico za mamo, eno za očija, po eno za vsakega starega starša, eno za teto, pa eno za strica... To bi še šlo, ampakjaz sem bil najmlajši in sem moral jesti še za vse bratce in sestre, ki jih imam osem.”
Hugo Mušnik
Žeparja obujata spomine. Prvi omeni, kakšne probleme je imel nedavno: “Včeraj sem bežal pred enim tipom, da mi ne bi vzel denarnice.”
“Ta situacija je tudi meni znana. Zato se jaz vedno dobro razgledam, če je kje kakšen policist, preden kaj ukradem."
“Ti sploh ne veš, kako me je bilo strah, ko me je lovil policist, jaz pa s pravkar ukradeno denarnico v roki!”
“Vem, kako je to. Tudi jaz se vedno bojim, da bi bila prazna.”
Dolgolasi neobritež čaka pri frizerju, da pride na vrsto. V salon vstopi nova stranka in ga vpraša: “Je treba dolgo čakati?”
“Ne, jaz sem takšen že prišel.”
Ne bi smela pustiti, da se Lajka sprehaja brez nadzora!
(fretke k koprive)
NEUSTREZNA ZAMENJAVA
Franci Podbrežnik, priljubljeni voditelj javnih prireditev (levo):
»Franjo Varpoljski, ali ste opazili, da sem v letošnjem letu prevzel primat najbolj pogosto objavljene osebe v Cvetkah in koprivah?« Franjo Pukart, predsednik Športnega društva Gmajna Varpolje:
»To sem opazil, toda nad tem nisem prav nič navdušen. Dokler je bila v tej vlogi ljubenska županja, je bilo v redu, od tebe pa nikoli ne izvemo nič resnega...«
LAČNI SO Sl SAMI KRIVI
Karli Gradišnik, glasbenik iz Logarske doline: »Ne vem, zakaj se nekateri pritožujejo, da pridejo lačni domov z raznih otvoritev. Jaz se ob takih priložnostih prav nič ne »šajham«! Ravnam se točno po ljubljanskih manirah, kar pomeni, da vzamem krožnik, si nadevam, potem pa naj mi kdo kaj reče, če si upa!«
NIHČE NI ZA VSE
Magda Rosenstein, gostinka in Mozirja: »Mar ni srčkan, naš Erik? Pa hiter je tudi, na dveh kolesih sploh! Samo škoda, da ne zna tudi tako dobro metati pikada, sicer bi ga vzela v našo ekipo...«
Erik Rosenstein, zmagovalec kolesarske dirke Arja vas - Logarska dolina: »Ma daj, mama, ne nakladaj! Če bi šel metati pikado, bi bil zagotovo uspešnejši od tvojih pikadarjev, če bi jih posadil na kolesa in jih usmeril na Črnivec...«
(		Križanka, Oglasi
Ifrim—irr'""?	n " " 5TIBPNBP .V ^.IläH!WSW		
SESTAVIL
PEPS
ITALIJANS.
EKONOMIST-
ENRICO
VRTEČI SE DEL ELEKTROMOTORJA
OBRAT
ZA
PREDELAVO
BAKRA
V SOŠKI DOLINI, ZNANA CEMENTARNA
EGIPČANSKI
BOG
SONCA
IVO
ANDRIĆ
PRVA
NEZNANKA V MATEMATIKI
SLOVENSKI
BALETNI
PLESALEC-
IKO
IVO
RAIČ
OVOJ,
OVITEK,
PAKET
LASTNOST
NAGAJIVE-
GA
ČLOVEKA
KIRURŠKA
IGLA
PREBIVAL-
KA
IRANA
ŠVEDSKA
ALPSKA
SMUČARKA-
ANJA
NOČNA
PTICA
UJEDA
KOMUNIST.
PARTIJA
TEŽJI
TOVORNJAK
MJANMARU
ROČNO ORODJE ZA ZEMELJ. DELA
MEDSEBOJNO
DAJANJE
UDARCEV,
RVANJE
UDAREC Z DLANJO OB DLAN
PATRICIA
KAAS
POSLOVNA
ENOTA
POLGRMIČEK,
IZOP,
OŽEPEK
SLOV. OPERNA PEVKA-ONDINA
DREVORED OB STRANI CESTE

PERZIJSKO GOVOR. PLEMENA V IRANU
NENADNA
SMRT,
INFARKT
POSTAVKA,
TRDITEV
VOJAŠKO
POVELJSTVO
PIJAČA
(STAR.)
RUMENO
RJAVA
BARVA,
OKRA
DOMAČA
PERNATA
ŽIVAL
MOŠTVO,
EKIPA,
POSADKA
TONE
ŠIFRER
DEL
KROŽNICE
OTRDELA
ZMES
ZEMLJE,
APNENCA,
GLINE
TURŠKO
UPRAVNO
OBMOČJE
NAUK O MORALI
ROBERT
REDFORD
KDOR
KAJ
ZAGOVARJA
(POG.)
ARNE
NAESS
ZELO
STRUPENA
KAČA,
NAOČARKA
TALISOVA
BREZAL-
KOHOLNA
PIJAČA
Portal Savinjsko dolina
WBM
MINI SLOVARČEK:
KHARGA- oaza v Libijski puščavi LURI- perzijsko govoreča plemena v Iranu STOLPE- Švedski pisatelj- Sven Johan PAPP- nekdanji Madžarski boksar- Laszlo EJALET- turško upravno območje
KONČNO smo dočakali JjjP \ oddajanje preko SATELITA: * ■ POP TV - TV PIKA HàJHb		KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 28. številki SN
		ime in priimek
- A KANAL - DISCOVERY • TV3 - Filmi s podnapisi		NAROČ. ŠT. naslov j i I
Naročila in montaža: PRAŠNIKAR MIRO s.p., ELEKTROIIMSTALACIJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTRO APARATOV IN NAPRAV NA TERENU Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti		
Tel.: 03/584-51-94, GSM: 041/688-094
Napovednik
•	Petek (6. julij), ob 10,00. Dom kulture Nazarje
Razvojna konferenca lesarjev_________________________
•	Petek (6. julij), ob 18.00. Košarkarsko igrišče ŠD Mozirje
Košarkarska liga Davidov hram (odrasli)______________
•	Sobota (7. julij), ob 8.00. Športna dvorana Nazarje
Športne igre delavcev lesarstva______________________
•	Sobota (7. julij), ob 10.00. Pred Domom kulture Nazarje
Sejem izdelkov iz lesa_______________________________
•	Sobota (7. julij), ob 10.00. Pred gradom Vrbovec Nazarje
Postopki in načini ročne izdelave uporabnih in dekorativnih izdelkov_______________
•	Sobota (7. julij), ob 17.00. Loke pri Mozirju
Tovkec šov s kmečkimi igrami______________________
•	Sobota (7. julij), ob 18.00. Košarkarsko igrišče ŠD Mozirje
Košarkarska liga Davidov hram (odrasli)______________
•	Sobota (7. julij), ob 19.00. Gasilski poligon Šentjanž
4. festival amaterskih ansamblov FAMA 2007
•	Ponedeljek (9. julij), ob 9.00. Župnišče Mozirje
Oratorij za otroke___________________________________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca simentalca; gsm 051/652-682.
Prodam pujske, težke 30 kg; tel. 588-55-70.
Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; tel. 584-12-94, gsm 031/436-137.
Prodam teličko b. p., teža 140 kg; tel. 583-54-53.
Prodam 1 teden starega telička frizijca; gsm 041/535-938. Prodam telico, sivorjave pasme, brejo 8 mesecev; gsm 041/796-781.
Prodam bika sivca, težkega 120 kg; tel. 584-16-53.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 / 533-745.
Kupim teden stare bikce, mp, po 4,50 eur/kg ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833.
Kupim bikce in teličke; gsm 051/ 372-468.
DRUGO - PRODAM
Prodam cepilec za drva - hidravlični na elektro pogon; gsm 051/ 302-934.
Prodam macesnovo mizo in dve klopi za na vrt; gsm 041/944-179. Zelo ugodno prodam brako prikoli-
co z veliko dodatne opreme; gsm 041/868-553.
Prodam tehtnico - decimalko, 200 kg, komplet z utežmi, malo rablj., cena 120 eur; gsm 031/473-188. Prodam cisterno 1.0001; gsm 031 / 658-583.
Prodam otroški voziček, star 1 leto; gsm 031/629-579.
Prodam drva (hlodovino), tuš kad 80 X 80 - novo, otr. posteljo zjogijem 190 X 90 cm; gsm 041 /783-448. Ugodno prodam rabljeno dnevno sobo; gsm 031/214-997.
Prodam lesene gajbe za krompir ali jabolka. Kupim teličko, tež. 90 kg;
gsm 041/604-412.___
Prodam alu platišča bbs 4x100 mm z gumami 195/50/15. Primerno za golf N; gsm 041/324-409.
VOZILA - PRODAM
Prodam citroen zx, 1.4 i, let. '94, red. servis., dobro ohr., reg. do 2/ 08; gsm 041/688-094.
NEPREMIČNINE
Najamem manjše stanovanje v okolici Ljubnega; gsm 031/309-060.
OSEBNI STIKI
Za pomoč v gospodinjstvu rabim dekle, ki bi se preselilo, ker sem ostal sam z otrokom; gsm 031/807-376.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
ZAPOSLIMO
dekle ali študentko za delo v gostinskem laokalu. GSM; 040/419-977. ZAPOSLIMO
fanta ali študenta za pomoč v kuhinji. GSM; 040/419-977. REDNO ZAPOSLIMO
čistilko za delo v lokalu. GSM; 040/419-977.
Panatop d.o.o., Šmartno ob Dreti 70,3341 Šmartno ob Dreti.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirsko ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01.
Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. IZKOPI Z MINI BAGROM tlakovanje in urejanje dvorišč, postavitev zaščitnih in okrasnih ograj, manjša gradbena dela. Gsm 041/799-314.
Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122, 3330 Mozirje. KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si.
PROCES- PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje.
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. IZVAJANJE KMETIJSKIH DEL sajenje koruze s pleomatsko sejalnico, baliranje, prodaja rezanega lesa; gsm 031/780-596.
Kmetijstvo in reja piščancev Kokovnik Jože, Potok 20,3331 Nazarje. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI Obnovimo vam odeje in vzglavnike iz puha in perja. Opremimo notranjost in menjamo zunanje blago. Tel. 02/671-39-21.
SOVEN d.o.o., Belingerjeva 19, 2352 Selnica ob Dravi.
> PRIMOPREDAJA V MESECU SEPTEMBRU 2007
> ŠE NEKAJ PROSTIH STANOVANJ
‘J.!	■	.11 S 1
^ProMotor
Drešinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151 Delovni čas: PON-PET: 8-19h - SOBOTA: 8-13h
Kredit
Leasing
Položnice
motoma kolesa
Avtošola IRELAXJ RELAX
Mozirje, Savinjska cesta 9/b, tel.: 03/837-08-90
Vpisi vsak dan na telefon 041-227-133
I RELAX-ovo posojilo I do 24 mesecev!
I Uredite vse na avtošoli
I POUČUJEMO MLADOSTNIKE I STAROSTI 16,5 LET ZA VOŽNJO IS SPREMLJEVALCEM
ITečajCPP 16.7. ob 17.00
RELAX, avtošola z intenzivnim usposabljanjem
Štirikolesniki
gumijasti	izvenkrmni
čolni motorji
Novo!
DdEHMI
g@[TWD§
FordServis
Ford Krbavac
Rečica ob Paki 45,
Šmartno ob Paki tel: 981 51 23
NOVOGRADNJE V PREBOLDU
> www.artposestsi
Prodaja >
POSEST NEPREMIČNINE D. 0.0., CELOVŠKA 317,
LJUBLJANA,
> Nada VODIŠEK 041 688170 NADA@POSEST-NEPREMICNINE.SI
V Savinjski dolini, natančneje v Preboldu, gradimo stanovanjski objekt s 48 stanovanji in pripadajočimi parkirnimi prostori v kletni etaži. Neposredna bližina avtoceste omogoča hitro povezavo z Ljubljano, od katere vas loči 30 minut vožnje, ter z Mariborom, ki je oddaljen slabih 45 minut vožnje.
Odlične cestne povezave in vsa potrebna infrastruktura dajejo stanovanjem še dodatno kakovost. Objekt je postavljen v idilično okolje, med zelene travnike in okoliške individualne hiše. Le streljaj Stranje mestno središče s pošto, banko, osnovno šolo, otroškim vrtcem, nakupovalnim središčem in poletnim kopališčem.
PREDNOSTI IN UGODNOSTI
•	Kakovostna gradnja
•	Parkirna mesta v kletni etaži
•	Odlična lokacija
•	Bližina avtoceste (I km)
•	Zeleno okolje Savinjske doline
•	Vsa potrebna infrastruktura
•	Ugodna cena
, Ài
I; ff1
P
S
Si
■
I
I
I
I
I
I
Celje - skladišče D-Per
7/2007
5000020039,27
COBISS ©
F Jv :
jgjjjggp*	^
Tudi v tem mesecu^vam ob frizirahu PODARIMO PARAFINSKO NEGO ROK!
jUfe	*'
Vsak^ desetp striženje brezplačno!
^ m
Naročila sprejemamo na telefon 03/839-52-71.
..
Trgovina z obutvijo i
Jurček
KOPITARNA
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centru IZ Gf Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33
Novi modeli za poletje 2007!
Največja izbira izdelkov kopitarna v dolini - ugodne cene!
'lL

llpStlfl5;
'•p
-
MUZEJ
GOZDARSTVA
in LESARSTVA
PROGRAM
1. LESARSKEGA PRAZNIKA V NAZARJAH
VRBOVEC
vabi na
ČETRTEK. 5. julija 2007
-19.00 Odprtje razstave uporabnih in okrasnih izdelkov iz lesa v mali dvorani Doma kulture Nazarje (razstava bo odprta do nedelje, 8. julija 2007)
LESARSKI PRAZNIK
Nazarje. 6. in 7. julij 2007

Prireditev so omogočili:
Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija Mozirje, Občina Nazarje, Lesnina d.d., Gorenje Notranja oprema d.0.0., Lesna TIP Otiški vrh d.d., Alples industrija pohištva d.d., Slovenijales Trgovina d.0.0., Paron lesna industrija d.0.0., Garant pohištvena industrija d.d., Splošno mizarslvo in žagarstvo Janez Potočnik s.p., Males žagarstvo in trgovina Janez Mazej s.p., Mizarstvo Kovač d.0.0., Melu mizarstvo Alojz Selišnik s.p., Glin Nazarje d.0.0., Žaga Tiples d.0.0., Leskom d.d., K. Kran Trade stavbno tesarstvo Ivan Krančič s.p.
SOBOTA. 7. iuliia 2007
-	od 10. ure dalje: Prikaz ročne izdelave uporabnih in okrasnih izdelkov pri Domu kulture Nazarje
-	od 10. ure dalje: Sejem izdelkov iz lesa pri Domu kulture Nazarje
-	od 10. ure dalje: Družabne in spretnostne igre za obiskovalce pri Domu kulture Nazarje
-	od 8. ure dalje: Športne igre delavcev lesarstva Slovenije v Športni dvorani Nazarje
-17.00 Podelitev pokalov in priznanj za sodelovanje
Veselimo se vašega obiska!

mm

m -Ir
H
V
—
H


• :
-